Leto XXVH. Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 Ur (zr inozemstvo 110 Ur), za '/. teta 50 lir, za '/* leta 26 to. mesečno 0 lir. Te TRGOVSKI LIST Številka 11. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. Industrllo, obrt in denarništvo niči v Ljubljani St. 11.953. Plača in totl *e v Ljubljani. Irhaizt vsak torek In petek Ljubljana, petek 4. februarja 1944 Preis - Cena L O’80 Se/a Pokrajinske zveze delodajalcev Izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev je imel v torek pod vodstvom predsednika dr. Slokarja svojo sejo, na kateri so se obravnavala razna organizacijska in splošna gospodarska vprašanja, na prvem mestu pa je bilo poročilo o akciji za Zimsko pomoč. Doslej se je nabralo pri včlanjenih združenjih okrog 5 in pol milijona lir, prispevki pa so bili naslednji: Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov 919.220 lir, Združenje industrijcev in obrtnikov 1,810.000 lir, Združenje trgovcev 2,106.000 lir, Odsek za obrtništvo 620.000 lir, Združenje kmetovalcev 86.000 lir. Akcija je zaključena samo pri /druženju denarnih in zavarovalnih zavodov, pri ostalih pa se še nadaljuje. Od Sindikata hišnih posestnikov na seji še ni bilo podatkov, v poročilu pa tudi niso navedeni prispevki v blagu od Združenja trgovcev in drugih organizacij. Naslednja točka dnevnega reda je bila reorganizacija zavarovanja za družinske doklade. Pokojninski zavod je predlagal, naj bi upravljal družinsko zavarovanje za nameščence Pokojninski zavod, zavarovanje za delavce pa Zavod za socialno zavarovanje. Zvez,a delodajalcev pa meni, da taka reorganizacija danes ni umestna ter predlaga, naj se presežki uporabijo za zboljšanje družinskih doklad delavcev, da bi se fako družinske doklade delavcev izenačile z družinskimi dokladami nameščencev. Zveza je tudi mnenja, naj se uprava blagajne za družinske doklade loči od uprave Zavoda za socialno zavarovanje. Nadalje je bilo podano poročilo o predlogu Pokrajinske zveze delojemalcev za dva okvirna mezdna sporazuma za nameščence in delavce zaradi izvajanja naredbe v'hov,nega komisarja o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu. Včlanjena združenja bodo pned-}°g proučila, potem pa bo Pokrajinska zveza delodajalcev stavila svoje pripombe in predloge Delavski zvezi. Uiede sindikalnega organizacijskega sistema v pokrajini je izvršilni odbor vzel na znanje sporo-ci]o šefa Pokrajinske uprave, da Za enkrat ni mogoče ugoditi po-sarnieanim željam glede reorganizacije, ker se bo vprašanje sindikatov sploh moralo rešiti načelno. Zapadlost davkov Davčna uprava za mesto Ljub-jana obvešža davkoplačevalce da zapade dne 15. februarja v plačilo četrtletni obrok hišnega, obrtnega, rentnega in družbenega davka. Kdor ne plača zapadlih davkov do tega roka, se mu pošlje opomin (rdečo karto), ki je v zvezi s stroški od lire 0.38 do 1% zapadlega davka. V 8 dneh i>o vročitvi opojna se izvrši rubež, kateri slede zopet stroški do 2°/o terjanega zneska. Za obnovo naših porušenih Jttajev je potrebno tudi železo. Poiščite doma vse ko-vinaste predmete, ki jih ne rabite! — Darujte jih za obnovo domovine! Delavsko vprašanje v USA Letos bo ameriško vojno gospodarstvo prvič postavljeno’ pred naloge, ki se na bodo tikale le čisto tehničnih, finančnih in organizacijskih vprašanj, da se doseže zvišanje proizvodnje, temveč rešiti bo treba tudi čisto delavska vprašanja. Tako ugotavlja dr. GroB v »Reichu« in nato da ji« kratek pregled, kako se je vojna industrija v USA do 1. 1948. razvijala, da je mogLa zaposliti velike množice brezposelnih delavcev in da se je dvignila kupna moč prebivalstva. Sedaj pa je medenih tednov za ameriško vojno gospodarstvo konec, ker začenja primanjkovati zaradi velikih vpoklicev v vojsko ter silnega povečanja proizvodnje delovnih sil. S tem pa dobiva delavsko vprašanje na pomembnosti. Značilno je, da je smatral predsednik Roosevelt kljub bližnjim volitvam za potrebno in rastočemu nezadovoljstvu delavskih množic za potrebno, da je predložil kongresu zakonski načrt o obveznem delu. Ni še gotovo, če bo kongnes ■ta zakonski načrt tudi sprejel. Vlada si je zato pomagala indirektno, zlasti s taktiko War Man-Power Commision ter zveznega delovnega izkaza. Sicer pa je mogoče zaznamovati naslednje faze: 1. Zvišanje delovne dobe. V vojno važnih industrijah še je uvedel 48 tedenski urnik. Mnogi podjetniki pa so še nadalje ohranili 40 urnik, ker bi morali plačevati 50 odstotni mezdni dodatek za ure nad 40 ur. S tern pa bi se zmanjšal njih dobiček in zato so proti 48 urniku, čeprav bi bili delavci pripravljeni delati 48 ur. Odpor podjetnikov proti 48 urniku je vzbudil med delavci mnogo nejevolje. 2. Proglasitev splošnega stopa za mezde z istočasno uvedbo premij za večje storitve. Spomladi 1948 je proglasil predsednik Roosevelt splošni' stop za mezde. Velika stavkovna akcija Lewisa in železničarska stavka sta sicer ta stop prodrla, vendar so v vojno važnih industrijah ostale v veljavi stare cene. Istočasno skuša vlada uviedjaviti premije za večje storitve. Za vsako uro se predpiše določena storitev kot standardna, za vse, kar se čez to storitev napravi, se plača posebna premija. Delavec more tako priti do večjega zaslužka le, če poveča svojo storitev. Standardne storitve pa se polagoma zvišujejo. 