273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 58 • 2004 • 3–4 (130) • 273–300
1 Lorenz O., Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter seit der Mitte des dreizehnten Jahrhunderts I
(Berlin 1886), str. 252.
Janez Mlinar
Janez Vetrinjski in njegovo poznavanje Kranjske v Knjigi
resni~nih zgodb (Liber certarum historiarum)
Srednjeve{ko zgodovinopisje je ob koncu 13. in v za~etku 14. stoletja do‘ivljalo pomembne
spremembe, ki se niso kazale zgolj v druga~ni obliki in pristopu do pripovedovanja, ampak so
se odra‘ale tudi v vsebinskih poudarkih. Historiografske zvrsti, ki so prevladovale v visokem
srednjem veku, so se po~asi umikale v ozadje in izgubljale svoj ugled. Svetovno kronistiko so
izpodrivale vsebinsko manj zahtevne literarne oblike. Podobno usodo je delila tudi analistika z
delno izjemo vzhodnoalpskega prostora, kjer so jo pri ‘ivljenju ohranjali kontemplativni meni{ki
redovi. Zgodovinopisje je pa~ sledilo dinami~nim dru‘benim premikom tedanjega ~asa. Spre-
minjala se je bralna publika. ^e je bila historiografija {e stoletje nazaj rezervirana izklju~no za
{tevil~no skromno skupino ljudi zbrano na pomembnej{ih plemi{kih dvorih in za zaprte meni{ke
skupnosti, ki so se napajale v redovnih pravilih sv. Benedikta iz Nursije, se je v poznem sred-
njem veku temu krogu ljudi za~elo pridru‘evati tudi me{~anstvo. Dotedanja historiografska
produkcija, ki je nastajala za samostanskimi zidovi, je temu delu populacije ostajala nedostop-
na. S svojim teolo{ko – filozofskim razumevanjem svetovne zgodovine kot poti preko Civitas
permixta, kjer svet kot bo‘jo stvaritev z roko v roki vodita posvetna in cerkvena oblast, do
Civitas Dei, v kateri je stvarnik edini vladar, je bil Oton iz Freisinga, ki predstavlja vrhunec
srednjeve{ke svetovne kronistike, preprosto prezahteven in nerazumljiv za {ir{o publiko.
Porajajo~e se me{~anstvo zgodovinopisja ni ve~ uporabljalo za osmislitev tuzemskega dogajanja,
ampak se je iz preteklosti v skladu s Ciceronovo definicijo zgodovine sku{alo predvsem u~iti.
Za bera{ke redove nastale z namenom utrjevanja kr{~anstva med me{~anstvom, ki so mu ga
meni{ki redovi odtujili, je bilo zgodovinopisje predvsem orodje, s katerim so preko anekdoti~nih
primerov vse bolj samozavestnim me{~anom dokazovali vlogo in mo~ Boga. U~eno latin{~ino
so za~eli izpodrivati nacionalni jeziki, sprva v obliki verzov, kasneje pa tudi v prozni obliki.
Svetovnozgodovinske koncepcije so povsem zamrle, smisel prej{njih kronistov za dejstva pa
se je umaknil ljubezni do pripovedk in zgodb. Zgodovinopisje je postalo bolj individualno.
Zaradi vse {ibkej{e centralne oblasti je dr‘ava izgubljala vlogo osrednjega usmerjevalca hi-
storiografije. Pisci so za~eli gojiti in zagovarjati zelo razli~na stali{~a o spornih dr‘avoprav-
nih in cerkvenih vpra{anjih, ki so pretresala prvo polovico 14. stoletja. Podobno se je skr~ila
tudi {irina njihovega obzorja. Interes za imperium se je umaknil interesu za lokalne dogodke.
Vsebina se je zo‘ila na neposredno okolico, v kateri je avtor ‘ivel in ustvarjal. Cesarstvo
stopi v ozadje, v ospredje pa se postavi de‘ela. Skoraj vsako ve~je ozemlje je dobilo svojega
kronista. [tevil~no pove~anje piscev in pristop k na~inu opisovanja preteklosti sta s seboj
nujno prinesla tudi padec v kvaliteti napisanega. Iz mno‘ice povpre~nih izstopajo le redki.
Med njimi ima Janez Vetrinjski s svojo Knjigo resni~nih zgodb (Liber certatum historiarum)
prav posebno mesto. Vse od druge polovice devetnajstega stoletja velja vetrinjski opat za
najpomembnej{ega zgodovinarja poznega srednjega veka.1 Fedor Schneider, ~lovek, ki je
274 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
2 Schneider F., Studien zu Johannes von Victring I. V: Neues Archiv 28 (1903), str. 171.
3 Grundamann H., Geschichtsschreibung im Mittelalter (4. Aufl., Göttingen 1987), str. 47. Prim. tudi slovenski
prevod Grundmann H., Zgodovinopisje v srednjem veku (Ljubljana 2000), str. 41.
4 Lhotsky A., Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs (Mitteilungen des Instituts für österrei-
chische Geschichtsforschung. Ergänzungsband (= MIÖG Ergbd.) XIX, Graz – Köln 1963), str. 299.
5 Zlasti je to mo~ zaslutiti iz opisov naravnih katastrof, ki so prizadele vzhodne Alpe v poznem srednjem veku.
Prim. Kos M., Zgodovina Slovencev, (Ljubljana 1933), str. 166.
6 Grafenauer B., Ustoli~evanje koro{kih vojvod in dr‘ava karantanskih Slovencev (Ljubljana 1952), str. 92 – 115.
Besedilo kronike, ki govori o ustoli~evanju koro{kih vojvod, je Grafenauer tudi prevedel. Prim. ibidem str. 96 – 106.
pripravil kriti~no izdajo Janezove kronike, je v spremni {tudiji k izdaji celo zapisal, da kar
predstavlja Oton iz Freisinga med zgodovinarji 12. stoletja, je med zgodovinarji poznega
srednjega veka Janez Vetrinjski – preprosto najve~ji.2 Podobne superlative so uporabljali tudi
kasnej{i preu~evalci njegovega dela. Herbert Grundmann je bi v svojem pregledu
srednjeve{kega zgodovinopisja mnenja, da se je pogled teritorialnih zgodovinarjev poznega
srednjega veka redko tako nepristransko raz{iril onkraj meja njihovega literarnega dela na
splo{no zgodovino kot je to uspelo Janezu.3 Za Alfonsa Lhotskega je Janezova kronika – njej
je v primerjavi z ostalimi historigrafskimi deli poznega srednjega veka posvetil nesorazmer-
no veliko prostora – skoraj kot tujek, kot prepozno rojeno dete, ki pa je vendarle enkraten
pojav in ki so ga razumeli {ele mnogo po njegovem nastanku.4
Kljub temu, da Janez prina{a pomembne podatke o preteklosti na{ega prostora, ni bila
njegova Knjiga resni~nih zgodb nikoli osrednji predmet preu~evanja slovenskih medievistov.
To sicer ne pomeni, da kronike niso dobro poznali in jo uporabljali pri svojem znanstvenem
delu. Iz dolo~enih pasusov v Zgodovini Slovencev Milka Kosa gre zaslutiti, da se je pri
opisovanju naslonil ravno na Janeza Vetrinjskega.5 Podatki iz Knjige resni~nih zgodb pred-
stavljajo tudi enega od najpomembnej{ih drobcev v mozaiku virov, ki jih je analiziral Bogo
Grafenauer v svojem delu o ustoli~evanju koro{kih vojvod.6 O nepoznavanju Janezovega
dela torej ne moremo govoriti, res pa je, da je bil Vetrinjski zaradi vsebinske usmeritve sloven-
ske medievistike v drugi polovici dvajsetega stoletja potisnjen nekoliko vstran. Janezove Knji-
ge resni~nih zgodb ni nih~e sku{al ovrednotiti kot vira za zgodovino Kranjske v drugi polovici
13. in prvih desetletjih 14. stoletja, ko je Kranjska do‘ivljala korenite notranjepoliti~ne spre-
membe. Izumrli so Ande{ki in Spanheimi, ki so v visokem srednjem veku odlo~ilno krojili
dogajanje na Kranjskem, iz vzhoda se je kot de‘elni gospod sku{al uveljaviti Otokar PVemysl,
zadnjih nekaj desetletij omenjenega obdobja pa je bilo zaznamovanih s spreminjajo~im se od-
nosom med novimi pri{leki v vzhodnih Alpah Habsbur‘ani in Gori{ko – Tirolskimi grofi. Dina-
mika v politi~nem dogajanju takratnega ~asa, je na{la odmev tudi v Janezovem pisanju.
1. Stanje raziskav
Vetrinjski samostan je bil s Kranjsko tesno povezan ne samo zaradi svoje geografske
bli‘ine ampak tudi zaradi gospodarskih vezi. Ju‘no od Karavank je vetrinjska cisterca pose-
dovala dva centra zemlji{ke posesti. Le nekaj let za tem, ko je Bernard Spanheimski 1142
ustanovil samostan v Vetrinju, je 1147 vetrinjski menih Engelbert na prigovarjanje opata
Eberharda podelil samostanu posest pri Preddvoru, ki je s svojim dvorom postal sredi{~e
vetrinjske posesti na Gorenjskem. Dokon~no je bilo zemlji{~e, ki se je razprostiralo po ju‘nih
obronkih Stor‘i~a, teritorialno zaokro‘eno do okoli 1270. Drugi center je predstavljala po-
sest okrog [pitali~a v Tuhinjski dolini (Kozji hrbet), ki jo je samostanu podelil istrski mejni
grof Henrik IV. med leti 1204 in 1228. Hospic oziroma grangij, ki ga je ustanovil samostan
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
7 O razvoju posesti Vetrinjskega samostana na Kranjskem prim.: Mlinari~ J., Posest vetrinjskega samostana na
Kranjskem (od leta 1147 do XVII. stoletja). V: Z^ 35 (1981) 1–2, str. 101 – 119 in Mlinari~ J., Posest vetrinjskega
samostana v Preddvoru do 17. stoletja. V: Preddvor v ~asu in prostoru. (Preddvor 1999), str. 69 – 81.
8 Schneider F., Studien I, str. 149.
9 Iohannis Abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum (= LCH ), (Monumenta Germaniae Historica Scrip-
tores rerum Germanicarum in usum scholarum separatim editi 36, I, II; Hannover und Leipzig 1909, 1910), II,
str. 243: ». . . narracionis exordio a Karolo Magno sumpto, qui, licet Francigena fuerit et diversarum terrarum prin-
cipatus habuerit, in Alemannia nichilominus coniugatus et maxime commorans, quantum res permiserunt bellice,
versabatur. [. . .] De cuius terre prim[ordis]. quia et ipse eiusdem sum patrie, vertitur intencio . . .«
10 Schneider F., Studien I, str. 150 – 151.
11 Lhotsky A., Johann von Viktring. V: Lhotsky A., Aufsätze und Vorträge. Bd. I: Europäisches Mittelalter und
Land Österreich (Wien 1970), str. 133.
na podarjenem zemlji{~u, je slu‘il predvsem za oskrbo potnikov, ki so preko Tuhinjske doli-
ne potovali med Kranjsko in [tajersko.7 Stiki med Vetrinjem in Kranjsko so torej obstajali
vse od ustanovitve samostana, ~eprav je o njihovi kvaliteti in kvantiteti te‘ko soditi. Vsekakor
je bilo pri Vetrinjski cisterci zanimanje za Kranjsko pogojeno z njeno bli‘ino in z ekonomski-
mi interesi samostana.
