»e i Zveza med Italijo in Nemčijo je ojačena z imenovanjem bivšega italijanskega prosvetnega ministra Dina Alfierija za berlinskega poslanika. Alfieri je odločen zagovornik zveze Nemčije z Italijo, medtem ko je bil dcsedanji italijanski poslanik v Berlinu Attolico nasprotnik vstopa Italije v vojno na strani Nemčije. Najbolj neprijetna vrzel v zavezniški blokadi (zapori) Nemčije je sovjetsko pristanišče Vladivostok na Daljnem vzhodu. Od začetka vojne se uvažajo skozi Vladivostok v sovjetsko Rusijo tako velike množine bakra, kositra, kavčuka in drugega za vojno industrijo važnega blaga, da je povsem gotovo, da se izvaža večina teh surovin iz Rusije naprej v Nemeijo. Dalje prihaja v Vladivostok mnogo drugega blaga, in sicer po zelo zainotanih in sumljivih potih. Velike količine tega blaga in celo orožje prihaja v Vladivostok iz Zedinjenih ameriških držav. Zgoraj omenjeno vrzel pomorske zapore je ugotovil v javnem govoru angleški minister za vojno gospodarstvo Ronald Cross. Zopet važno omiljenje ameriškega zakona o nevtra.nosii. Ob zasedbi Danske in Norveške je prepovedal ameriški predsednik Roosevelt razpolaganje z imovino vlad in državljanov teh držav v Zedinjenih državah. V zvezi s tem korakom Roosevelta je izglasoval araeriški senat in poslal poslanski zbornici predlog zakona, ki znatno zopet omiljuje ameriški zakon o nepristranosti. Z novim zakonom bo prejel predsednik republike oblast, da bo po svoji uvidevnosti ob potrebi lahko dovolil kateri koli vojskujo.i se državi ameriška posojila. V Združenih državah prevladuje mnenje, da bo dovolil Roosevelt Angliji ter Franciji posojila in bo začel podpirati ti dve velesili. Amerika bo začela v kratkem zaveznikom dajati razno blago, zlasti živež, na upanje, razen tega pa bo dala ameriškim kmetom ter industriji kredite za izvoz blaga v Anglijo in Francijo. Kratko označena podpora je bila po dosedanjem nevtralnostnem zakonu prepovedana. Komunisti na Francoskem še vedno rovarijo. Ker policija strogo pazi na vsako njihovo kretanje, se njihova akcija vrši podtalno. Pa tudi pri tem delu jih državna oblast zajame. Nedavno je polieija zaprla 27 aktivnih komunistov po raznih francoskih mestih. Pred nekaj dnevi je vrhovno vojno sodišče v Parizu zavrglo priziv 28 komunisti.nih poslancev, ki so bili 3. aprila obsojeni na kazen po štiri leta zapora in 5000 frankov globe. Bivši komunistični poslanci, oblastni svetniki in predstavniki občin, kojih je 125, so internirani na nekem otoku in v nekem gradu. Franeija je torej strogo na oprezi zoper komunistično rovarjenje. Nečak anamske cesarice — duhovnik. Anam je država v Zadnji Indiji (južno od Kitajske), ki je zdaj pod francoskim protektoratom. Pred 80 leti je divjalo v tej državi krvavo preganjanje kristjanov. Na povelje anamskega cesarja Tuduka je bil franeoski misijonar dominikanski pater Teofan Venard 2. februarja 1861 umorjen. Dne 2. maja 1909 — ob stoletnici njegovega rojstva — je bil ta mučsnee od cerkvene oblasti proglašen za blaženega. V teku časa je preganjanje kristjanov v Anamu prenehalo, sovraštvo se pomirilo, krščanstvo se je začelo močno širiti. Prodrlo je celo v cesarsko hišo. Več članov te hiše se je dalo krstiti. Med njimi tudi neeik sedanje anamske cesarice Teofan Bun-Doung. sin predsednika cesarskega tajnega sveta. Mladi Bun-Doung je pri krstu privzel ime anamskega mučenca bl. Teofana Venarda. S tem pa se ni zadovoljil, marveč mu je hotel tudi slediti v redovniškem in duhovniškem poklicu. Stopil je v dominikanski red na Francoskem, kjer je študiral ter bil letos v mašnika posvečen. Na njegovo prošnjo ga je poitierskl škof Lebens posvetil za duhovnika v rojst- nem kraju bl. mučenca Teofana Vernarda, v St. Loupsur-Thonetu. Prvo svojo sv. mašo je Teofan Bun-Doung opravil v mašniškem oblačilu, ki mu ga je darovala njegova teta, anamska cesarica. Dve novi svetnici. V četrtek, na praznik Kristusovega vnebohoda, je bila v Rimu v veličastni cerkvi sv. Petra velika cerkvena slovesnost, ki jo je izvršil sam papež Pij XII. Proglasil je namreč dve blaženi kot svetnici: Francozinjo Marijo Pelletier, ustanoviteljico reda Dobrega Pastirja za padla dekleta (umrla leta 1868. v starosti 72 let), in Italijanko Gemo Galgani, ki je umrla leta 1903. po hudi bolezni v starosti 25 let. Cerkev je bila bajno razsvetljena in bogato okinčana. Kupola je bila okrašena z lepimi preprogami, na kate- rih so visele podobe iz življenja, delovanja intrpljenja novih svetnic. Ko je sv. oče izgo-voril besede proglasitve obeh blaženih za svet-mci, je ogromna mnozica vermkov zaploskalaradosti m zazvonili so zvonovi sv. Petra mvseh rimskih cerkva. V svojem govoru je natosv. oče poudaril lepe lastnosti novih svetnic in pokazal na razliko med temi vrlinami rn med nizkim stanjem sedanjega časa, ki radi gmotnih dobrin pozablja dolžnosti srca. Od tod izvira stanovska zagrizenost, med narodi pa gineva tista vez, ki bi jih morala dru- žiti med seboj, vez ljubezni. Posledica tegaje vojna. Sklepno je sv. oče pozval ljudi, najdvignejo svoja srca k nebesom in svoje mo- litve k Bogu, da po priprošnji novih svetnicnakloni svojo milost vsem narodom. (