3. Omejuje se svobodno izbiro delavčeve namestitve. Da bi se mestoma že silno razpaslo menjanje služb preprečilo, je vlada za najvažnejše distrikte izdala splošno prepoved menjanja službenih mest. S tem se je poostrila kontrola War Man Power komisije nad vsakim obratom. Vsaj v vojni industriji si je ® tem Washington ustvaril aparat za poostreno kontrolo delavskih namestitev, da se tako poveča proizvodnja. Uvedla se je kontrola mezd, vlada pa vpliva tudi neposredno na proizvodnjo in na delovne pogoje v posameznih obratih. Distrikti tako imenovane delavske pičlosti se po načrtu razšli rja jo, da je danes že ena tretjina ameriške industrije pod indirektno produkcijsko kontrolo glede svojega delovnega potenciala. Cim bolj se ta pritisk na delavstvo povečuje, tem bolj postaja delavsko vprašanje predmet politične in socialne napetosti. Cim večje žrtve se zahtevajo od delav- ca, tem bolj se ta sprašuje, kaj se inu za te žrtve nudi. Delavec zahteva zato večje socialne in poli-lične pravice. Zlasti ]>o premogovni stavki, ko se je Johnu Lewisu z dobro taktiko posrečilo predsednika Roosevelta zmanevrirati čisto v tabor kapitala. To dokazujejo tudi številna druga dejstva: tako sprejem protistavkovnega zakona, vpoklici posebno nepriljubljenih voditeljev strokovnih organizacij pod orožje, predvsem pa popolna podreditev sedanjih voditeljev strokovnih organizacij diktatu vojnega aparata in zasebnih interesov. Poleg tega so se dobički industrijskih podjetij kljub višjim davkom povečali. Zvišale so se sicer ludi delavske mezde, toda velik del večjega zaslužka se je moral »prostovoljno« podpisati za vojna posojila. Med vlado in delavstvom je nastala odtujitev, kar je imelo za posledico, da se je povečala tudi distanca med delavci in strokovnimi voditelji. Ta razvoj pa je šele v prvem • začetku in se zato ne sme računati na večje preobrate. Nedvomno pa je, da je ustvarjena podlaga za večje delavsko gibanje v USA in da se bo že po predsedniških volitvah začel boj za večjo socialne in politične pravice ameriškega delavstva. Gospodarski položai Črne gore »Deutsche Adria-Zeitung« opisuje v svojem dopisu iz Zagreba takole Crno goro: Gospodarski pomen Crne gore ji« bil dosti večji, če ne bi bila dežela v jugoslovanski dobi tako močno zanemarjena. Crna gora ima velike gospodarske možnosti, kar se da sklepati tudi po statističnih podatkih iz let 1938-40. o tedanji Zetski banovini, ki je bila približno tako velika kakor današnja Crna gora. Površina dežele obsega 3,099.722 ha (današnja Srbija 4,938.700 ha), od tega pa pride na njive 328.000 ha, na travnike 233.000 ha, na pašnike 873 tisoč ha, na vrtove 8.790 ha, na vinograde 6.200 ha, na sadonosnike 14.200 ha in na močvirja in trstičje 25.700 ha, torej skupaj okrog 1.5 milijona ha, kar predstavlja 48°/o v kmetijstvu izkoriščane površine. Gozdov je obsega 1,057.000 ha ali 34.5°/», nerodovitna zemljišča pa 392.000 ha ali 12.8% deželne površine. V Črni gori raste po statističnih podatkih 1,392.000 oljk, 190.000 kostanjev in figovih dreves, 33.000 jablan itd. V nekdanji državi niso bile iz- polnjene najvažnejše gospodarske zahteve Črne gore. To je bila prvič zgraditev železniške proge, ki bi zvezala doline rek Zete in Morave ter gozdove na eni strani z obalo, na drugi strani pa z Bosno in Hercegovino, drugič pa regulacija Skadarskega jezera. Zgraditev omenjene železnice bi omogočila dovoz živine in lesa na tržišča ob obali in v notranjosti dežele, z regulacijo Skadrskega jezera in reke Bojane pa bi «e pridobilo 40.000 ha rodovitnih zemljišč, na katerih bi se lahko naselilo 40.000 družin. Na teh zemljiščih bi uspevalo tudi južno sadje in na vsakem hektarju bi lahko živela ena družina. Tudi v druge doline bi se lahko z gora p naselilo precej prebivalstva. Velike uspehe bi imela tildi izvedba načrta, po katerem bi se izpeljala struga Morače, ki se izliva zdaj v Skadarsko jezero, v tako zvano Donjo Zeto, kjer bi ob novi rečni strugi nastale rodovitne njive in dobri pašniki. Z izviedbo teh načrtov bi bila omogočena tudi samopreskrba v-rne gore z živežem. Trgovinsko-politiini dobitek Španije Sedanji svetovni položaj je dal Španiji nekatere prednosti, ki znatno olajšujejo obnovo od državljanske vojne prizadetega španskega gospodarstva. Predvsem je Španija dosegla aktivno trgovinsko bilanco, prvič po svetovni vojni. V 1. 1942. je znašal španski izvozni presežek 24, v prvi polovici 1. 1943, pa celo 83.3 milijona zlatih pezet. Ta aktivnost dopušča Španiji večjo gibljivost v njenih trgo-vinsko-političnih ukrepih, hkrati pa je utrdla njeno devizno pozicijo. Mnogo deviz prejema Španija tudi od svoje trgovinske mornarice, ki prevaža za švicarski in portugalski račun. Španska valuta se je zaradi tega utrdila. Glavni vzrok aktivnosti španske trgovinske bilance pa ni v povečanem izvozu, temveč v dvigu cen izvoznih predmetov. Španija more dobavljati zaveznikom wolframo-vo rudo, ki so jo prej dobivali iz Vzhodne Azije, v velikih količinah po zso podana jasna slika o stanju gozdov, se bo začelo s previdno likvidacijo nadštevilnih žag. Izdali se bodo tudi ukrepi za prihranitev drv, namesto katerih naj se bolj uporablja premog. Tudi v stavbni stroki naj se omeji uporaba stavbenega lesa, poveča pa uporaba betona in opek. Les naj se v prvi vrsti izvaža ter uporablja za kemično industrijo. Istočasno pa bo vlada posvečala največjo pozornost pogozdovanju Krasa. Proračun romunskih železnic Zaradi znatne podražitve kuriva in raznega tehničnega materiala ter zaradi velikih izdatkov pri graditvi in ureditvi zaklonišč na kolodvorih in pri drugih železniških ustanovah se j,e moral proračun romunskih državnih železnic za leto 1943./44. zvišati za 4 milijarde lejev. Ker pa so dohodki železnic lani od aprila do septembra presegali proračun za približno 2 milijardi in ker bo zaradi razširjenega železniškega omrežja še najmanj za eno milijardo presežka preračunanih dohodkov, ,so tri četrtine zvišanega železniškega proračuna krit že z rednimi dohodki, za diferenco 1 mildjado lejev pa bodo najeli posojilo pri poštni hranilnici. Romunska sadna letina v letu 1943. Po zasebnih cenitvah je dala lanska romunska sadna letina 7300 vagonov jabolk, od katerih je preostalo za izvoz 1300 vagonov. Nadalje 2400 vagonov hrušk (s 400 vagoni presežka), 650 vagonov kutin (s presežkom 160 vagonov), 39 vagonov češpelj (s presežkom 7 vagonov), 3000 vagonov višenj in češenj ter 1450 vagonov marelic. Orehov se je po zasebnih cenitvah pridobilo 3000 vagonov ter so more smatrati, da jih bo ostalo za izvoz 1200 vagonov. Lešnikov pa je dala lanska sadna letina samo 20 vagonov. V zvezi s terni' cenitvami se navaja, da ima Romunija sedaj 12 milijonov jablan, 4 milijone hrušk, 60 milijonov češpelj, 6.5 milijona češenj in približno 5.5 milijona orehov. Izvoz bolgarskega tobaka v Nemčijo Te dni bodo v Sofiji pogajanja med nemško in bolgarsko delegacijo o izvozu bolgarskega tobaka v Nemčijo. Od tobačnega pridelka 1. 