Za~etki ‘ivljenja Janez Vetrinjskega so zaviti v temo. Od srede 19. stoletja je veljalo, da je
po rodu Francoz oziroma Lotaringijec. Pri teh svojih trditvah sta se Avgust Fournier, avtor
prve temeljitej{e raziskave o Janezu Vetrinjskem, in Fedor Schneider opirala predvsem na
jezik, ki naj bi vseboval nekatere zna~ilnosti francoske sintakse, ter na besede francoskega
izvora. Tako je Schneider na primer zapisal, da v jeziku ne gre le za posamezne besede,
ampak za povsem romansko, in sicer ne italijansko ortografijo, za katero je on sam zaman
iskal analogijo po vsem nem{kem ozemlju in da se sem ter tja pojavljajo ‘e kar francoski
izrazi.8 Za zgled je navedel besedo maneries. Po Schneiderjevem prepri~anju naj bi Janez
svoj francoski izvor potrjeval tudi v slabo ~itljivem posvetilu, ki ga je namenil oglejskemu
patriarhu Bertrandu. Tako naj bi v njem Janez zapisal, da bo za~el svojo pripoved s Karlom
Velikim, ki je bil sicer Francigena in je bil vladar razli~nih de‘el. Pri tem pa se je slednji
mnogo mudil v Nem~iji in se je tam tudi poro~il. Nato sledi misel o minljivosti vladanja,
podkrepljena z bibli~nimi citati, za njimi pa je Janez v originalu zapisal klju~ni stavek za
lokalizacijo njegovega izvora, namre~ de cuius terre primordiis, quia et ipsa eiusdem sum
patrie.9 De cuius terre primordiis naj bi se po Schneiderjevi interpretaciji nana{ala na Fran-
cigena, torej na Francijo. Tretji Schneiderjev argument za Janezov francoski izvor je najbolj
presenetljiv in nenavaden. Po njegovem mnenju naj bi bila duhovna kultura Koro{ke, te na-
pol slovanske de‘ele, kot se je izrazil Schneider sam, {e dale~ za ostalimi sosednjimi de‘ela-
mi in bil bi pravi ~ude‘, ~e bi mogel Janez Vetrinjski, eden najbolj izobra‘enih ljudi tedanje
Nem~ije in najve~ji stilist svojega ~asa, prihajati iz nje.10
Schneiderjevi trditvi o »nekulturni« Koro{ki je oporekal Alphons Lhotsky. Kot argument
o nesmiselnosti Schneiderjevega izvajanja je Lhotsky navedel primer po njegovem mnenju v
tistem ~asu ni~ bolj kultivirane [tajerske. Nekaj desetletij pred Janezom je namre~ v benedik-
tinskem samostanu v Admontu ustvarjal »~istokrvni« [tajerec Engelbert iz Admonta, ~igar
glavno delo De ortu, progressu et fine Romani imperii sodi ob Dantejevem traktatu Monar-
chia {e danes v vrh srednjeve{ke produkcije dr‘avnopravne teorije.11 Ostala dva Schneider-
jeva argumenta je spodbijal Heinrich Fichtenau. Na osnovi lastnih dognanj je Fichtenau za-
vrnil Schneiderjeve dokaze o francoski sintaksi v Janezovi latin{~ini, s pomo~jo Oskarja
Pauscha in fonetike pa je ugotovil, da ortografska imena dejansko ka‘ejo na bavarsko–avstrijsko
govorno podro~je in ne na francosko podro~je Janezovega izvora. Podobno je zavrnil
Schneiderjevo mnenje, da se besede de cuius terre primordiis nana{ajo na Francijo. Po ponov-
276 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
12 Fichtenau H., Sprache und Herkunft Johannes von Viktring. V: Fichtenau H., Beiträge zur Mediävistik. Au-
sgewählte Aufsätze. Bd. 3: Lebensordnungen – Urkundenforschung – Mittellatein. (Stuttgart 1986), str. 301 – 305.
13 Haider S., Johann von Viktring V: Neue Deutsche Biographie 10 (1974), str. 574.
14 Schneider F., Studien I, str. 153.
15 Furnier A., Abt Johann von Viktring und sein Liber certarum historiarum (Wien 1875), str. VII.
16 To diplomatsko izku{njo Janez opi{e tudi v svoji kroniki. Prim.: LCH II, 157sl. (rec. A) in 193sl. (rec. D, A2).
17 Grafenauer B., Ustoli~evanje, str. 109.
nem pregledu originalnega rokopisa je ugotovil, da je Schneider napravil napako pri vrstnem
redu verzov. Pravilni vrstni red je, da se je Karel Veliki, ~eprav Francigena, pogosto mudil v
Nem~iji in se tam poro~il. O za~etkih te de‘ele – namre~ Nem~ije oz. nem{kega cesarstva(!)
– ho~e Janez poro~ati. [ele nato sledi pasus o minljivosti tuzemske oblasti. Fichtenau je na
osnovi teh ugotovitev zaklju~il, da je Janez Vetrinjski prihajal iz bavarsko–avstrijskega jeziko-
vnega podro~ja, isto~asno pa je poudaril, da ni nobenih dokazov, da je izviral iz Koro{ke.12 V
nasprotju z Janezovimi »nacionalnimi« koreninami nih~e ne dvomi o njegovem socialnem
izvoru. Na eni strani njegovo izbru{eno teolo{ko mi{ljenje, izvrstna izobrazba in veselje nad
vite{tvom po drugi strani pa prezirljivo mnenje o bera{kih redovih in povzpetnikih ne pu{~ajo
nikakr{nega dvoma, da je Janez izviral iz vi{jih slojev tedanje dru‘be.13
Podobno kot njegov izvor je v temo zavito tudi leto Janezovega rojstva. Böhmer je njego-
vo rojstvo postavljal v sedemdeseta leta 13. stoletja, vendar je njegova letnica temeljila na
domnevi, da je moral biti Janez ob izvolitvi za opata star okoli {tirideset let. @e Schneider je
menil, da je bolj{e od te letnice, ki temelji le na nedokazljivi domnevi, imeti leto opatovega
rojstva za nezanesljivo.14 V spremljevalni {tudij h kriti~ni izdaji kronike je Schneider na
osnovi listinskih virov sku{al orisati Janezovo ‘ivljenje. V virih je prvi~ zanesljivo izpri~an
15. februarja 1312, ko je bil izvoljen za opata vetrinjske cisterce. V samostan je gotovo pri{el
‘e pred tem letom, vendar se ne ve to~no kdaj. Furnier je bil mnenja, da je bil ~lan samostan-
ske skupnosti ‘e vsaj od leta 1307, ko je bil pri~a rojem kobilic, ki so pusto{ile po Koro{kem.
Po Furnierjevem prepri~anju je Janez te dogodke opisoval po lastnih spominih.15 Sporna je
Janezova prisotnost pri sre~anju avstrijskega vojvode Friderika in njegove neveste Elizabete
Aragonske, ki je januarju 1314 pri{la s Pirenejskega polotoka. Ta domneva, ki jo je prvi
zapisal Böhmer po njem pa jo je povzel Furnier, se je Schneiderju zdela zelo dvomljiva. V
naslednjih letih je opat sklenil prijateljstvo s koro{kim de‘elnim glavarjem Konradom Au-
fensteinskim. Gotovo mu je poznanstvo z najpomembnej{im koro{kim fevdalcem mo~no
olaj{alo upravo samostana. Cela vrsta listin v naslednjih desetletjih pri~a o njegovem ve-
likem trudu za ~im ve~jo dobrobit cisterce. Najkasneje leta 1330 se je Janez trudil navezati
stike s tedanjim koro{kim vojvodo Henrikom. V oktobru tega leta ga najdemo skupaj s ~e{kim
kraljem Janezom v Tridentu, v marcu 1334 pa se v eni izmed listin imenuje kot kaplan de‘el-
nega gospoda Henrika. Po Henrikovi smrti leta 1335 je zastopal njegovo h~i Margareto Maul-
tasch na pogajanjih med nem{kim kraljem Ludvikom in avstrijskima vojvodama Albrehtom
in Otonom o prevzemu Koro{ke.16 Na pogajanjih je bil sicer neuspe{en, navezal pa je prve
stike z bodo~im de‘elnim gospodom. Schneider navaja, da naj bi bil Janez prisoten pri ume-
stitvi novega vojvode Otona na Gosposvetskem polju, vendar je to mnenje spodbijal Grafe-
nauer, kar je utemeljeval predvsem z nekaterimi nedoslednostmi in nejasnostmi pri opiso-
vanju samega obreda in okoli{~in ob umestitvi.17 Bolj zanesljivo je, da je bil Janez prisoten
ob Otonovi smrtni postelji leta 1339. Podobno kot prej z Aufensteinskim je navezal dobre
odnose tudi z novim de‘elnim glavarjem grofom Ulrikom iz Pfannberga. Leta 1338 je mati~ni
samostan iz Villarsa zaradi spremembe redovnih pravil opravil vizitacijo vetrinjskega samo-
stana in bil z opatovim delom zelo zadovoljen. Oktobra 1341 se v listinah prvi~ imenuje kot
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
18 @ivljenje Janeza Vetrinjskega je Schneider sku{al rekonstruirati na osnovi regestov. Prim.: Schneider F., Stu-
dien I, str. 177 – 191. Po moji evidenci je regeste potrebno dopolniti z vsaj dvema listinama, ki sta sicer manj
pomembni. Prva iz leta 1322 govori o pridobitvi dveh hub jugovzhodno od Celovca (prim. Wiessner H., Monumenta
historica ducatus Carinthiae (=MDC) VIII, 638), z drugo iz 1337 pa se opat Janez in vetrinjski konvent obvezujeta k
obhajanju letne ma{e za du{ni blagor Dimut, ‘ene Konrada Aufensteinskega in njenih dedi~ev (prim.: MDC X, 56).
19 Knjiga resni~nih zgodb sicer ni edino historiografsko delo Janeza Vetrinjskega. Poleg omenjene kronike je
napisal {e Cronica Romanorum objavljeno v Johann von Viktring, Cronica Romanorum (ed. Lhotsky A.), Klagen-
furt 1960 in pa Historia fundationis coenobii Victoriensis objavljeno v: MDC III, 749, 776, 836, 863.
20 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber Johann von Viktring als politischer Erzieher. V: Festschrift für Brent
Schwineköper. Zu seinem siebzigsten Geburtstag. (Sigmaringen 1982), str. 446sl.
21 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 296.
22 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber, str. 453.
23 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297.
24 Friedensburg W. Das Buch gewisser Geschichten. Geschichtsschreiber der deutschen Vorzeit 86. (Leipzig
1880), str. XIX – XX.
kaplan avstrijskega vojvode Albrehta. Takrat ga sre~amo na Dunaju, kjer je na pobudo svojega
novega za{~itnika napravil prvi osnutek svojega dela in mu ga tudi posvetil. Naslednjega leta se
v listinah omenja kot kaplan oglejskega patriarha Bertranda. Njemu je bilo namenjeno posveti-
lo predelane verzije kronike. Vsa naslednja leta do svoje smrti je Janez pre‘ivel v Vetrinju in se
ukvarjal s pisanjem. V listinah je zadnji~ izpri~an 30. julija 1345, po navedbah v sicer precej
nezanesljivi seriji opatov vetrinjskega samostana pa naj bi umrl 12. novembra 1345.18
Mnenja o tem, kaj je spodbudilo Janeza k pisanju Knjige resni~nih zgodb, so razli~na.19
Od Fournierja naprej velja, da naj bi prvo pobudo dal avstrijski vojvoda Albreht. Hillenbrand
meni druga~e. Janeza naj bi spodbudili k pisanju predvsem dogodki iz leta 1335, ki jih je kot
poobla{~enec Margarete Maultasch tudi sam sooblikoval. Takrat naj bi se zavedel problema
nasledstva oblasti. Svoje delo je zato koncipiral kot ogledalo, ki ga je postavil novim de‘el-
nim gospodom, da bi v primerih iz zgodovine dobili zgled za uspe{en prevzem oblasti in
zgledno vladanje.20 Knjigo resni~nih zgodb je Janez razdelil v {est knjig in v njih sprva
sku{al opisati ~as od obdobja zadnjih Staufov do svoje sodobnosti. Ta prvi koncept, ki naj bi
nastal leta 1341, je kasneje popravljal in raz{iril vse do ~asa Karolingov. Vsaka izmed {estih
knjig obsega ~as vladanje enega vladarja. Po kompoziciji zelo spominja na Otona iz Freisin-
ga.21 Podobno kot Oton je tudi Janez razdelil posamezno knjigo na poglavja in jim dodal
naslove. V ~istopisu je vsaka knjiga sestavljena iz 10 zaokro‘enih poglavij, le zadnji, {esti
knjigi je zaradi kopice snovi dodal {e dve poglavji. Hillenbrand opozarja na simboliko teh
{tevil. V srednjem veku je po analogiji s stvarjenjem sveta {tevilo {est veljalo kot {tevilo
ureditve ~asa, v katerem se ~lovek lahko izka‘e, v {tevilu deset – Bog je svojemu ljudstvu dal
pa~ deset zapovedi – pa so ljudje videli simbol zakona in njegove uresni~itve. ^e je Janez
svoje resni~ne zgodbe vpletel v sistem teh dveh {tevil, je delil s svojimi bralci nek notranji
red dogajanja, ki so ga le-ti morali odkriti in se nanj navezati.22 Po mnenju Lhotskega vlada
tako pri Otonovem delu kot pri Janezu isti smisel za strukturo, ista disciplina, le Janezova
latin{~ina se ne more primerjati s tisto, ki jo je uporabljal Oton.23 Friedensburg, ki je Janezo-
vo kroniko prevedel v nem{~ino, ocenjuje njegovo pisanje kot jedrnato in zgo{~eno, ki pa
kljub temu nikoli ne zaide v nevarnost, da bi zaradi skoposti postal nerazumljiv. Zgleduje se
pri klasi~nih vzorih, pa vendar ni nikoli su‘enjsko odvisen od njih. Podobno kot Oton tudi on
z ‘alostjo sprejema gre{nost sveta in prepad med njegovo resni~nostjo ter ureditvijo, kakr{na
bi morala biti, ~e bi ljudje spo{tovali bo‘je zapovedi. Toda njegove izku{nje in naravna zmer-
nost ga varujejo pred tem, da bi se utopil v zagrenjenosti in v zani~evanju tuzemskega.24
Kljub vsej hvali pa po mnenju Lhotskega ni dosegel svojega vzornika. Janezovemu delu
manjka tisto silno metafizi~no ozadje, ki Otonovo knjigo o dveh dr‘avah dviga visoko preko
278 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
25 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297.