1942. so lani izvozili v Nemčijo 36.000 ton bolgarskega tobaka. Zdaj pa je treba določiti količine letošnjega izvoza. Od leta 1942. do lani so se bolgarski tobačni nasadi povečali za 30%, pridelek pa se je zaradi neugodnega vremena povečal samo za 6%. Za domačo potrošnjo gre od pridelka okrog 15% in so tako letos za izvoz na razpolago večje količine kakor lani. Izvoz olivnega olja iz Španije Nemška trgovinska zbornica ceni proizvodnjo olivnega olja v Španiji na 400.000 ton, špansko domačo potrošnjo pa na 250.000 do 300 tisoč ton. Od zadnjega pridelka oliv so za izvoz na razpolago še precejšnje količine olivnega olja, od letošnjega pridelka pa bo mogoče tudi ostalo za izvoz okrog 100.000 ton olivnega olja. Akreditiv igra v trgovskem življenju pomembno vlogo, služi v veliki meri trgovskemu prometu, zlasti v mednarodni, in čezmorski trgovini. Namesto nezaupanja naj stopi zaupanje. Trgovec proda v inozemstvu blago tvrdki, ki jo glede njena kreditne sposobnosti natančneje ne pozna; na up ne more prodati, ker bi bil preveč izpostavljen nevarnosti, da po dobavi blaga ne prejme kupnine. Na drugi strani pa tudi inozemski odjemalec blaga ne more na slepo zaupati prodajalcu in mu zaradi tega ne more blaga vnaprej plačati. Prodajalec in kupe« se v takem primeru poslužita banke, v katero imata oba polno zaupanje. Inozemski kupec da svoji bančni zvezi nalog, da izstavi le-ta po svoji bančni zvezi (podružnici ali ko-respondentu) na kraju prodajalca le temu pismeno izjavo (akreditiv), da bo odposlano blago takoj plačano, čim predloži, prodajalec izs ta vitel ju akreditiva (ponavadi banki na sedežu prodajalca) originalno fakturo in duplikat tovornega lista kot dokaz, da je bilo v fakturi navedeno blago v resnici odposlano na naslov kupca. Z akreditivom se odpravi medsebojno nezaupanje, ki bi drugače vladalo med prodajalcem in inozemskim kupcem. Navaden vzorec takega akreditiva bi se glasil: »Po nalogu kupca (nakaznika) Vam (koristuiku-prodajalcu) izplačamo vsoto 160.000,— lir, čim predložite nam (banki) originalno fakturo glede blaga (ki je podrobneje, opisano v akreditivu) in duplikat tovornega Lista.« Kako pomembno nalogo igra akreditiv v mednarodni trgovini, dokazuje to, da so bila na sedmem kongresu Mednarodne trgovinske zbornice 1. 1933. odobrene »Enotne smernice in usanse za dokumentarne ak reditve«,8 ki veljajo danes splošno v mednarodni trgovini, če ni drugačnega dogovora. Akreditiv ustvarja tri pravna razmerja: 1. razmerje, med kupcem in banko, ki izstavi akreditiv (kritno razmerje); 2. razmerje med kupcem in prodajalcem (valutno razmerje) in 3. razmerje med prodajalcem in banko', razmerje honoriranja (Ein-losungsverhaltmis). Nas zanima v prvi vrsti razmerje med prodajalcem (koristnikom akreditiva) in banko, ki je akreditiv izstavila'. Akreditiv v ožjem pomenu besede pomeni nakazilo po § 1400 i. sl. odz., katero nakazilo je vezano na protidajatev, po navadi na dobavo blaga od strani koristnika. Banka (nakazanec) se zaveže plačati določeno vsoto, čim koristnik izkaže, da je odposlal v originalni fakturi navedeno blago na nakaznika (kupca). To okolnost dokaže koristnik po listinah (do-kumientih), zaradi tega nosi ta vrsta akreditiva ime blagovni, (dokumentarni). Po navadi obstoji tudi dogovor, da mora prodajalec blago zavarovati za nezgode na transportu, kar se izkaže z zavarovalno polico. Banka kot izstaviteljica akreditiva ni zavezana, da napravi nadaljnje poizvedbe glede kakovosti blaga alii odpreme. Banka se sme zanesti na predložene listine (moment zaupanja v trgovini), tembolj natančno in pazljivo mora paziti na to pri blagovnih ali dokumentarnih akreditivih, če ustreza v fakturo vpisano blago točno pogojem, navedenim v akreditivu. 1 A c c r e d i t e r franc., dati veljavo, vzbuditi zaupanje do koga, preskrbeti komu kredit, zaupanje; komu poskrbeti (akreditiv) pismeno kredit za določeno vsoto, za izplačilo katere se jamči. - V slovenskem prevodu izšle v knjižici »Navodila za poslovanje uradništva Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana 1936 (zaBeben tisk). Ni izšlo v knjigotrštvu. Kakor mora biti akreditiv jasen in točen v vseh podrobnostih in vsi pogoji naj bodo skrbno precizirani, tako mora poslano blago navedeno v fakturi popolnoma ustrezati blagu opisanem v akreditivu. Ge banka opazi najmanjšo' neso-glasnost med blagom navedenim v akreditivu in blagom označenim v fakturi, je brezpogojno dolžna in upravičena izplačilo akreditiva začasno zavrniti in čakati navodil nakaznika (kupca), ki načeloma akreditiv po dobavi ne more več preklicati, ali pa more zadržati izplačilo vse dotlej, da se razlike odstranijo. Naša domača zakonodaja instituta akreditiva posebej ne obravnava, veljajo trgovski običaji; dogovori lin norme o nakazilu (čl. 301 trg. zak.). O valutnih eksperimentih »osvobodilnih« uradov v od njih zasedenih pokrajinah poroča »Bank-wirtschaft« naslednje: Valutne relacije so se določile čisto samovoljno. V franc. Severni Afriki je bil najprej določen izmenjalni tečaj za angl. funt na 300 frankov namesto dosedanjega tečaja 176 frankov. Na pritisk de Gaullovih uradov je bil nato znižan na 200 frankov. V zasedeni Italiji je bil določen tečaj funta na 400 lir proti predvojnemu tečaju 75 lir. Zaradi tega je bila kupna moč zasedbenih čet silovito povečana, draginja pa jie, tako narasla, da je nastala resna kriza oskrbe prebivalstva. Na osvobojeni Korziki so postopali zopet drugače. Tu je alžirski de Gaullov odbor vzel iz prometa vse bankovce po 500, 1000 in 5000 frankov. Le manjši bankovci in kovanci ostanejo v prometu. Istočasno se izdajo bankovci Alžirske Plačilno sredstvo nemške vojske v zasedenih deželah »Reichs-kreditkassenscheine« bi lahko po slovensko imenovali nakaznice za državno kreditno blagajno, kakor je bilo umestno predlagano v gospodarski rubriki »Slovenca«. Te nakaznice so bile uvedene zaradi tega, da imajo čete, ki pridejo na sovražno ali zasedeno ozemlje, denar tudi takrat, kadar ga primanjkuje v dotičnih deželah. Z uvedbo teh nakaznic je bila nemška vojska v zasedenih deželah pri svojih nakupih neodvisna od razpoložljivih plačilnih sredstev v nacionalni valuti zasedene dležele, nakaznice, namenjene samo plačilnemu prometu v zasledenih deželah, pa v Nemčiji nimajo tečaja in plačilne veljave. Revija »Bankwirtsehaft« je objavila pregled, kako so se nakaznice za državno kreditno blagajno uvel ja1vi ja lie v posameznih zasedenih deželah. Skoraj v vseh deželah, ki jih je zasedla nemška vojska, so bile uvedene te nakaznice, danes pa so v prometu le še v vzhodnih ozemljih, ki so pod nemško vojaško upravo, in v Grm gori. Poleg tega pa so v veljavi v tako zvani Vzhodni deželi (Ost-land = baltske države) in v Trans-nistriji. Za Vzhodno deželo je bila sicer ustanovljena posebna nov-čanična banka, ki pa je proglasila nakaznice za državno kreditno blagajno za zakonito plačilno sredstvo. Podobna ureditev velja za Transnistrijo pod romunsko upravo, kjer so postale nakaznice po razveljavljenju rublja zakonito plačilno sredstvo. V južnovzhodnih deželah na- Novi Codice (Jivile normira dokumentarni akreditiv v čl. 1530. »Plačilo na listine po posredovanju banke. Če se ima plačilo kupnine izvršiti po posredovanju banke, se more prodajalec obrniti na kupca šele potem, ko jiei banka sama zavrnila plačilo in je bilo to ugotovljeno ob predložitvi listin v oblikah predvidenih v običajih. Banka, ki je potrdila (izdala akreditiv) prodajalcu, sme le temu staviti le ugovore, izvirajoče iz nepopolnosti ali netočnosti listin in one, ki se nanašajo na potrditev akreditiva.« V naši pravni literaturi poznamo brošuro (obširnejšo razpravo) Ivo Biloševič: Dokumentarni akreditiv, Zagreb, 1923. banke. Iz prometa vzeti bankovci se morajo v dveh tednih deponirati pri kaki banki. Vlagatelj se mora pri tem izkazati z živilsko nakaznico In na njej se vpiše vsota deponiranih bankovcev. Za vložene bankovce dobi le 5000 frankov na osebo in 300 frankov za vsakega svojega nameščenca. Ostali bankovci se mu vpišejo kot dobroimetje pri banki. Da se hoče s tieim doseči premoženjska kontrola, se vidi še iz drugih ukrepov vlade. Vsi lastniki imenskih vrednostnih papirjev in zakladnih listov morajo te pri banki deponirati, sicer se zaplenijo. Tudi tu se zahteva identiteta vlagateljev vrednostnih papirjev. Tako dobi vlada popoln vpogled v premoženjsko stanjiei ljudi, kar je v naj-večjeni nasprotju s francosko men-talnostjo, da so efektni papirji anonimni. Zato je tudi jasno, da prebivalstvo Korzike s temi ukrepi »osvoboditeljske vlade« nikakor ni zadovoljno. kaznice že od začetka niso prišle v večjem obsegu v promet. Največ jih je bilo v prometu v Srbiji, a tudi tam ne dolgo. V Grčiji in na Hrvatskem nakaznice sploh niso dali v promet, v Albaniji pa je tudi že vse urejeno, da bo nemško vojaštvo dobivalo namesto nakaznic za državno kreditno blagajno albanske franke, ker ima Albanija spet samostojno valuto. Na Norveškem, Danskem in Nizozemskem je bila nemška vojska oskrbljena z nacionalno valuto in so nakaznice za državno kreditno blagajno, kolikor jih je sploh bilo, po kratkem času vzeli iz prometa. Razmeroma dolgo so bile nakaznice v prometu v Franciji in Belgiji, kar pa se v denarnem prometu ni močno opažalo, ker so blagajne Francoske banke nakaznice sproti odkupovale za franke ter jih obračunavale na breme računa zasedbenih stroškov, ki jih mora plačevati Francija. Ker se je izkazalo. A« uri ha ja jo nakaznice za državno krediti1^ bUvrnino iz ruskega zasedbenega ozemlja ter se zamenjavajo za franke, so bile nakaznice vzete iz prometa v Belgiji že avgusta 1. 1942., v Franciji pa 15. decembra lanskega leta. Od takrat jih prebivalstvo ni več dolžno jemati v plačilo. Po italijanskem prevratu so nemške čete v Italiji plačevale z nakaznicami za državno kreditno blagajno, ko pa je bil obnovljen fašistični režim, je nemško vojaštvo dobilo lire in lani v novembru so bile v vsej Italiji nakaznice vzete iz prometa. Promet z nakaznicami za državno kreditno blagajno oskrbujejo v zasedenih deželah posebne blagajne (Reichskreditkassen). Ob koncu 1. 1942. je bilo 52 takih blagajn. V vseh zasedenih deželah, tudi tam, kjer nakaznice niso več v veljavi, posluje nekaj takih blagajn, ker je treba z nakaznicami za državno kreditno blagajno ali pa z nacionalno valuto oskrbovali vojaštvo, ki je na transportih ali službenih potovanjih. Obtok nakaznic za državno kreditno blagajno je v letih 1939., 1940., 1941., 1942. in 1943. dosegel po vrsti naslednje višine v milijonih mark: 37, 553, 1.781, 2.664 'in 3.352. Pri višini lanskega leta je pri tem pregledu upoštevan še promet nakaznic v Italiji. Od novembra dalje, ko nakaznice tudi v Italiji niso bile vieč v prometu, pa se je ves obtok močno znižal. ■Plačevanje dobav po zakonu o posoji in zakupu • Prvič se je s severnoameriškega uradnega mesta sporočilo, kako naj se plačajo ameriške dobave po , zakonu o posoji in zakupu. Kakor j jo izjavil namestnik direktorja vojno-produkcijskega urada v USA William Batt, plačajo dolžniške j