26 Prim. LCH I, str. 197 »Unusquisque quod sibi rectum visum fuerat faciebat, sua quiliber, quantum poterat,
defendebat, alter contra alterum dolos, insidias, captivitates, incendia atque spolia exercebat. . .«
27 Prim. LCH I, str. 134 ». . . et fluctuat totus orbis.«
28 Hillenbrand E., Der Geschichtsschreiber, str. 451.
29 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 297.
30 Natan~na shema rokopisa v: Klebel E., Zu den Fassungen und Bearbeitungen von Johannes von Viktring
»Liber certarum historiarum.« V: MIÖG Ergbd. XI (1929), str. 355 – 356.
31 LCH I, str. IX – XV.
32 Lhotsky A., Quellenkunde, str. 293.
33 Stelzer W., Ein Neufund zu Johann von Viktring. Drei eigenhändige Blätter aus verschollenen »Chronicon
Carinthiae«. Mit einem Fundbericht von Thomas Wallnig. V: Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft.
Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag. (Klagenfurt 2001), str. 131 – 160.
nivoja obi~ajnega zgodovinopisja.25 Svojo politi~no naklonjenost je Janez izkazoval cesarski
strani. ^as interregnuma je bil za njega ~as, ko je vsak po~el, kar se mu je zdelo, ko je vsak
spletkaril proti vsakemu26 in ko se je zavrtelo celemu svetu.27 Izvolitev Rudolfa za nem{kega
kralja, na katerega je gledal s simpatijo, mu je pomenila zagotovilo za povrnitev miru. Tudi
za rimski pohod kralja Ludvika najde zgodovinopisec, ki opravlja pomembno cerkveno slu‘bo
opata, ve~ opravi~il kot pa obto‘b. Ludvik naj bi bil zapeljan predvsem zaradi slabih sveto-
valcev, grajal pa je nepopustljivost vladarjevega nasprotnika pape‘a Janeza XXII.28 Toda
Lhotsky spet zmanj{uje Janezovo izstopanje iz ute~enih norm in meni, da je bilo celotno
opatovo navdu{enje nad cesarsko stranjo {e vedno v mejah, v katerih se je lahko gibal takrat-
ni menih.29
Zaradi zapletene strukture kriti~ne izdaje je smiselno nekaj ve~ prostora nameniti opisu
edicijskega principa, ki ga je uporabil Schneider. Osnovno besedilo Knjige resni~nih zgodb
je ohranjeno v rokopisu iz benediktinskega samostana Wessobrunn, ki se sedaj nahaja v
münchenski dr‘avni biblioteki pod signaturo clm. 22.107. Ta kodeks je bil v skupno celoto
sestavljen {ele v 15. stoletju iz ve~ med seboj neodvisnih zvezkov. V svojem zadnjem delu
(fol. 143 – 206) vsebuje komentar k Janezovemu spisu Cronica Romanum, spise iz ~asa
koncilov v Konstanci in Baslu, cerkveno pravni traktat iz 15. stoletja in koledar na zadnjih
platnicah. Pred tem je nanizanih ve~ razli~nih verzij Janezove Knjige resni~nih zgodb.30
Kako je ta kodeks ‘e v 15. stoletju pri{el iz Vetrinja v Wessobrunn, ni znano. Schneider se je
zavedal, da je rokopis sestavljen iz tekstov, ki so nastali v razli~nih ~asih in z razli~nim
namenom. Lo~il je ve~ plasti oziroma recenzij.31 Kot recenzijo A je Schneider ozna~il tekst,
ki se nahaja na straneh 1 do 44’ in vsebuje dogodke med leti 1231 in 1341. Zdi se, da je bila
napisana leta 1340 in 1341. Od Fournierjevih raziskav naprej velja, da je to verzijo napisal
Janez osebno in po koncu pisanja na za~etku teksta tudi dopisal naslov Liber certarum histo-
riarum. Po mnenju Lhotskega je sicer vpra{ljivo, ali je Janez resni~no hotel svoje delo naslo-
viti kot Knjigo resni~nih zgodb ali pa je to bila samo za~asna oznaka za collectaneo.32 V
strokovni literaturi se ta verzija pogosto ozna~uje kot koncept. K tej recenziji pripada tudi
posvetilo neznani osebi. Zanimivo je, da je recenzija A skoraj identi~na s tekstom in posveti-
lom avstrijskemu vojvodi Albrehtu II. iz rokopisa, ki je bil v dvajsetih letih 18. stoletja v
posesti bratov Pez in je do nedavna veljal za izgubljenega. Schneider je posvetilo iz Chroni-
con Charintie, kot jo je poimenoval Hieronim Pez, objavil kot praefatio I, tistega iz wesso-
brunnskega rokopisa pa kot praefatio II. Pred leti je Thomas Wallnig v arhivu samostana v
Melku med zapu{~ino bratov Pez naletel na tri liste rokopisa, za katere je Winfried Stelzer
dokazal, da gre za tri liste rokopisa, na osnovi katerega je Hieronim Pez pripravil izdajo
besedila Kronike Anonimnega Leoben~ana.33 Stelzer je besedilo, ki ga je ozna~il z M (po
279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
34 Stelzer W., Die Melker Fragmente der Chronik Johanns von Viktring. V: Mitteilungen des Instituts für öster-
reichische Geschichtsforschung (= MIÖG) 112 (2004) Heft 1–4, str. 272 – 289.
35 Schneider F., Studien II, str. 408.
36 Klebel E., Zu den Fasungen, str. 358.
37 Schneider F., Studien II, str. 413.
njegovem nahajali{~u v Melku), tudi objavil v obliki reprodukcije in transkripcije.34 Del
besedila kronike Janeza Vetrinjskega je ohranjen v rokopisu, ~igar avtor je passavski duhov-
nik Johann Staindel, ki je ustvarjal konec 15. stoletja in v prvih desetletjih 16. stoletja. Po-
dobno kot Wessobrunnski rokopis je tudi Staindelov rokopis pravzaprav collectanea. Ob pri-
pravah na svoje glavno delo Chronicon generale je Staindel namre~ iz razli~nih historio-
grafskih del izpisal posamezne notice in jih kasneje uporabil pri pisanju. Med drugim je
ekscerpiral tudi Janeza Vetrinjskega. Schneider ni bil prepri~an, ali besedilo temelji na recen-
ziji A ali recenziji B, zato je ta del ozna~il kot A2. Kasnej{o verzijo, za katero se v literaturi
uporablja tudi izraz ~istopis, je Janez za~el ‘e z letom 1217, fragmenti te verzije pa so na
straneh 45 in od 47 do 120’ wessobrunnskega kodeksa. Napisala sta jo dve razli~ni osebi. Z
B1 je Schneider ozna~il tekst na straneh 45 in od 47 do 110'. V tej verziji manjkajo dogodki
iz let 1261 do 1274 in dogodki, ki so se odvijali po letu 1327. Tekst je Janez skrbno pregledal
in vanj vnesel popravke. Fragment, ki je napisan z drugo roko in je na straneh 111 do 120', je
Schneider ozna~il kot recenzija B2. Tekst je precej kraj{i od verzije B1 in vsebuje le dogodke
med leti 1305 in 1314. Domneva se, da je to besedilo nekoliko starej{e. Janez je pregledal
tudi ta tekst, vendar ne do konca. Schneiderju se zdi mo‘no, da sta oba pisarja pisala po
originalnem Janezovem konceptu, ki pa ni bil narekovan, ker teksta ka‘eta na napake pri
branju in ne na napake, ki bi nastale pri pisanju po nareku.35 ^eprav ima recenzija B precej
lukenj, postavlja Schneider njen nastanek v leto 1342, prvotno pa naj bi obsegala dogodke
med leti 1217 in 1342. Po Kleblovem prepri~anju se je morala vsaj recenzija B ‘e leta 1414
nahajati v samostanu Stams na Tirolskem.36 S ~rko C so ozna~ene tri kraj{e verzije dogo-
dkov, ki segajo v 7. oziroma 8. stoletje. Verzija C1, ki je razdeljena v 9 poglavij, obsega leta
715 do 919 in se nahaja na straneh 122 do 130’ rokopisa. Po Schneiderjevi oceni je napisana
v polnej{em stilu. Verzija C2 na straneh 142 in 133 do 136' vsebuje leta 700 do 1125. Janez
je verjetno hotel, da bi ta verzija tvorila skupno celoto z recenzijo B, vendar je ugotovil, da bi
bilo to preobse‘no. Tretja verzija C3 na straneh 121–121’, 132–132', 138'–140, 141–141', 46
in na robovih listov 47 do 50 popisuje dogodke od leta 687 do 1271, vendar je precej besedila
izgubljenega, ve~krat pa se ponovi v razli~nih variacijah. Recenzija C naj bi bila namenjena
oglejskemu patriarhu Bertrandu. Njen nastanek razlaga Schneider s tem, da je opat iz ne ve~
poznanih razlogov ~util potrebo po raz{iritvi dela vse do vzpona Karolingov.37 Tri razli~ne
variante recenzije naj bi bile posledica poskusov na{ega kronista, da bi vklju~il v prvo knjigo
tudi dogodke karolin{ke dobe. ^e je hotel, da s prvo knjigo ne bi prekora~il primernega
obsega, je moral tekst primerno skraj{ati, kar pa mu je uspelo {ele v tretjem poskusu. Z D je
Schneider ozna~il kasnej{o predelavo Janezovega teksta. ^istopis B je namre~ slu‘il nezna-
nemu piscu iz konca 14. stoletja za osnovno predlogo pri pisanju njegove Chronica ab incar-
natione Domini et gesta principium sacerdotum id est summorum pontificum novae legis et
etiam imperatorum omnium Romanorum. Leta 1721 je Hieronim Pez, ki je kroniki tudi dal
tak baro~en naslov, izdal ta spis kot delo Anonimnega Leoben~ana, ker so v kroniki nanizani
tudi lokalni podatki iz Leobna na [tajerskem. Schneider je pri svoji ediciji Knjige resni~nih
zgodb izhajal iz tega, da naj bi tekst Leoben~ana do leta 1343 predstavljal dobesedni prepis
zadnje redakcije Janezove kronike. To pa je predpostavka, ki je v zadnjih desetletjih naletela
na najve~ kritike in o~itkov. Lhotsky je podvomil, da bi bil Anonimni Leoben~an zgolj vesten
280 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
38 Lhotsky A. Quellenkunde, str. 301 – 304.
39 Naj omenim zgolj najpomembnej{e ~lanke: Bassi U. – Kamptner M., Studien zur Geschichtsschreibung
Johanns von Viktring. (Das Kärntner Landesarchiv 22), (Klagenfurt 1997); Stelzer W., Studien zur österreichischen
Historiographie im 14. Jahrhundert. I. Die Chronik des »Anonymus Leobiensis« und die Leobner Martins-Chronik.
V: MIÖG 103 (1995) Heft 3–4 ; Stelzer W.,, Die verschollene Trauttmansdorffer Handschrift des Anonymus Leo-
biensis: cvp 3445, 8221 und ihre Kontamination in den »Commentarii Anton Steyerers (1725) V: Unsere Heimat 66
(1995) Heft 3; Bassi U., Ein weiteres Doppelblatt der Kremser Fragmente des Anonymus Leobiensis: ÖNB Cod.
Ser. n. 3052. V: Unsere Heimat 67 (1996) Heft 1.
40 LCH I, str. 74.
41 LCH I, str. 73.
42 LCH I, str. 116.
prepisovalec Janezovega osnutka in mu je pri nastanku kronike pripisal tudi lastno historio-
grafsko udele‘bo. V svoji Quellenkunde obravnava Anonimnega Leoben~ana lo~eno od Ja-
neza Vetrinjskega.38 Zlasti v avstrijskem zgodovinopisju je v zadnjih letih ob vpra{anju od-
nosa Knjige resni~nih zgodb in pa Kronike Anonimnega Leoben~ana, ki sicer presega ambi-
cije tega ~lanka, nastala obse‘na produkcija znanstvene literature.39 Ker pri omembah Kranjske
recenzija D dosledno prina{a zgolj skr~en povzetek recenzije A, v ~lanku ne razlikujem med
Janezom Vetrinjskim in Anonimnim Leoben~anom, ampak tekst obravnavam kot enotno bese-
dilo. Zadnjo, sicer najskromnej{o, recenzijo je Schneider ozna~il z E. Ta recenzija vsebuje
nekaj notic, ki se nana{ajo na samostan v Stamsu in na naslednike tirolskega grofa Majnharda.