države svoje dolgove po vojni z do- I bavami surovin, da bodo mogle tako Združeniei države znova dopol- 1 niti svoje zaloge, ki so poslale med sedanjo vojno zelo pičle. Dosedaj so se v VVashingtonu previdno jzo- ! gibali vprašanju, kakšne skrivne | misli so imeli pri sprejemu zako- ; na o posoji in zakupu. V Angliji j in tudi drugod so se tolažili s tem, | da se bo mogla napraviti po vojni črta čez vse dolgove1, kakor se je ! to zgodilo po prvi svetovni vojni, j Sedaj pa to ne 1k> šlo, kakor to j dokazujejo vedno bolj odločne izjave iz Washingtona. Amerikami Z so si sedaj mnogo bolj ko v prejšnji vojni zagotovili poplačilo svojih dobav, ker so se izgovorili, da se dolgovi ne plačujejo v zlatu, temveč z blagom in storitvami. Milijardna plačila iz ene države v drugo so navadno nemogoča zaradi transfernega vprašanja. Za su- i rovinis' pa ni treba drugo, kakor da se pošljejo ladje, ki odpeljejo surovine. Združene države so si s tem zagotovile odločilen vpliv na vse gospodarstvo s surovinami in pripravljajo s tem na najboljši način svoj izvoz kapitala in blaga po vojni. Obvladanje vsega gospodarstva s surovinami na svetu po načrtu gospoda Batta bi spravilo j v roko Amerikancev vse odjemne trge na svetu in bi bili tako Amerikanci rešeni vseli uvoznih skrbi, j Proizvodnja železa na švedskem Švedska proizvodnja železa se j lani ni dosti zmanjšala, domača j poraba železa pa je dosegla približno 1 milijon ton, dočim je bilo , od leta 1931. do 1941. letno po- j vprečje približno 860.000 ton. Razmerje med železom in jeklom je j zdaj 00:40, prej v normalnih časih pa je bilo narobe. Močno se je ' skrčil uvoz starega železja. Švedske železarne so porabile lani 4 milijone kub. metrov lesa, ker so dobile le 30% od premoga, ki so ga imele na razpolago 1. 1939. Iz švedske zunanje trgovine Glavni zunanjetrgovinski part- j ner Švedske je že nekaj let Nem- J Sija, za njo na drugem mestu pa J je zdaj Švica. Delež Švice pri vsem švedskem uvozu je bil v prvem polletni L 1939. samo 1.7%, 1.1942. že 4.6%, lani pa 5.7%. Delež pri švedskem izvozu pa se je zvišal od 0.8% v prvem polletju 1. 1939. ; na 10.4% v prvem polletju lan- : skega leta. Po novi trgovinski pogodbi med Švedsko in Norveško bo vrednost blagovne izmenjave v prvi polovici 1. 1944. okrog 30 milijonov kron. Švedska bo uvažala predvsem umetna gnojila, žveplo, aluminij in okrogli les, izvažala pa železo in jeklo ter stroje in razno orodje. Dr. Anton Urbanc Kako so „ure čilni promet na Korziki Nakaznice za kreditno blagaino Izmenjava blaga medi Nemilio in Albaniio Monopolska svetovna zadruga Iz Lisabone objavlja »N. Wiene,r I'agblatt< naslednje sporočilo: Spada že skoraj na dnevni red Vseh ; večjih gospodarskih zborovanj v Združenih državah Severne Amerike, da se postavljajo monopolne j zahteve za povojni čas. Tako je ; presenetila neka zadružna kon-i feremca v Ne\v Yorku, katere so se udeležili tudi zastopniki raznih i emigrantskih vlad, s predlogom, ■ da se ustanovi osrednja svetovna I zadružna organizacija. To organizacijo naj bi tvorile vse nacionalne zadruge. Kontrolo nad novo zadrugo pa bi si seveda pridržale j Združene država Sev. Amerike. Utopični program od USA dirigi-: rane nove svetovne zadruge pred-! videva tudi proizvajanje in razde-: Ijevanje najvažnejših živil in življenjskih potrebščin »po višjih vidikih«, kar bi praktično pomenilo konkurenco nameravani povojni organizaciji UNRRA. Razprodaja tobačnega presežka v Turčiji Presežke tobačnega pridelka, ki j ostanejo po izvozu in domači po-} trošnji, razprodajo vsako leto v ! Turčiji na trgu v Izmiru. Razprodaje so po navadi v prvih dneh I Januarja, letošnja razprodaja pa je | bila po želji trgovcev preložena za I Hiesific dni. Od pridelka iz 1. 1942. | je ostalo za razprodajo okrog 7 mi-\ lijonov kg tobaka. Proizvodnja magnezija Med lahkimi kovinami je magnezij najmlajši, njegova proizvodnja pa se je v zadnjih letih še bolj j povečala kakor proizvodnja aluminija, ki je tudi mlada lahka kovi-[ na. To je razvidno iz naslednje primerjave: Svetovna proizvodnja j aluminija, ki je bila 1. 1988. okrog ^50.000 ton, bo po cenitvi strokovnjakov letos dosegla 1.5 milijona proizvodnja magnezija, ki je l)‘la leta 1938. na vsem svetu “5.000 ton (od tega samo v Nem-j ('iji 14.000 ton), pa bo letos samo v Združenih državah Sev. Amerike dosegla Okrog 250.000 ton, močno pa se bo povečala seveda tudi v vseh drugih državah, ki imajo na razpolago surovine, potrebne y-a pridobivanje magnezija. Magnezij, ki je za 35% lažji od ! aluminija, sie uporablja v zlitinah i s cinkom, manganom, aluminijem 'td. predvsem v industriji letal in motorjev, zelo uporaben in važen I Pa je tudi v elektrotehniki, fini mehaniki in optiki. Velika velja-Va, ki jo je dobil med vojno, bo ■ magneziju tudi ostala, ker bodo industrijske panoge, v katerih ga uporabljajo, tudi v mirni dobi igrale važno vlogo. Civilna mobilizacija na Japonskem Civilna delovna služba na •laponskem je urejena za vse gospo-] darske panoge ter velja za podjetnike ravno tako kakor za delavce dn nameščence. Poleg i *dne službe v obratih je še posebna ; s'l|žba »delo za domovino«, katero izvršujejo delovne moči potem, ko so že opravile svojo redno službo. V letu 1942. jie bilo v »delu za domovino« okrog 18 milijonov j delovnih ur, lani pa že 104 milijone, ker se je ta služba razširila na nove panoge gospodarstva in javne službe. Pri civilni mobiliza <% se posveča velika pozornost dodelitvi primernega dela ter iz-! vežb&nju naraščaja, kar se posebno dobro vidi pri vedno večji zaposlitvi ženskih delovnih moči. V drugi polovici letošnjega leta ^o na .laponskem že 17 poklicev aH delovnih strok, v katerih bodo samo ženske, s tam in mladina opravljali vsie delo. Za izvežbanje 'eh moči so v vsakem obratu posebni tečaji. Prava vrednost in Prava zaposlitev