2. Kranjska v Knjigi resni~nih zgodb
Kranjska se prvi~ omenja v Knjigi resni~nih zgodb leta 1077, ko Janez poro~a, da je
nem{ki kralj Henrik Kranjsko izro~il v roke oglejskemu patriarhu Sigehardu. V kroniki so
ohranjene tri razli~ice besedila, ki se med seboj razlikujejo po obsegu in deloma po vsebini.
Notico je Janez pri vseh razli~icah uvrstil v poglavje o Henriku IV. in Henriku V. Prva razli~ica,
ki jo je Schneider ozna~il kot C3 – textus prior – je vsebinsko skromnej{a in omenja, da se je
izro~itev zgodila na pobudo kraljeve ‘ene Berte v ~asu, ko je na Koro{kem vladal vojvoda
Ludolf. Marka Kranjska naj bi bila oglejskemu patriarhu Sigehardu podeljena z zelo jasnim,
nedvoumnim privilegijem (sub privilegio valde claro).40 Druga razli~ica, ki jo je Schneider
ozna~il kot C3 –textus posterior, je presenetljivo nekoliko obse‘nej{a kot prvotni tekst, ~eprav
naj bi Janez besedilo kronike predeloval predvsem z namenom, da bi ga skraj{al. Kralj Hen-
rik je na posredovanje svoje ‘ene Berte Kranjsko izro~il patriarhu. To naj bi se zgodilo v ~asu
koro{kega vojvode Ludolfa in ob prisotnosti pri~ obeh stanov.41 V tretji razli~ici (recenzija
D) je preoblikovalec besedila zapisal, da naj bi bila Kranjska izro~ena oglejskemu patriarhu
v prisotnosti Ludolfa (presente Ludolfo duce Karinthie).42 Vsebinsko so vse tri razli~ice pre-
cej skromne in dejansko ne {irijo na{ega poznavanje problematike. Kot je bilo ‘e omenjeno,
je nenavadno, da predelan pasus recenzije C3 o podelitvi Kranjske po obsegu preka{a prvot-
no besedilo. ^e pod drobnogled vzamemo celotno besedilo starej{e in novej{e verzije teksta
C3, se izka‘e, da je novej{o predelano verzijo besedila Janez v principu dodobra oklestil. Na
nekaterih mestih se mu je celo ‘e skraj{ana verzija zdela predolga in jo je na robovih rokopi-
sa {e dodatno skraj{al. Samo v treh primerih se je Janez odlo~il, da tekst nekoliko podalj{a. V
novej{i verziji je tako nekaj ve~ besed namenil najdbi legendarnega kopja, s katerim naj bil
preboden Kristus, ter pri omenjanju ustanovitve cistercijanskega redu dodal prva dva dobrot-
nika reda. Tretji primer, ko je Janez raz{iril predelan tekst, je obravnavana omemba podelitve
Kranjske. Zakaj se je torej Janez odlo~il, da besedilo raz{iri? Odgovor na to vpra{anje nam
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
43 Die Urkunden Heinrichs IV. (= D. H. IV.). Monumenta Germaniae Historica. Diplomata regum et imperato-
rum Germaniae VI, 2 (Hannover 1978), 296; Schumi F., Urkunden und Regestenbuch des Herzogthums Krain
(=URBK), (Laibach 1882/3; 1884, 1887), I, 52.
44 D. H. IV., 293; URBK I, 51.
45 LCH I, str. 73.
46 MDC X, 150.
47 MDC X, 156. Regest je sicer vsebinsko pomankljiv. Iz Schneiderjevih regestov je namre~ razvidno, da se je
inkorporacija ‘upnije zgodila na pro{njo opata Janeza.
lahko naka‘e nekaj podrobnosti iz teksta. Primerjava starej{e in novej{e verzije C3 namre~
poka‘e, da je Janez besedilo raz{iril predvsem z nekaterimi dejstvi, v katerih se zrcalijo
okoli{~ine podelitve in ki ve~ kot 250 let po izdaji originalne listine niso mogle biti splo{no
znane. Tako Janez v predelani verziji trdi, da so bile pri~a tega dejanja osebe iz obeh stanov
– tako iz vrst klerikov kot iz vrst laikov. Taka podrobnost bi te‘ko ostala v spominu ljudi, ~e
ne bi bila nekje zapisana. O~itno je v ~asu med nastankom starej{e in novej{e verzije teksta
C3 Janez pridobil dodatne informacije o podelitvi Kranjske, kar je bil tudi razlog, da je
besedilo v novej{i verziji raz{iril. In res najdemo v listini iz 1077 na{tete osebe tako iz lai{kih
kot iz kleri{kih vrst, ki naj bi si prizadevale za to podelitev. S cerkvene strani so bili to {kofje
iz Augsburga, Eichstädta, Nürnberga, Osnabrucka in Prage, od laikov pa so izrecno imenova-
ni ~e{ki vojvoda Vratislav, koro{ki vojvoda Liudolf, palatinski grof Cuone in mejni grof
Tiepold.43 Primerjava besedila vseh treh listin, ki jih je oglejski patriarh Sigehard leta 1077
prejel od Henrika IV., in s katerimi so mu bile podeljene Furlanija, Kranjska in Istra, ter
besedila Janezove kronike, poka‘e {e nekatere zanimive podrobnosti. V kroniki se v vseh
treh recenzijah poudarja, da se je podelitev zgodila po posredovanju kraljice Berte (ad inter-
ventum consortis sue, interveniente regina). Kranjska listina uporablja sicer druga~en izraz.
Kralj naj bi oglejski cerkvi Kranjsko podelil na patriarhovo pro{njo in ob pomo~i kraljice
Berte (subveniente dilecta nostra Berta regina). V listini s katero je bila nekaj mesecev pred
tem oglejskemu patriarhatu podeljena Furlanija, pa je navedeno, da naj bi se podelitev Furla-
nije zgodila interventu excellentissimae matris nostrae Agnetis imperatricis et dilectissimae
conjugis nostrae Berthae reginae …44 Uporaba identi~nega izraza interventu v furlanski li-
stini in v kroniki Janeza Vetrinjskega nakazuje na mo‘nost, da se je Janez pri pisanju na-
slanjal na furlansko ne pa na kranjsko listino. S to tezo je mo‘no razlo‘iti tudi zmedo z imeni
v novej{i verziji recenzije C3. Janez je namre~ pri poimenovanju Henrikove ‘ene napa~no
zdru‘il ime kraljice Berte in Henrikove matere Ne‘e. Rex Bertham Ottonis marchionis Ytha-
lici duxit filiam Agnetem,45 ~eprav v starej{i verziji Janez pravilno imenuje Berto kot Hen-
rikovo ‘eno. Napako lahko pripi{emo Janezovi povr{nosti pri pisanju, toda njegova povr{nost
je posledica povzemanj in ekscerpiranja listine, s katero je bila Ogleju podeljena Furlanija.
Medtem ko se namre~ tako v listini o podelitvi Kranjske kot tudi v listini o podelitvi Istre
Henrikova mati Ne‘a sploh ne omenja, je v listini o podelitvi Furlanije vloga matere izrecno
navedena. Ne samo Henrikova ‘ena Berta, ampak tudi njegova mati Ne‘a naj bi poleg ostalih
velika{ev posredovala pri vladarju za podelitev Furlanije. Janez torej ni bral in uporabljal
kranjske ampak furlansko listino, njuni vsebini pa o~itno smatral za identi~ni. Ali je Janez
tudi fizi~no videl omenjeno listino ni jasno, ~eprav ~asovne okoli{~ine nakazujejo na to. Obe
varianti recenzije C3 sta nastali po letu 1341, ko se je Janez vrnil z Dunaja. Januarja 1342 je
v [entvidu na Koro{kem seznanil koro{kega de‘elnega glavarja Ulrika Pfannber{kega z listi-
no, s katero je vojvoda Albreht vetrinjski samostan vzel pod za{~ito.46 Aprila 1342 najdemo
Janeza v ̂ edadu pri patriarhu Bertrandu.47 Domnevamo lahko, da je bil Janezu ob tem obisku
omogo~en vpogled v arhiv oglejskega patriarhata. Prav zato je potrebno Janezovo posvetilo
282 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
48 Posvetilo opatu Bertrandu objavljeno v LCH II, str. 243 – 246.
49 LCH I, str. 97 (rec. C3) in str. 136 (rec. D).
50 Tekst mirovne pogodbe v URBK II, 290 in v: MDC IV/1, 2761.
51 Zahn J., Austro – Friulana. Fontes rerum Austriacarum (=FRA) II/40 (Wien 1877), 3; Otorepec B., Gradivo za
zgodovino Ljubljane (=GZL), (Ljubljana 1956 – 1968), XI/20. Prim. tudi URBK II, 291.
52 FRA II/40, str. 316; URBK II, 293.
53 FRA II/40, str. 317; URBK II, 294.
54 Okoli{~ine, ki so pripeljale do sklenitve ~edajskega miru, in o njegovih posledicah prim. Hauptman L., Erläu-
terungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung: Die Landgerichstkarte, 4. Teil: Krain.
(Wien 1929) str. 421 – 423. V slovenskem prevodu Hauptman L., Nastanek in razvoj Kranjske (Ljubljana 1999), str.
118 – 119. [e obse‘neje Komac A., Formiranje de‘ele Kranjske in de‘elnega plemstva v ~asu med 1150 in 1350
(Doktorska disertacija), (Ljubljana 2003), str. 183 – 187.
opatu Bertrandu razumeti predvsem kot zahvalo za to mo‘nost.48 Janez je torej po vsej ve-
rjetnosti poznal in pri delu uporabljal listino o podelitvi Furlanije oglejskemu patriarhu, na-
stanek predelane recenzije C3 pa lahko postavimo v ~as po aprilu 1342.
Janez je oglejsko cerkev ponovno vpletel v svojo kroniko, ko je popisoval dogodke iz
{estdesetih let 13. stoletja. Med omembo zakona Otokarja PVemysla z Margareto Babenber{ko
ter dogodki v cesarstvu je Janez vrinil kratko notico o Ljubljani. V enem samem stavku pove,
da je leta 1261 koro{ki vojvoda Ulrik izro~il Ljubljano v roke oglejskega patriarha. Ulricus
dux Karinthie Gregorio patriarche Laybacum optulit.49 Takoj za tem skromnim stavkom
nadaljuje pripoved v svoji kroniki z delitvijo Bavarske med Henrika in Ludvika. Tako v
recenziji C3 kot v recenziji D sta notici vsebinsko identi~ni. Opisano dejanje je zgodovinsko
potrjeno. Koro{ki vojvoda Ulrik III. in oglejski patriarh Gregor sta bila ‘e od leta 1258 v
sporu zaradi dedovanja po patriarhu Bertoldu, zadnjemu mo{kemu potomcu iz dru‘ine An-
dechs-Meran. Kot mo‘ Ne‘e, zadnje {e ‘ive~e pripadnice te nekdaj najmo~nej{e plemi{ke
dru‘ine na Kranjskem, je Ulrik menil, da posesti na Kranjskem pripadajo njemu. Po treh letih
spopadov, v katerih je Ulrik med drugim poru{il grad Vernek pri Litiji, sta 24. novembra
1261 oba sprta fevdalca sklenila v ^edadu dogovor. Ulrik se je obvezal, da bo oglejskemu
patriarhu vrnil vse na silo odvzete posesti, v treh letih na novo zgradil poru{eni Vernek in mu
izro~il svoje posesti v gozdu Pocenyer na Krasu in Furlaniji ter Ljubljano z vsem, kar spada
zraven, z dobrinami, ljudmi in gradovi Gori~ane, Jetrbenk, Falkenberg, Ig in Turjak, ki pa jih
je moral patriarh takoj podeliti Ulriku, Filipu in njunim zakonitim dedi~em v fevd. Patriarh je
nato bratoma in njunim zakonitim dedi~em dal v fevd {e Kranj in jurisdikcijo nad Kranjsko
marko, za ~as njunega ‘ivljenja pa tudi Slovenj Gradec. V pogodbi sledi nato {e dogovor o
skupnem poslanstvu pri pape‘u, da bi dosegli razveljavitev Ulrikovega zakona z ostarelo
Ne‘o. Nadalje sta se sprti strani dogovorili, da je v primeru, ~e bi Ne‘a svoje posesti zapusti-
la oglejskemu patriarhu, patriarh dol‘an vse podeliti bratoma Ulriku in Filipu.50 Dva dni
kasneje je patriarh Gregor ‘e imenoval Berengarja, pro{ta v cerkvi sv. Ulrika in Ruperta iz
Budria v Furlaniji (de Budria) ter druge sle in zastopnike, da bi prevzeli Ljubljano z vsemi
pripadajo~imi gradovi ter dobil od vseh vazalov prisego zvestobe.51 V naslednjih dneh je
nato ljubljanski gradi{~an Rudelin izro~il klju~e gradu Berengerju in Rupertu,52 kmalu za
tem pa so Falkenber{ki, Gerloh iz Jetrbenka, Oton s Turjaka in Konrad, brat nekdanjega
gospoda Varnerija iz Loke, prisegli – tako pravi tekst listine – pri svetem bo‘jem evangeliju
zvestobo oglejskemu patriarhu.53
Odprto ostaja vpra{anje, od kod je Janez poznal omenjeno dejanje. Kronike iz 13. in 14.
stoletja, iz katerih bi lahko ~rpal Janez Vetrinjski o dogodku mol~ijo. Otokarju iz Geule spori
med Spanheimi in oglejskim patriarhom niso poznani. Tudi sam opis dogodka deluje nekako
vrinjeno med preostalo besedilo kronike. Janez ne pojasnjuje, zakaj je pri{lo do spora, ne omenja
Bertoldove oporoke, niti posameznih voja{kih spopadov med sprtima stranema.54 Zdi se torej,
283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
55 LCH I, 284.
56 MDC V, 392.
57 Wiesner navaja, da sta v Haus- Hof- und StaatsArchiv na Dunaju hranjeni dve vsebinsko identi~ni listini
oporoke z merami 25: 36 (A1) in 23:36 (A2). Prim. MDC V, 392.