vsake delovne nioči je glavno načelo japonske r'lvilne mobilizacije. Nedavno so bila v Tirani zaključena posvetovanja in pogajanja, s katerimi je zdaj urejeno gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Albanijo. Podpisana pogodba vsebuje določila o klirinškem prometu ter daje razne pobude za bodočo blagovno izmenjavo. Vse podrobnosti bodo uredile posebne komisije, pri katerih sodelujejo na albanski strani nekatere privatne tvrdke, ki se že od nekdaj udejstvu jejo v zunanji trgovini, ter monopolska uprava. Po svoji gospodarski strukturi je Albanija podobna Grčiji. Kadar so slabe letine, mora uvažati žito in druga živila iz čezmorskih dežel, ob dobrih letinah pa uvoz ni potreben in ko bodo enkrat izvedeni najvažnejši melioracijski načrti, bo imela Albanija pred Grčijo ito pnednost, da bo preskrba n jenega prebivalstva popolnoma zagotovljena in da bodo pri -modernizaciji kmetijstva ostajali še presežki kmetijske proizvodnje za izvoz. Pri albanskem izvozu so zdaj na prvem mestu, živina, surove kože, sir in volna, dežela pa ima tudi precej gozdov in izdatne industrijske surovine (zemeljsko oljie<, baker, magnezit, antimon, krom, rjavi premog itd.). Izkoriščanje tega prirodnega bogastva j-e šele v razvoju. Med vojno se je v švicarskem kmetijstvu marsikaj spremenilo. Ko je bil uvoz skrčen in preprečen, je tudi za Švico stopilo v ospredje vprašanje samopreskrbe. Ker to vprašanje že zaradi premajhnega slaleža kmetijskih delovnih moči ne more biti rešeno, je Švica ustanovila lastno trgovinsko mornarico, da ne bi ostala brez uvoza, poleg tega pa je tudi ves čas skrbela za povečanje svoje kmetijske proizvodnje. »Das Reich« naglaša, da je v tem pogledu dosti dosegla, saj so se od 1. 1938. obdelana zemljišča razširila od 185.000 ha na 310.000 ha. Pridelki na teh zemljiščih prispevajo zdaj k preskrbi Švice z živežem okrog 80 %, pred 1. 1938. pa so domači pridelki prispevali k preskrbi dežele le 47 %. Predvsem je bilo treba povečati pridelke krušnega žita, krompirja, sočivja in oljnatih rastlin. Pri tem povečanju pa so bili seveda prikrajšani pašniki in z njimi vred živinoreja, ki je bila prej v švicarskem kmetijstvu na prvem mestu. Tako se lahko reče, da je s potrebnim povečanjem kmetijske proizvodnje združena tudi reorganizacija švicarskega kmetijstva. Reševanje teh težkih in važnih vprašanj pa bo v Švici že zaradi tega težavno, ker pride na kmetijstvo le manjši del prebivalstva, ki za vse svoje težnje ne bo na-tšel razumevanje pri večini. Po stanovskih skupinah je švicarsko prebivalstvo razdeljeno takole: v industriji, trgovini in prometu je 63 %, v javnih in privatnih službah 14 %, v kmetijstvu pa samo 23 °/o. Iz te razdelitve se vidi, da Kako velike finančne napore mora premagovati Japonska, se vida iz njenih celotnih izdatkov v 1. 1937 do 1941, ki so znašali skupno 49.6 milijarde jen. Državna zadolžitev Japonske pa je od konca avgusta 1940. do konca avgusta 1942. narasla od 37.6 na 46.3 mili- Pri uvedenem nemško - albanskem gospodarskem sodelovanju je zelo važna točka albanski prometni in transportni problem. Albanija je po svoji legi na za padli e m robu balkanskega polotoka doslej dajala pri svoji zunanji trgovini prednost prometu po morju, v sedanjih razmerah pa se mora uveljaviti promet po kopnem. V notranjem prometu dežele bo sicer še dolgo na prvem mestu tovorna živina, polagoma pa se bo zgostilo zdaj še redko omrežje avtomobilskega prometa, pri čemer so najbolj potrebni in nujni priključki na železniško progo v smeri Beograd—Dunaj ter obratno v smeri Ritolj, Skoplje in Priština. Po podpisu gospodarske pogodbe med Nemčijo in Albanijo so albanski listi poudarjali, da bo Albanija izvažala v Nemčijo blago, ki ga sama ne predelava, uvažala pa bo iz Nemčije to, kar sama ne proizvaja, predvsem sladkor, vžigalice, papir, gumi, železo in razno orodje. Gospodarsko sodelovanje z Nemčijo bo Albaniji v veliko korist, ker ima izdatnie izvore surovin ter za napredek sposobno kmetijstvo in ker kaže albansko prebivalstvo zanimanje in nadarjenost za rokodelstvo. volj zanimanja za važna vprašanja kmetijstva. Načelna razlika v mišljenju pa ko tudi med onim delom prebivalstva, ki živi od kmetijstva. V kmetijstvu je bila nekdaj na prvem mestu živinoreja in največja skrb se je nekdaj posvečala proizvodnji živil živalskega izvora, ker so rastlinska živila po nizkih cenah prihajala v deželo. Danes, ko je od tega uvoza le še malo ostalo, so seveda rastlinska živila najvažnejša, med švicarskimi kmeti pa je še vedno mnogo takih, ki so bolj zavzeti za živinorejo kakor pa za pridelovanje žita in oljnatih rastlin. Da je danes v vojni dobi večja proizvodnja žita in sočivja potrebna in da je treba dvigniti sploh vso produktivnost kmetijstva, vedo vsi, niso pa pri vseh enaki pogledi na nove smeri kmetijstva, ki jih je zahtevala in pokazala vojna doba. Nekateri kmetje so se z vso vnemo lotili intenzivnejšega obdelovanja in pridelovanja, drugi pa menijo, da ne kaže delati in žrtvovati preveč, ker bodo po vojni nekateri v deželo uvoženi kmetijski proizvodi spet cenejši kakor domači pridelki. Taki pomisleki niso brez podlage, kajti lahko se zgodi, da se po vojni vojne izkušnje pozabijo in da bo uvoz cenejšega inozemskega žita pobral s težkim delom in žrtvami preurejenemu kmetijstvu vse pričakovane in zaslužene koristi. Da bi se to preprečilo, zahteva kmečka stanovska organizacija od zvezne vlade razna zagotovila in pooblastila. Kmetje zahtevajo predvsem zagotovilo, da so nove smeri kmetijstva trajne veljave in da bodo domači pridelki obdržali tudi primerne cene. Od stališča vlade do takih zahtev je jarde jen. V istem času bo zunanji dolgovi Japonske padli od 1.8 na 1.2 milijarde jen, zato pa se povečali notranji državni dolgovi od 23.9 na 45.1 milijarde jen. Kakor je omenil 1. 