58 FRA II/40, str. 317 – 318.
59 MDC IV/2, 2988.
60 Dopsch, A, Die Kärnten – Krainer Frage und die Teritorialpolitik der Ersten Habsburger in Österreich. V:
AÖG 87 (1899), str. 6.
da Janezu kot predloga pri pisanju ni slu‘il nek starej{i tekst kronikalnega zna~aja. Po vsej
verjetnosti je torej dogodke moral poznati iz listinskega gradiva oglejskega patriarha, kar bi bilo
v skladu z zgoraj postavljeno tezo, da je imel Janez posredno ali neposredno mo‘nost uporabe
podatkov iz arhiva oglejskega patriarhata. Dodaten argument k tezi o Janezovem poznavanju
oglejskega arhiva je tudi dejstvo, da je Janez poznal obstoj in vsebino testamenta Filipa Spanhe-
imskega. Janez namre~ v ~istopisu kronike trdi, da je Filip v svoji oporoki zapustil Ljubljano
oglejskemu patriarhu.55 In res je Filip v svoji oporoki, ki jo je spisal nekje pri Kremsu julija
1279, poleg zahteve, da se iz njegovega premo‘enja na Koro{kem in Kranjskem popla~a vse
cerkvene instance, ki jih je v svojem ‘ivljenju o{kodoval, navedel, da Ljubljano zapu{~a oglejski
cerkvi.56 Kontekst v besedilu Knjige resni~nih zgodb ponovno nakazuje, da je podatke ~rpal iz
listinskega gradiva in ne iz virov kronikalnega zna~aja. O~itno je Janez ekscerpiral tudi Filipov
testament, vpra{anje pa je, na kak{en na~in oziroma kje je Janez lahko pri{el do dokumenta, ki
ga danes v dveh originalih hrani Haus- Hof- und Staatsarchiv na Dunaju.57 Kot najverjetnej{a
mo‘nost se ponovno zdi arhiv oglejskega patriarhata. Originala danes furlanski arhivi sicer ne
hranijo ve~, obstajajo pa posredni dokazi, da je {e vsaj v {estdesetih letih 14. stoletja bil izvod
testamenta hranjen tudi v oglejskem arhivu. V sporu med oglejskim patriarhatom in Habsbur‘ani,
ki se je razplamtel v drugi polovici 14. stoletja, se je patriarh leta 1366 sklenil obrniti na kralja
Karla IV. Aprila 1366 je furlanski parlament za patriarha Markvarta sestavil spisek listin s
kratkimi povzetki njihove vsebine.58 Te listine naj bi po prepri~anju patriarha in furlanskega
parlamenta predstavljale pravno osnovo, na kateri je temeljila pravica Ogleja nad Kranjsko,
Krasom in Istro. Tako v spisku najdemo prvo darilno listino iz 1077, drugo iz 1093 in {e neka-
tere pomembne dokumente. Med njimi se omenja tudi Filipov testament iz 1279, ki so ga – vsaj
en izvod – takrat o~itno hranili tudi v Ogleju. Ko je Janez Vetrinjski predeloval recenzijo A
svoje kronike, je po pregledu oglejskega arhiva, v katerem je naletel tudi na omenjeno listino,
vsebino raz{iril tudi z notico o omenjenem dogodku. ^asovno lahko torej nastanek recenzije B
postavimo podobno kot C3 v ~as po aprilu 1342.
Dogodki na Kranjskem postanejo za Janeza Vetrinjskega ponovno zanimivi po smrti Ulrika
Spanheimskega. Z njegovo smrtjo se je politi~na situacija na Kranjskem in na Koro{kem
bistveno spremenila. Za Ulrikovo dedi{~ino in naslove sta se potegovala dva kandidata. Prvi
pretendent je bil Ulrikov brat Filip Spanheimski, njegov konkurent pa ~e{ki kralj Otokar II.
PYemysel. Otokarjeve zahteve po spanheimski dedi{~ini so temeljile na dedni pogodbi med
njim in Ulrikom Spanheimskim, ki sta jo sklenila decembra 1268 v Podiebradu na ^e{kem.
Ulrik se je v pogodbi zavezal, da bo v primeru, ~e umre brez zakonitih dedi~ev sicut nobis
consanguinitatis vinculo alligatus multaque amicicie beneficia ac indefesse dilectationis
argumenta vse de‘ele, fevde in dobrine zapustil Otokarju pod pogojem, da slednji pobo‘nim
ustanovam, ki jih je izbral Ulrik, nameni po 100 mark iz njegove dedi{~ine v spomin Ulriko-
ve smrti.59 Pogodba je sicer stala na pravno zelo {ibkih temeljih, saj je dr‘avne fevde, in to je
spanheimsko vojvodstvo na Koro{kem brez dvoma bilo, lahko podeljeval samo kralj.60 Spor-
nosti svojega dogovora sta se zavedala tako Ulrik kot Otokar. Verjetno je bil tudi to eden
284 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
61 MDC IV/2, 3013.
62 LCH I, str. 99 (rec. C3), str. 138 (rec. D), str. 174 (rec. A), str. 207 (rec A2).
63 MDC V, 1.
64 MDC V, 3.
65 MDC V, 12 – 16.
66 LCH I, str. 100 (rec. C3), str. 138 (rec. D), str. 174 (rec. A), str. 209 (rec. A2).
67 MDC V, 49.
68 [ebánek J. – Du{ková S., Das Urkundenwesen König Ottokars II. von Böhmen II. V: Archiv für Diplomatik,
Schriftgeschichte, Siegel- und Wappenkunde 15 (1969).
69 MDC V, 54.
izmed razlogov, da je pogodba ostala tajna. Ulrik je {e septembra 1269, ko je Filipa v pismu
seznanil s smrtjo oglejskega patriarha Gregorja, brata naslavljal kot svojega dedi~a na
Koro{kem in Kranjskem.61 Nasproti sta si torej stala konkurenta, ki sta oba svoje zahteve po
Koro{ki in Kranjski lahko utemeljevala na pravno majavih nogah. Ker v nem{kem cesarstvu
ni bilo splo{no priznanega vladarja, ki bi lahko razsojal med sprtima stranema, je bil spopad
neizbe‘en. Janez Vetrinjski je poznal obstoj sporne pogodbe. V vseh recenzija poudarja, da
sta Ulrik in Otokar habuerunt pactum. Dogodke, ki so sledili, povzame opat zelo sumarno.
Najobse‘nej{a in najnatan~nej{a je recenzija A. Ostale so nekoliko skromnej{e, ~eprav se
vsebinsko razen v nekaterih poudarkih medsebojno ne razlikujejo.62 Po Janezovi rekonstrukciji
je Otokar na Koro{ko najprej poslal brnskega pro{ta, enega izmed svojih uradnikov, ki pa je
lahko – tako Janez – prevzel vsega dva gradova. Ve~ uspeha naj bi imel Filip, ki se je polastil
omnes municiones et castra terre cum castris patriarchalibus in Otokarjevega poslanca celo
prisilil, da je z njim sklenil foedus amicicie et concordie. Ostalih okoli{~in Janez ne opisuje.
Veliko ve~ nam o prvih mesecih spora med Otokarjem in Filipom pove ohranjeno listinsko
gradivo. Filip je takoj za~el okrog sebe zbirati prista{e za morebitni voja{ki spopad. V Lju-
bljani so ‘e 2. novembra Rudelin, kastelan v Ljubljani, Herman iz Rabensteina, brata Her-
bord in Oto Turja{ka ter Gerloh iz Jetrbenka obljubili zvestobo Filipu, ki je, kot pravi listina,
pravi dedi~ in gospodar de‘ele.63 Konec novembra se je omenjenim pridru‘il {e Friderik iz
Falkenberga.64 Na Filipovi stani je stala zlasti Kranjska in njeno ni‘je plemstvo, Otokar pa je
svoje prista{e na{el predvsem med visokim plemstvom. Konec januarja in v za~etku februarja
leta 1270 najdemo v Otokarjevem spremstvu na Dunaju {kofe iz Olomuca, Bamberga, Frei-
singa, Briksna, Krke in Passaua. Prav tako se takrat na Dunaju mudijo grofje Majnhard in
Albert Gori{ka, Ulrik Vovber{ki, Friderik Ortenbur{ki, Ulrik Sternber{ki od kranjskih plemi~ev
pa Gebhard iz Limberka, Ortolf iz Kr{kega, Konrad iz Loke in Konrad Gal.65 Do direktnega
voja{kega spopada je pri{lo {ele jeseni 1270, ko se je Otokar z vojsko odpravil na Kranjsko in
Koro{ko. Janez Vetrinjski je ponovno skromen. Omenja obleganje Ljubljane, hitro predajo
ostalih kranjskih gradov in Otokarjevo pot na Koro{ko.66 Ostalih podrobnosti Janez ne prina{a.
Spet nam o okoli{~inah spopada ve~ kot Janez pove ohranjeno listinsko gradivo. Vse do
konca oktobra 1270 se je sode~ po listinah Otokar zadr‘eval na ^e{kem in v Avstriji. Prvega
novembra je izdal listino na Dunaju in se nato premaknil, o~itno ‘e v spremstvu vojske, proti
jugu. Listinsko je na Kranjskem izpri~an samo enkrat, in sicer 24. novembra, ko je v Sti~ni
tamkaj{njemu samostanu podelil desetino vseh dohodkov od gradu in mesta Kostanjevica,
pod pogojem, da obhajajo slovesne obletnice za Bernarda Spanheimskega, njegovo ‘eno
Judito in Otokarjeve star{e ter dedi~e, s ~imer je izpolnil svoje obveznosti iz dedne pogod-
be.67 Glede na mo‘en itinerar se zdi, da je ‘e pred tem datumom izdal v Slovenj Gradcu dve
nenatan~no datirani listini68 in tudi ‘e uspe{no osvojil mesto Ljubljana z gradom. V Janezovi
kroniki omenjeno obleganje smemo torej postaviti v sredino novembra 1270. V za~etku de-
cembra ga ‘e najdemo na Koro{kem, kjer je 6. decembra potrdil nekatere listine Bernarda
Spanheimskega za samostan v Vetrinju.69 Janez Vetrinjski je pri opisovanju tega obdobja
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
70 Ottokars Österreichische Reimchronik (=Reimchronik), (MGH Deutsche Chroniken und andere
Geschichtsbücher des Mittelalters 5), (ed. J. Seemüller), Leipzig 1890, 1893. verz 10.453 – 10.701.
71 LCH I, str. 175 (rec. A), str. 209 (rec. A2). To~aj iz Hausbacha se kot glavar na Kranjskm ne omenja v
nobenem drugem viru. Listinsko je kot glavar na Kranjskem prvi izpri~an Ulrik iz Dürnholza oktobra 1271; Rei-
mchronik, v. 10.589 – 10.591. Prim. tudi MDC V, 82.
72 LCH I, str. 223 (rec. A), str. 271 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 13.187 – 13.425; Prim. tudi Böhmer J. –
Redlich O., Regesta imperii (=RI), VI/1, (Innsbruck 1898), 379a.
73 LCH I, str. 229 (rec. A), str. 275 (rec. A2); Reimchronik, v. 13.805 – 13.847. Otokar naj bi po pisanju Janeza
Vetrinjskega talce sicer zahteval ob novici, da Rudolf pripravlja voja{ki pohod proti njemu. Vendar je sode~ po pismu
salzbur{kega nad{kofa Friderika, ki ga je naslovil na kralju Rudolfa in v katerem opisuje razmere v vzhodnih Alpah,
Otokar vzel talce ‘e vsaj v za~etku 1275. V pismu, ki ga Redlich datira v februar 1275, namre~ Friderik omenja, da
je v teh de‘elah povsod sli{ati tarnanje, saj se s talci, ki so bili izro~eni ^e{kemu vladarju, ravna zelo okrutno. (Prim.
RI VI/1, 336).
74 LCH I, str. 231 (rec A), str. 277 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 14.995 – 15.310.
75 LCH I, str. 236 (rec A), str. 281 (rec. B, D, A2); Reimchronik, v. 18.740 – 18.810 zlasti v. 18.781 – 18.785.
76 Dopsch A., Frage, str. 26.
neizviren. Vse njegovo pisanje temelji na Rimani kroniki Otokarja iz Geule, ki jo je ekcerpi-
ral in bistveno skraj{al.70 Tako na primer Janez ne navaja, da naj bi bil eden izmed Oto-
karjevih vojskovodij Ulrik iz Lichtensteina, da naj bi obleganje Ljubljane trajalo tri dni,
posadka v gradu pa naj bi se predala sama. Enako ne omenja gradov, ki so po padcu Ljubljane
drug za drugim odpirali svoja vrata Otokarjevim prista{em, ~eprav {tajerski kronist izrecno
navaja, da je na ta na~in padel Kamnik. Tudi ko pi{e o postopanju Otokarja PVemysla po
podreditvi Kranjske in Koro{ke, Janez dosledno povzema Otokarja iz Geule. Novi de‘elni
gospod naj bi za glavarja na Koro{kem postavil Albrehta iz Frena, medtem ko naj bi na
Kranjskem to funkcijo prevzel to~aj iz Hausbacha.71 Podobno je Janez neizviren tudi pri
opisovanju dogodkov po 1273, ko nem{ko krono prevzame Rudolf Habsbur{ki in se zaplete
z PVemyslom v spor o pravicah do Avstrije, [tajerske, Koro{ke in Kranjske. Ko pi{e o poslan-
stvu, ki ga je Rudolf poslal k Otokarju po koncu dr‘avnega zbora v Augsburgu maja 1275 z
zahtevo, da se vrnejo omenjene {tiri de‘ele, se Janez spet povsem nasloni na Otokarja iz
Geule. Ponovi identi~ne napake, ki so se zapisale ‘e {tajerskemu kronistu. ^as poslanstva
napa~no datira v leto 1274 in tudi vodjo poslanstva Friderika iz Nürnberga podobno kot
Otokar nepravilno imenuje kot Henrika.72 Enako ostanejo neznanka imena talcev, ki jih je po
Janezovih navedbah moralo avstrijsko, {tajersko, koro{ko in kranjsko plemstvo poslati na
^e{ko kot garancijo za zvestobo ~e{kemu kralju.73 Na Otokarju iz Geule temelji tudi omem-
ba sodelovanja Kranjcev v bitki pri Dürnkrutu, 74 in Rudolfovo sre~anje s koro{kimi in kranjski
plemi~i v Judenburgu sredi oktobra 1279.75 Za obdobje Otokarja PYemysla je Janezova kro-
nika povsem nesamostojen vir.
Kot vir je Knjiga resni~nih zgodb dragocenej{a za obdobje po smrti Otokarja PYemysla,
ko je delitev vzhodnoalpskega prostora postala ponovno aktualna. S spretno politiko je Ru-
dolf Habsbur{ki najprej dosegel, da so se svojim zahtevam odrekli vsi morebitni dedi~i. Filip
Spanheimski, ki se je po Dopschevem mnenju ‘e jeseni 1276 odpovedal Koro{ki in Kranjski,
ki sta mu bili formalno podeljeni februarja 1275,76 je julija 1279 umrl v Kremsu. Z Ne‘o
Badensko, ki bi kot ne~akinja Friderika II. Babenber{kega in ‘ena Ulrika Spanheimskega
upravi~eno postavljala zahteve do dedi{~ine, se je Rudolf poravnal na ‘e omenjenem
judenbur{kem sre~anju s kranjskim in koro{kim plemstvom oktobra 1279. S sve~ano listino
se je Ne‘a 22. oktobra v Judenburgu odpovedala vsem posestvom, ki jih je zahtevala kot
dedinja po svojem stricu Frideriku Babenber{kem, prav tako tudi tistim, ki jih je dobila kot
za‘enilo ali jutrnjo od svojega prej{njega mo‘a, koro{kega vojvode Ulrika Spanheimskega.
Grof Ulrik Vovber{ki, Ne‘in tedanji mo‘, se je odpovedal grofiji Perneck, mestu Drosendorf
286 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
77 MDC V, 406, regest v RI VI/1, 1138.
78 RI VI/1, 1289.
79 Schwind E. – Dopsch A., Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch – österreichischen
Erblande im Mittelalter (Innsbruck 1895), 67.
80 LCH I, str. 249 (rec. A), str. 289 (rec. B, D, A2).
81 MDC V, {t. 672, str. 421; prim. RI VI/1, {t. 1971.
82 MDC V, {t. 668, str. 419; prim. RI VI/1, {t. 1964.
83 Reimchronik, v. 92.760. »… daz in daz stüend ze phande …«
84 Dopsch A., Frage, str. 93ss.
in nekaterim drugim utrdbam v Avstriji, pri ~emer je pojasnil, da je bil nekdaj odstopil te
posesti Otokarju pod prisilo in je samo pravno dejanje zato neveljavno. Kralj Rudolf je v
zameno zagotovil, da jima bo izpla~al 6.000 mark srebra. Ker – kot priznava v listini – kraljeva
blagajna ni imela tega denarja, jima je v zastavo izro~il dohodke od nekaterih sodi{~ na
Koro{kem, gospostvo La{ko, ter gradove @a‘enberg, Klauzen{tajn, Freudeneg in La{ko.77
Rudolf je na ta na~in dosegel enega najpomembnej{ih ciljev iz za~etka svoje vladavine, namre~
povrnitev vseh protipravno odtujenih dr‘avnih fevdov, po katerih je segel Otokar PVemysl.
Nova delitev tega ozemlja se je lahko za~ela. Avstrija in [tajerska nista bili sporni. Brez
ve~jih zapletov sta obe de‘eli pre{li v roke Habsbur‘anov. Rudolf je maja 1281 svojega sina
Albrehta postavil za dr‘avnega upravitelja v Avstriji in na [tajerskem,78 leto dni kasneje pa
sta kot dr‘avni fevd pri{li v roke vladarjevima sinovoma Albrehtu in Rudolfu.79 Bolj zaplete-
ne je bila situacija s Koro{ko in Kranjsko. Na eni strani je moral zadovoljiti apetite svojega
najpomembnej{ega prista{a v vzhodnih Alpah Majnharda Gori{kega, po drugi strani pa si je
Rudolf ‘elel ohraniti dolo~eno mero mo~i tudi v teh dveh de‘elah. Nem{kemu kralju je bilo
nenaklonjeno tudi dejstvo, da je bil v precej{ni meri finan~no odvisen od Majnharda. Kmalu
po izgonu Otokarja PYemysla iz vzhodnih Alp je namre~ Rudolf zastavil Majnhardu
Gori{kemu Kranjsko. Po Dopschevih ugotovitvah govorita o zastavi Kranjske zgolj dva vira,
ki sta oba posredna. Prvi je kratka notica v Janezovi Knjigi resni~nih zgodb. Niti Janezu niso
okoli{~ine povsem jasne. Ko omenja izro~itev Avstrije, [tajerske in Kranjske v roke Albrehta
Habsbur{kega, Koro{ke pa v roke Majnharda Gori{kega, priznava, da je javno mnenje o tem
vpra{anju neenotno. Nekateri naj bi trdili, da je Majnhard pri{el do tega naslova potem ko je
vladarju dal 30.000 mark srebra, drugi pa pravijo, da mu je bila Kranjska zastavljena za
20.000 marka srebra, s tem da je naziv ostal Albrehtu in njegovim otrokom, dohodki pa
Majnhardu.80 Drugi vir, v katerem se omenja zastava Kranjske, je listina Rudolfa Habsbur{kega
izdana 23. januarja 1286 v Augsburgu. Listina dejansko predstavlja uvodno dejanje k slove-
sni podelitvi vojvodine Koro{ke v roke Majnharda Gori{kega, ki se je zgodila dober teden
kasneje.81 Rudolf je v njej naznanil, da za ohranitev ve~nega prijateljstva med avstrijskim
vojvodo Albrehtom in tirolskim grofom Majnhardom odreja, da s podelitvijo Koro{ke Majnhar-
du slednji nima nikakr{nih pravic do Kranjske in Marke razen tistih, ki izhajajo iz zastave. V
nadaljevanju dodaja, da po popla~ilu zastave tako Kranjska kot Marka preideta nazaj na
Albrehta in njegove dedi~e.82 K tem dvema omembama je potrebno pri{teti {e skromno noti-
co pri Otokarju iz Geule. Med opisom voja{kih akcij poleti 1307, ko sta Majnhard Ortenbur{ki
in Henrik Gori{ki zasedla Kranjsko, Otokar namre~ kratko omeni, da je imel Henrik Koro{ki
Kranjsko v zastavo.83 Ostali viri o zastavitvi Kranjske mol~ijo!
Ob tem se postavlja cela vrsta vpra{anj, ki nimajo zanesljivega odgovora. Odprto ostaja,
kdaj naj bi bila pogodba med Majnhardom in Rudolfom o zastavi Kranjske sklenjena. Starej{i
raziskovalci so zastavo postavljali med 1276 in 1286, kot jo datira tudi Janez Vetrinjski.
Dopsch je v svojem ekskurzu o ~asu zastave dokazoval, da je do zastave Kranjske po vsej
verjetnosti pri{lo ‘e ob koncu 1276,84 Hauptman pa jo je postavljal med 1278 in oktobrom
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
85 Hauptman L., Erläuterungen, str. 429 – 430, slovenski prevod Hauptman L., Nastanek, str. 127 – 128.
86 Wiesflecker H., Meinhard der Zweite. Tirol, Kärnten und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jahrhunderts
(Innsbruck 1955), str. 116.
87 RI VI/1, 1740b.
88 Wiesflecker H., Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten II, 258 (glej zlasti opom-
bo v drobnem tisku).
89 RI VI/1, 1743.
90 Jaksch A., Geschichte Kärntens bis 1335 (Klagenfurt 1929) II , str. 102–105.
91 Wiesflecker H., Regesten II, 365.
92 Wiesflecker H., Regesten II, 366.
93 Wiesflecker H., Regesten II, 413.
94 O sre~anju v Egru prim. RI VI/1, 1877a.
95 Wiesflecker H., Meinhard der Zweite, str. 123–124.
1279.85 Tudi finan~na plat zastave je nekoliko presenetljiva. Po Wiesfleckerjevem prepri~anju
zastava namre~ ni bila rentabilna. Kranjska in Marka sta Majnhardu prina{ala letno 1.200
mark dohodka, ~e pa bi Majnhard 20.000 mark srebra posojal z obi~ajnimi 10% obrestmi, bi
dobil na leto 2.000 mark. Wiesflecker je prepri~an, da je tirolski grof v zastavljeno vsoto
vra~unal tudi svoja pri~akovanja in ‘elje po Kranjski.86 Prav Majnhardove aspiracije po
Kranjski naj bi bile po interpretaciji Augusta Jakscha eden od vzrokov za zapletete pri pode-
litvi Koro{ke. Decembra 1282 so bile na dr‘avnem zboru v Augsburgu sinovoma nem{kega
kralja Rudolfa, Albrehtu in Rudolfu, podeljene vojvodine Avstrija, [tajerska, Koro{ka in
de‘ela Kranjska z Marko,87 ~eprav naj bi bila Koro{ka obljubljena Majnhardu.88 Jaksch meni,
da je bila Rudolfova podelitev Koro{ke njegovim sinovoma predvsem posledica trmastega
Majnhardovega vztrajanja pri zahtevi po Kranjski, ki mu je Rudolf ni ‘elel izro~iti na noben
na~in. V Rudolfovi potrditveni listini, izdani 27. decembra 1282,89 je Koro{ka izpu{~ena, kar
naj bi bil dokaz, da je vladar Koro{ko po re{itvi spora okrog Kranjske res namenil Majnhar-
du. Slednji naj bi se Kranjski odpovedal {ele leta 1285, ko naj bi ~e{ki kralj Vaclav od Rudol-
fa nepri~akovano zahteval izpolnitev Podiebradske pogodbe iz leta 1268 in je obstajala ne-
varnost, da Koro{ka in Kranjska prideta v roke ~e{kega vladarja. Kljub majhni verjetnosti, da
bi Rudolf Vaclavove zahteve zares izpolnil, naj bi Majnhard zaradi strahu le popustil pri
svojih zahtevah.90 Wiesflecker se s tako interpretacijo dogodkov ne strinja. Zaradi nasproto-
vanja volilnih knezov, da bi Majnhard dobil Koro{ko, naj bi Rudolf pridobil njihovo privoli-
tev za podelitev Avstrije, [tajerske, pa tudi Koro{ke in Kranjske v roke svojih sinov, sinova
pa bi potem Koro{ko izro~ila Majnhardu. Izvedbo tega na~rta je prepre~ilo nenadno izob~enje
Majnharda na cerkveni sinodi v Ogleju jeseni 128291 in ne Kranjsko vpra{anje. Da je bilo to
vpra{anje tedaj ‘e re{eno, naj bi dokazovala ‘e omenjena Rudolfova potrditvena listina iz 27.