1942. japonski finančni minister Kaya, so znašali japonski državni izdatki v le- tih 1937. do 1941. 49.6 milijarde, torej toliko ko vsi japonski izdatki v letih 1868. do 1930. (v 68. letih). V resnici so tudi za rešitev velikanskih gospodarskih nalog potrebni še veliki finančni napori Japonske. Omenimo naj, da je poleg uvodoma omenjenih izdatkov izdala Japonska v zadnjih petih letih za razvoj industrije na Japonskem. v Mandžuriji in severni Kitajski še nadaljnjih 23 milijard jen. Davčni dohodki v vseh petih letih so znašali samo 13.6 milijarde jen ali 27 odstotkov vseh izdatkov, 30.8 milijarde jen pa se je moralo dobiti s posojili. V prejšnjih časih se je japonska industrija namenoma malo obdačevala, ker je bila šele v razvoju. Sedaj pa sta oboroževalna in težka industrija Japonske že tako razvita, da se moreta bolj obdačiti, ne da bi bilo nevarnosti za njun napredek. Za finansiranje državnega in vojaškega proračuna ter za zadovoljitev velike zasebne kapitalne potrebe se morejo danes na Japonskem tudi v večji meri obdačiti mezde in plače, zlasti še, ker je bila zaposlitev v zadnjih letih neprestano dobra. Zato je japonska vlada izdala 16. januarja 1942. 17 novih naredb o zvišanju neposrednih davkov. Zlasti se je zvišala pri-dobnina, ki se je zvišala tudi za 100 odstotkov. Posebne važnosti so za kritje japonskih državnih izdatkov poso- Ceprav se je produkcija premoga v Španiji po državljanski vojni precej povečala, letos še ne more kriti domače potrošnje. L. 1942. so producirali 9.3 milijona ton črnega in 1.1 milijona ton rjavega premoga, vso lansko produkcijo premoga pa cenijo na okrog 12 milijonov ton, pri čemer pride na črni premog 10 in pol milijona ton. Lani je začelo obratovati več novih premogovnikov, v znamenju gospodarskega razvoja in napredka pa je tudi večje povpraševanje po premogu. V letih pred vojnami je uvažala Španija iz Nemčije in Anglije okrog 2 milijona ton premoga, njena premogovna produkcija pa je n. pr. 1. 1929. znašala blizu 8 milijonov ton. Ker »o takrat potrebovali letno okrog 10 milijonov ton in ker se je od takrat s proizvodnjo vred povečala tudi potrošnja, je razumljivo, da morajo letos računati z diferenco 1 do 2 milijona ton med proizvodnjo in potrošnjo. Najbolj se je ipotrošnja premoga povečala Podaljšanje nemško-finske trgovinske pogodbe je ves finski tisk iskreno pozdravil in pri tej priliki s priznanjem pisal o veliki podpori, ki jo dobiva Finska od Nemčije tudi na gospodarskem polju. V resnici pa je tudi prehrana Finske zelo težko vprašanje, ker je v tej redko naseljeni deželi samo 9 odstotkov zemlje kmetijsko obdelane. Po poročilu finskega ministrstva za ljudsko oskrbo je bilo v 1. 1943. posebno občutno pomanjkanje sladkorja. Krušni obrok Finske je že leta eden najmanjših v Evropi. Oskrba z mesom je bila v zadnjem času zadostna, neprijetno pa se je občutilo nazadovanje v prejšnjih časih zelo dobre oskrbe z ribami. Da so se mogla dobiti potrebna živila in da se je moglo oskrbeti prebivalstvo % obutvijo in tekstilnim blagom, so bili potrebni največji napori pristojnih uradov. Potreba industrije po surovinah je po vrednosti narasla v zadnjem času za 38 odstotkov. Na Finskem so zelo mnogo razpravljali o tem, jila. V 1. 1941. je razpisala vlada posojil za Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — van v Ljubljani. : j t.i..»» »_K. PEČENKO j • • “ trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami \ —---------------------------------------------- I Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 41 j Monopoli v romunskem državnem go Trgovinski register Že od nekdaj igrajo v romunskem državnem gospodarstvu mo-nopolski dohodki važno vlogo. Nekdaj so spadali vsd. monopoli pod državno monopolsko nežijo, z zakonom od 7. februarja 1929 pa so bili nekateri monopoli (tudi tobak in sol) prepuščeni Avtonomni blagajni monopolov kraljevine Romunije (Časa Autonoma a Monopo-luritov = GAM) po pogodbi za dobo 30 let in pod pogojem, da pridejo prihranki GAM vsako leto v državno blagajno. CAM je uvedla v svoji upravi strogo racionalizacijo, zelo uspešna pa je tudi njena politika cen. Odpadki pri fermentaciji tobaka so bilii n. pr. tako močno reducirani, da se prihrani na leto po 1 milijon kg surovega tobaka. Ta prihranek krije približno enomesečno domačo potrošnjo tobaka. Z racioniranjem in varčevanjem se prihranki CAM zvišujejo od leta do leta, kar je državnemu gospodarstvu v veliko pomoč in korist. Kako se pri CAM zvišujejo prihranki, je razvidno iz naslednjega pregleda, ki ga objavlja »Siidost-Echo«. Dohodki, izdatki in pri hranki CAM so navedeni v milijonih lejev, v zadnji rubriki pa je v odstotkih razmerji« med izdatki in dohodki. leto doliodki Izdatki °/o iz- Prihranek datkov 1934/35 5616 1932 3684 34.40 1935/36 5804 2087 3717 35.96 1936/37 6212 2218 3994 35.72 1937/38 6412 2355 4057 36.72 1938/39 6512 2654 3895 40.75 1939/40 8889 2707 4182 39.28 1940/41 7227 2860 4367 39.60 1941/42 12504 3714 8790 33.67 1942/43 26072 7885 18187 30.24 Čeprav se je lani cena surovega tobaka zvišala za 105%, in čeprav so bile pri CAM zvišane uradniške plače za 65%, delavske mezde pa za okrog 70%, so vendar izdatki v primerjavi z dohodki dosegli po letu 1931. najnižji odstotek. Romunski državni proračun za 1. 1942./43. je znašal 71.3 milijarde lejev, monopolski dohodki in pri hranki pa so k temu prispevali nad 20 milijard ali nad 30%. Od tega prispevka je prišlo na prihranke CAM okrog 12 milijard. Prihranki CAM se bodo gotovo še povečala, kajti že v prvih sedmih mesecih proračunskega leta 1943./44. je bil dosežen prihranek 17.17 milijarde lejev. Denarništvo in zavarovalstvo Novi bolgarski kovanci V Sofijo so prispeli trije vagoni novega kovanega denarja po 2, 5, 10 in 50 levov v skupni vrednosti 40.5 milijona levov. Novi kovanci so že v prometu, na potu pa je nova pošiljatev kovancev v skupni vrednosti 1 milijarde levov. Bolgarske oblasti so izdale razne odredbe, da se prepreči nedopustno izvažanje bolgarskih bankovcev iz dežele. Zaradi tega bo predvsem poostrena kontrola potnikov. Do strogih ukrepov je prišlo zaradi tega, ker je bilo pri zadnji izmenjavi bolgarskih bankovcev predloženo v zamenjavo mnogo bolgarskega denarja iz inozemstva. Veliko večino tega denarja sp iz Bolgarije spravili v inozemstvo domači in tuji potniki, ker ni bilo dovolj stroge kontrole. • Zagrebška podružnica beograjske Priv. agrarne banke jc postala samostojen državni zavod, podružnica Priv agrarne banke v Sarajevem pa je podružnica Agrarne banke v Zagrebu. Nova zagrebška banka prevzame vse terjatve in obveznosti beograjske Agrarne banke na Hrvatskem. Novo bunko vodi od finančnega ministra imenovani komisar, kateremu so pri-deljeni štiri svetovalci. Po izkazu Narodne banke za Češko in Moravsko z dne 23. januarja se je obtok bankovcev znižal za 308 na 22.215 milijonov Kč. Vpisi: »Aluinil«, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: livarna in kovinska industrija, predvsem izdelki iz aluminija in lahkih kovin. Osnovna glavnica 100.000 lir je v gotovini popolnoma vplačana. Poslovodje: inž. Devetak Bojan v Ljubljani in inž. Šramel Vladimir v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodja kolektivno. Spremembe in dodatki: Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se kot poslovodja Golob Anastazija (Nasta) v Ljubljani, Tržaška cesta 40. Izbriše se poslovodja Zupančič Jože, ker je odsoten in ne more voditi poslov. Centralna transportna družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Frank J. Loeb, trgovec iz Ljubljane, vpišeta pa novi poslovodja Hribar Rado, industrialec iz Ljubljane in prokurist Rogelj Leon iz Ljubljane. VAN K A IT Dr. Th. & G. BOHME Ljubljana OKVIRJE KLEIN I Manufakturna in modna trgovina | A. Žlender j Ljubljana — Mestni trg št. 22 I r.HREHORIC HUutufakiucna vdtU^ovlna na vtlikb LJUBLJANA I Wziwmwa ZB Z4-04- j Dki« najboljša odvajalna Gospodarske vesti V Nemčiji so se v živilski trgovini znova poenostavili dobavni odnošaji z omejitvijo števila dobavitelji?v. Pri tem se ravnajo po pravilu, da zadostuje, če dobiva posamezni trgovec dobave le od dveh ali tleli veletrgovcev. »S takojšnjo veljavnostjo je na Hrvatskem prepovedano vsako zviševanje sedanjih ali že dovoljenih cen brez posebnega dovoljenja urada za cene, V utemeljevanju le prepovedi pravi navedba, da so se cene na Hrvatskem že tako stabilizirale, da je vsako zviševanje cen neupravičeno. Ilrvatsko finančno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se ležarina za uvozno blago na zagrebški carinarnici na novo uredi. Ležarina znaša odslej za 100 kg bruto teže blaga v prvili treh dneh 1 kuno, v 3 do 8 dneh 8 kun in vsak nadaljnji lan 32 kun. 20 novih delniških družb se je ustanovilo lani v Srbiji. Večina teh družb se je ustanovila z lastnim kapitalom. Lansko leto je začelo v Srbiji obratovati več ko 50 tovarn ter okoli 1500 obrtniških podjetij, dočim je moralo 300 obrtniških obratov zaradi vojno-gospodarskih ukrepov ustaviti obratovanje. • V Franciji so imenovali generalnega komisarja za prihranke pri uporabi materiala. Novi komisar naj bi bil zvezni član med znanstvenim proučevanjem in obrtniško prakso. V Bornholmu na Danskem so prvič| začeli kopati premog. Analiza premoga je ugotovila, da je ta premog enak! nemškemu, torej visokovreden. Kal« bogate pa so zaloge, se še ne ve. Na Bolgarskem so razdeljevanje tekstilnega blaga bolj uredili. V več-; jih krajih se izdajajo oblačilne nakaz-; nice, v vaseh pa daje krajevni raz-deljevalni komisar nakaznice od primera do primera. Na podlagi novih bolgarsko-romun-skih trgovinskih dogovorov prične Bolgarska v kratkem izvažati v Romunijo tobak. Te dobave se bodo dobavljale v okviru kompenzacijske pogodbe med obema državama. 600 vagonov moke bo dobavila Romunija Turčiji na podlagi novega go-: spodarskega dogovora med Turčijo in Romunijo. 20 vagonov je Romunijo! odposlala že v januarju, ostale vagd-ne odpošlje v februarju. Vse tovarne nogavic so bile v Turčiji podrejene kontroli državne industrijske banke. Od nje Jobe material, j ki ga morajo predelati. V Turčiji so se v zadnjem času jaj- i ca zelo podražila, kar je izzvalo med j prebivalstvom veliko nejevoljo. Vzrok podražitve je v popolni izpraznitvi za-j log hladilnic v mestih, dovoz jajc >zj Auatolije pa se je ustavil. Med Brazilijo in Chilejeni je hib''j sklenjena nova trgovinska pogodba, po kateri naj bi se medsebojna izmenjava blaga povečala. Svetlobna telesa. Vam najugodneje nudi tvrdka električne stroje In aparate. Slavo Kolar elektroinstalatijski material, tehnične predmete Lastnik: MILAN KOLAR LJUBLJANA, BIeiweisova c. 25a - Telef. 24-66 1 Mestna hranilnica 1 ljubljanska izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po i uredbi. Pupilarno varna! Sodno v depozitni oddelek, hra- ■ n i I n i ki, tekoči računi ■ ■ Za vsa vloga in obveze hranilnice jamti i Mestna občina ljubljanska KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo b) Torbarski oddelek-. Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo vino, likerji. konjak In žganje BBataaaaannaaaan a■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, Ulica 3. maja 5 j izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne ■ knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84 : priporoča se 1 Robert Goli m m a Ljubljana j šelenburgova ulica Potnik in drug Ljubljana — Metelkova 13 Marmelade, sadni šoki, vermut » rt I barva, plesira i'1 7(1 U /A lirah kemično # n a ž i lU II Ul dll Obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce. t ovratnike in manšete. Pere, suši. munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.