decembra 1282, s katero je Kranjska pre{la v roke Albrehtu in Rudolfu Habsbur{kima, med
pri~ami pa se navaja tudi Majnhard.92 To naj bi dokazovalo, da se je Majnhard ‘e sprijaznil z
izgubo Kranjske. Ko je bilo leta 1284 cerkveno izob~enje nad Majnhardom preklicano,93 je
tirolski grof za~el z diplomatsko ofenzivo za pridobitev Koro{ke. Z velikim slavjem ob po-
svetitvi samostana v Stamsu je sku{al narediti vtis na cerkveno gosposko, medtem ko naj bi
posvetno plemstvo sku{al pridobiti januarja 1285 v Egru ob sre~anju med ~e{kim princem
Vaclavom in Rudolfovo h~erko Juto.94 @e na zboru v Nürnbergu marca 1285 naj bi Rudolf po
Wiesfleckerjevem prepri~anju dobil privolitev nekaterih volilnih knezov za podelitev Koro{ke
Majnhardu Tirolskemu.95 Januarja 1286 je bila na dr‘avnem zboru v Augsburgu Koro{ka
slovesno izro~ena v Majnhardove roke. Koro{ko–kranjsko vpra{anje je bilo na ta na~in vsaj
za~asno re{eno.
Viri, na osnovi katerih je Janez Vetrinjski opisoval omenjene dogodke, so poznani le
deloma. Osnovni okvir dogajanja je Janez vsekakor poznal iz Otokarjeve rimane kronike
288 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
96 LCH I, str. 318.
97 MDC VI, 386, 387.
98 Annales Zwetlenses. V: Monumenta Germaniae Historica. Scriptores (=MGH, SS) IX (Hannoverae 1864),
str. 659. Prim. tudi MDC VI, 393.
99 Lhotsky A., Geschichte Österreichs seit der Mitte des 13. Jahrhunderts (1281–1358) (Wien 1967), str. 96;
Jaksch A., Geschichte Kärntens II, str. 151.
100 Obse‘neje o spopadu za ~e{ko krono med Henrikom Koro{kim in Habsbur‘ani prim. Lhotsky A., Geschichte
Österreichs, str. 149 sl. in Jaksch A., Geschichte Kärntens II, str. 167 sl.
vi{ino zastave pa je poznal od drugod. Odkod mu ta podatek lahko zgolj domnevamo. Janez
se je sku{al kar najbolje seznaniti o vseh okoli{~inah dogodka in je informacije iskal in
preverjal pri razli~nih virih. To potrjujejo njegove besede, da o zastavi ne prevladuje enotno
mnenje, ampak da nekateri trdijo, da je Majnhard vladarju izro~il 30.000 mark srebra, drugi
pa govorijo o zastavi Kranjske za 20.000 mark srebra. Vire Janezovih informacij lahko i{~emo
v krogih, ki sta si stala nasproti po letu 1335, ko so v mo{ki liniji izumrli koro{ki vojvode iz
tirolske veja gori{kih grofov. Prvi krog predstavljajo prista{i Habsbur‘anov Albrehta II. in
Otona. Od tu verjetno izvira podatek o vi{ini zastave. Drugi krog predstavljajo prista{i Mar-
garete Maultasch, h~erke Henrika Koro{kega, ki bi Janezu lahko posredovali podatek o
izro~enih 30.000 markah srebra. Tako z prvimi kot z drugimi je imel Janez dobre stike.
Janez pa ne omenja samo te zastave. Kot edini med zgodovinskimi vir tudi omenja, da naj
bi 1298 pri{lo do povi{anja zastave. V drugih (vsaj meni) znanih virih se ta vnovi~na zastava
ne omenja. Po Janezovem pripovedovanju naj bi nad{kof iz Mainza, sicer volilni knez, ob
kronanju ~e{kega kralja Vaclava II. junija 1297 opazil Albrehtovo slavo in mo~o ter mu suge-
riral, da je vreden same nem{ke krone. Albrehta je to spodbudilo, da je organiziral koalicijo
proti tedanjemu nem{kemu vladarju Konradu iz Nassaua. V svoje vrste je povabil tudi vse tri
Majnhardove {e ‘ive~e sinove. Voja{kemu pohodu se je pridru‘il Henrik, najmlaj{i izmed
bratov. [e pred samim pohodom si je zaradi na~rtovanih voja{kih aktivnosti Albreht pri
Gori{kih ponovno sposodil denar, vsota pa je bila pripisana k zastavi Kranjske.96 Kdaj je do
tega pravnega dejanja pri{lo iz besedila ni razvidno, o~itno je le, da naj bi se to zgodilo pred
za~etkom voja{kega pohoda. ^e izhajamo iz iste predpostavke kot Dopsch pri prvi zastavi
leta 1276, namre~ da so bile pri sklenitvi zastave osebno prisotne vse vpletene strani, se
lahko morebitnemu datumu zastave vsaj pribli‘amo. Koro{ki vojvoda Henrik je sicer listin-
sko v tistem obdobju slabo izpri~an. Sredi oktobra 1297 ga najdemo v [entvidu na Koro{kem,
kjer je skupaj z bratoma Otonom in Ludvikom posredoval v sporu med Otonom iz Finkenste-
ina in Emichom, novim pro{tom na Otoku/Maria Wörth.97 Do marca, ko naj bi se za~el
Albrehtov pohod proti zahodu, mi ni znana nobena listinska omemba koro{kih vojvod. Ven-
dar se v nadaljevanju analov iz Zwetla omenja, da naj bi Henrik sodeloval pri slovesnostih na
Dunaju ob zaroki ~e{kega kralja Vaclava in Elizabete, h~erke mad‘arskega kralja.98 Na zaro-
ki, do katere je pri{lo februarja 1298 in ki je predstavljala formalni okvir za sre~anje av-
strijskega vojvode Albrehta, ~e{kega kralja Vaclava II. in mad‘arskega kralja Andreja II., je
bil dokon~no sprejet sklep o zamenjavi na nem{kem prestolu.99 Slovesnost je predstavljala
primeren okvir za sre~anje med Henrikom in Albrehtom, ki je o~itno takoj za~el z zbiranjem
finan~nih sredstev za svoj voja{ki pohod. Z veliko verjetnostjo lahko domnevamo, da se je
Albreht obrnil tudi na Henrika s pro{njo po dodatnih sredstvih. Henrik mu je bil pripravljen
sredstva posoditi, sposojena vsota pa je bila pripisana k vi{ini zastave za Kranjsko.
Mirno sobivanje Henrika Koro{kega in Habsbur‘anov je trajalo samo do avgusta 1306,
ko je umrl ~e{ki kralj Vaclav III. in je na ta na~in izumrla ~e{ka kraljeva rodbina PYemyslov.
Pretenzije na izpraznjeni ~e{ki prestol sta kazala tako Henrik, ki je bil poro~en z Ano, sestro
umrlega kralja, ter avstrijski in {tajerski vojvoda Rudolf III.100 Za Rudolfom je s svojimi
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
101 LCH I, str. 381–382.
102 LCH I, str. 344 (rec.A).
103 LCH I, str. 383 (rec. B, D, A2).
104 Reimchronik, v. 92.758 – 92.780.
105 MDC VII, 481.
106 MDC VII, 482.
107 LCH I, str. 344 (rec. A), str. 381 (rec. B, D, A2).
na~rti za ^e{ko dejansko stal njegov o~e, nem{ki kralj Albreht. ^e{ko plemstvo je sprva sicer
podprlo Henrika, vendar se je ta, potem ko je Albreht pri{el konec septembra 1306 z vojsko
na ^e{ko, odrekel kandidaturi in se skupaj z ‘eno vrnil na Koro{ko. Da bi utrdil svoj polo‘aj
na ^e{kem, se je Rudolf ‘e sredi novembra tega leta poro~il z Elizabeto iz hi{e Jageloncev.
Slovanski rod neveste naj bi zadovoljil ^ehe, odprl pa bi tudi mo‘nost nadaljnje {iritve
habsbur{ke oblasti na Poljsko. Toda {e preden je bil Rudolf sploh formalno okronan za ~e{kega
kralja, je v za~etku julija 1307 nepri~akovano umrl za gri‘o. ^e{ko plemstvo se je med Hen-
rikom in Friderikom Habsbur{kim, ki bi mu po dogovoru sklenjenem spomladi leta 1307
morala pripadati ~e{ka krona, po ve~ini spet odlo~ilo za Henrika in na silo obra~unalo s
habsbur{kimi prista{i. @e 15. julija je plemstvo priznalo Henrika za novega ~e{kega kralja.
Albreht je moral spet se~i po oro‘ju, da bi pridobil ^e{ko, vendar je bil to pot manj uspe{en.
Janez Vetrinjski poro~a, da ga je prehitela zima in se je moral umakniti v Avstrijo, medtem pa
je ukazal, naj napadejo Koro{ko in Kranjsko.101 Do napada, ki sta ga vodila Ulrik iz Walseeja
s pomo~jo nad{kofa Konrada iz Salzburga in pa gori{ki grof Henrik z Ortenbur‘anom in
{tevilnim koro{kim plemstvom, je dejansko pri{lo ‘e avgusta 1307 isto~asno z Albrehtovimi
voja{kimi operacijami na ^e{kem. Zanimivo je, na kak{en na~in je koro{ko plemstvo
opravi~evalo sodelovanje pri voja{kih akcijah proti svojemu de‘elnemu gospodu. Janez pra-
vi, da »na noben na~in niso one~astili prisege zvestobe dane vojvodi Henriku, ker glede na
obi~aj starodavnih vojvod {e ni sedel na potreben prestol in vse do sedaj ni na na~in in po
pravu potrdil fevdov.«102 Zasedeno kranjsko posest sta si Gori{ki in Ortenbur‘an razdelila in
jo, kot pravi Janez, pro suo stipendio obdr‘ala dalj ~asa.103
Tudi v tem primeru se je Janez v veliki meri naslonil na Otokarjevo rimano kroniko,
~eprav je ponovno nekoliko skromnej{i od Otokarja iz Geule. Otokar namre~ med drugim
omenja, da je Gori{ki pridobil Vi{njo Goro, Ortenbur‘an pa je osvojil Falkenberg in Kranj,104
kar je Janez izpustil. Da so Gori{ki resni~no pridobili Vi{njo Goro, potrjuje listina, s katero je
bil julija 1308 sklenjen mir med Henrikom Gori{kim in koro{kim vojvodo Otonom. V sicer
obse‘ni listini, s katero sta Henrik in Oton med drugim potrdila delitev gori{ke posesti iz
1271, se je Oton obvezal, da bo Henriku izro~il Vi{njo Goro skupaj z 200 markami herren-
guelte in polovico mitnine in de‘elskega sodi{~a. Vse to so Gori{ki dobili v zakup za 1.000
mark srebra. Vse ostale zasedene posesti so bili Gori{ki dol‘ni vrniti Otonu.105 Podobno
pogodbo, toda brez dolo~il o Vi{nji Gori, je Oton sklenil tudi z Henrikovim bratom Albertom.106
Odprto ostaja vpra{anje, kdo so velika{i slovanskega rodu (Sclavice gentis potentes), ki jih
omenja Janez Vetrinjski. V recenziji A Janez poudarja, da sta Henriku pomagala njegov svak
Ivan, ki je kasneje postal Slavonski ban (cum sororio suo Ywano, postea bano Sclavonie). V
~istopisu B je nekoliko skromnej{i. Kranjsko naj bi Henrik Gori{ki podredil s pomo~jo Or-
tenbur‘anov in Sclavice gentis potentibus. Po redakciji B1 naj bi bili ti slovanski velika{i
Henrikovi sorodniki, kar pa je kasneje v rokopisu pre~rtal.107 O~itno je imel Janez v mislih
hrva{ke plemi~e Baboni}e. Rodbinske zveze med njimi in gori{kim grofom Henrikom listin-
sko sicer niso izpri~ane, potrjujejo pa jih drugi narativni viri, zlasti furlanske provenience.
Kronika ~edajskega kanonika Julijana ozna~ujejo Baboni}a kot dognatus domini Henrici.
290 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
108 Kos M., Odno{aji medju gori~kim grofovima i hrvatskim plemstvom u srednjem vijeku. V: Vjesnik hrv.-
slav.- dalm. zemaljskog arkiva 19 (1917), str. 285 (separat str. 4).
109 Reimchronik, v. 93.475 – 93.480.
110 Mlinar~ J., Gradivo za zgodovino Maribora (=GZM), (Maribor 1976), II/120.
111 MDC VII, {t. 486.
112 MDC VIII, 29 in 30.
113 LCH II, str. 13 (rec. A), str. 37 (rec. B1), str. 38 (rec. B2).
114 MDC VIII, 51.
Podobne oznake najdemo tudi v kroniki Albertina Mussattija in Antonia Bellonija. Kdo iz
gori{ke hi{e naj bi bil poro~en v hi{o Baboni}ev, viri ne povedo. Milko Kos, ki se naslanja na
stali{~e Lajo{a Thaloczyja, je bil mnenja, da je bila z Ivanom Baboni}em poro~ena Klara
Eufemija, sestra Henrika Gori{kega.108 Anga‘iranost Baboni}ev v vzhodnih Alpah v ~asu
spora za ~e{ko krono med Friderikom Habsbur{kim in Henrikom Koro{kim izpri~uje tudi
Otokarjeva rimana kronika. Otokar iz Geule navaja, da so v Maribor k Frideriku pri{li tudi
der herzog von Agrim und sin bruoder graf Radizla, die Wabanic nant man si da. Z njimi je
pri{el tudi nek grof Dujmo (Doym).109 Mariborsko sre~anje med Baboni}i in Friderikom
potrjuje tudi listinsko gradivo. Bratje [tefan, Ivan in Radislav, grofje Baboni}, so se namre~
v listini izdani 15. marca 1308 v Mariboru obvezali, da bodo Frideriku vrnili stolp v Gra~enu,
desetine v Kostanjevici in @umberku, vas Oberlentenberg, trg Kronovo in podlo‘nike v Or-
chiniz, ki so jih Baboni}i dobili kot zastavo za posojenih 300 mark srebra dunajske te‘e.110
Henrika Koro{kega je iz izgubljenega polo‘aja v boju za ~e{ko krono re{il splet okoli{~in.
V za~etku maja 1308 je bil umorjen Friderikov o~e in nem{ki kralj Albreht I. Friderik je bil
zaradi utrjevanja miru v svojih de‘elah prisiljen urediti spor s Henrikom. V Znoimu sta 14.
avgusta oba vladarja sklenila premirje, v katerem se je Friderik v zameno za 45.000 mark
pra{kih pfenigov za vedno odpovedal ~e{ki kroni in se obvezal, da bo v dveh letih Henriku
izro~il vse posesti na ^e{kem, Moravskem, Koro{kem, Kranjskem in Slovenski mark, ki jih
je zasedel sam ali njegovi privr‘enci. Henrik naj bi mu denar izpla~al v dveh letih. V vme-
snem obdobju dokler Henrik ne izpla~a Friderika, mu je koro{ki vojvoda zastavil v prvem
letu za 5.000 mark srebra pra{ke te‘e zasedene posesti na Kranjskem in v Marki ter za 10.000
mark srebra pra{ke te‘e mesto Iglau z rudniki, carinami in sodi{~em ter {e nekaj gradov na
^e{kem. V drugem letu se je Henrik obvezal zastaviti {e mesta [entvid, Velikovec in Celovec
na Koro{kem.111 Toda Henrikovo zmagoslavje je bilo kratkotrajno. ^e{ko plemstvo, ki je
bilo nezadovoljno s Henrikovim vladanjem, se je kmalu obrnilo proti njemu. Za~etno neza-
dovoljstvo je kmalu preraslo v odkrit voja{ki spopad. Niti posredovanje Henrikovega brata
Otona ni pomagalo. Decembra 1310 se je moral koro{ki vojvoda dokon~no odpovedati ~e{ki
kroni. Novo nastalo situacijo je izkoristil Friderik in dosegel nov dogovor me sprtima strane-
ma. V Passauu je aprila 1311 prisegel svojemu stricu Henriku mir in prijateljstvo in se strinjal,
da kot razsodnik v novonastali situaciji posreduje Friderikova mati in Henrikova sestra Eliza-
beta.112 Revizijo dogovora iz Znoima omenja tudi Janez Vetrinjski.113 Elizabeta je 14. julija
1311 v Salzburgu sprejela slede~o odlo~itev. Kar je od vsote 45.000 mark Henrik ostal {e
dol‘an Frideriku, mu ni ve~ potrebno pla~ati, prav tako preidejo vsa zastavljena mesta na
Koro{kem nazaj na koro{kega vojvodo Henrika. V zameno je Friderik dobil v svojo last
Slovensko Bistrico in Savinjsko dolino, Kranjsko in Marko pa je Henrik dobil v zastavo za
6.000 mark srebra. Nadalje so morale biti poru{ene vse utrdbe na Koro{kem, Kranjskem in v
Marki, ki so bile zgrajene v ~asu spopadov, z izjemo Althofna na Koro{kem.114 Dejansko je
bila revizija dogovora iz Znoima velika zmaga Friderika. Po eni strani je Friderik na ra~un
Kranjske raz{iril svoje posesti v Savinjski dolini, ki je na ta na~in dokon~no pri{la pod [tajer-
291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
115 MDC IX, 321.
116 Lhotsky A., Geschichte Österreichs, str. 318.
117 Svoje poslanstvo Janez natan~no opi{e. Prim LCH II, str. 156 sl. (rec. A), str. 193 sl. (rec. D, A2).
118 LCH II, str. 193.
119 LCH II, str. 158.
120 LCH II, str. 158 (rec. A) in 194 (rec. D, A2).
121 LHC II, str. 162 (rec. A), str. 197 (rec. D, A2).
sko isto~asno pa se je zastavna vsota za Kranjsko iz 20.000 marka srebra in povi{anja iz leta
1298 zmanj{ala na vsega 6.000 mark srebra. Friderik je znal stisko svojega strica zelo dobro
unov~iti.
Pri opisovanju dogodkov v naslednjih dveh desetletjih se Kranjska v Knjigi resni~nih
zgodb ne pojavlja. Ponovno postane zanimiva leta 1335, ko umre Henrik Koro{ki in po mo{ki
strani izumre majnhardinska veja gori{kih grofov. Janez Vetrinjski je to dogajanje osebno
do‘ivel in ga tudi aktivno soustvarjal, zato je kot vir {e posebno dragocen. Ko je v za~etku
aprila 1335 na gradu Tirol umrl Henrik Koro{ki, se je vnel boj za njegovo dedi{~ino, zlasti za
vojvodino Koro{ko. V igri sta bili dve rodbini, ki sta zaznamovali evropsko zgodovino v
poznem srednjem veku. Na eni strani so stali Habsbur‘ani z Otonom in Albrehtom, na drugi
stani pa so bili Luksembur‘ani, ki so svoje pretenzije po Koro{ki utemeljevali z dejstvom, da
je bila Henrikova h~i Margareta Maultasch poro~ena z Janezom Henrikom, sinom ~e{kega
kralja Janeza iz dru‘ine Luksembur‘anov. Med njima je stal nem{ki kralj Ludvik Bavarski,
ki je spretno krmaril med obema in utrjeval svojo oblast. Tako ena kot druga stran si je ‘e
pred Henrikovo smrtjo sku{ala zagotoviti odlo~ujo~o prednost. Ker koro{ki vojvoda Henrik
ni imel mo{kega potomca, je sku{al izposlovati dedno pravico tudi po ‘enski liniji. Ludvik
mu je februarja 1330 zagotovil, da bo v primeru, da Henrik ostane brez mo{kih potomcev,
vse fevde, ki jih je Henrik prejel od dr‘ave, podelil njegovim ‘enskim potomkam. Isto~asno
mu je Ludvik obljubil, da dogovora ne bo spreminjal brez njegove vednosti.115 Toda Ludvik
je kmalu spoznal, da bi tako dedovanje pomenilo mo~no okrepitev pozicij njemu nenaklonjenih
Luksenbur‘anov. Odlo~il se je spremeniti svojo politiko. Novembra 1330 je Habsbur‘anom
zagotovil, da bo v primeru smrti vojvode Henrika bila Koro{ka in Poadi‘je kot dr‘avni fevd
podeljena prav Habsbur‘anom.116 Ob smrti Henrika je bil tako zaplet neizbe‘en. Janez Hen-
rik in Margareta Maultasch, ki o~itno nista slutila, kaj se dogaja za njunim hrbtom, sta k
avstrijskim de‘elnim gospodom kot svojega poslanca poslala Janeza Vetrinjskega z nalogo,
da pri njih izprosi za{~ito za mladoletni par.117 Janez je Habsbur‘anoma sledil v Linz na
sestanek z nem{kim vladarjem. Ko je prispel na kraj sestanka, je bilo ‘e vse dogovorjeno in
odlo~eno. Nem{ki kralj je preprosto pozabil na obljubo dano Henriku Koro{kemu, tako da je
Koro{ka dokon~no pre{la v Habsbur{ke roke. Isto~asno z usodo Koro{ke se je odlo~alo tudi
o usodi Kranjske. Medtem ko sta Habsbur‘ana svoje zahteve po Koro{ki utemeljevala predv-
sem zaradi sorodstva njune matere Elizabete z Majnhardom ter Henrikom Koro{kim racione
sanguinis matris118 oziroma sta se sklicevala na odlo~itev vladarja Karinthia nobis liberali-
tate imperii est collata.119 sta bila za Kranjsko prepri~ana, da jima pripada, ker je bila gori{kim
grofom izro~ena zgolj v zastavo (vadis nomine) in je njen ~as ‘e potekel (per delapsionem
temporum, tempore iam elapso)120 Vsi ugovori Henrikovih prista{ev so bili neuspe{ni in
Kranjska je tudi de facto pri{la v roke Habsbur‘anov. Toda zgodbe {e ni bilo konec. Luksem-
bur‘ani so se le ste‘ka odpovedali tistemu, kar jim je po njihovem prepri~anju pripadalo.
^e{ki kralj Janez je v za~etku 1336 za~el z voja{kimi vpadi v Avstrijo. Habsbur‘ani so odgo-
vorili z vpoklicem vojske. Po besedah Janeza Vetrinjskega so vojsko poleg Avstrijcev, [tajer-
cev in Koro{cev sestavljali tudi Kranjci.121 @al Janez ne govori o konkretnih osebah, o~itno
292 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
122 Kos D., Celjska knjiga listin (= CKL) I, (Ljubljana, Celje 1996), 160.
123 LCH II, str. 160.
124 LCH II, str. 160 (rec. A), str. 194 (rec. D, A2).
125 Lhotsky A., Geschichte Österreichs, str. 333.
126 Wakounig M., Die Besitzungen der Grafen von Ortenburg in Krain (1202 – 1377). Diplomarbeit. (Wien –
Dunaj 1982), str. 63.
127 CKL I, 146.
128 CKL I, 147.
129 CKL I, 148.
130 CKL I, 149.
131 CKL I, 151.
132 CKL I, 152.
pa je v ta kontekst potrebno umestiti zadol‘nico avstrijskih vojvod Albrehta in Otona, ki sta
jo izdala januarja 1336 in s katero sta se obvezala izpla~ati Frideriku @ovne{kemu, de‘el-
nemu glavarju na Kranjskem, 270 mark srebra gra{ke te‘e za njegovo voja{ko slu‘bo proti
^ehom in 600 mark srebra za slu‘bovanje ob ogrski meji. Za ta sredstva in {e dodatnih 900
mark oglejskih denari~ev sta mu zastavila gradove La{ko, Freudenek, Klauzen{tajn in
Rade~e.122
Po pridobitvi Koro{ke in Kranjske sta Habsbur‘ana takoj sprejela ukrepe za utrditev svoje
oblasti. Na simbolni ravni sta spremembo vladarske dinastije potrdila julija 1335, ko je na
Gosposvetskem polju Oton slovesno sedel na kne‘ji kamen in opravil obred ustoli~evanja.
Dogovarjala sta se tudi s sosednjimi fevdalci. Janez Vetrinjski omenja v recenziji A, da naj bi
se vojvoda Oton na Kranjskem sre~al z oglejskim patriarhom Bertrandom. Do pogovorov, ki
so se o~itno vr{ili {e pred Otonovo umestitvijo na kne‘jem kamnu – torej junija 1335 – naj bi
pri{lo z namenom, da bi zagotovili varnosti na poteh ter odstranili prepreke med Habsbur‘ani
in gori{kimi grofi na eni strani ter oglejskim patriarhom na drugi strani.123 Toda do spre-
memb je pri{lo tudi v upravi Koro{ke. Dotedanjega de‘elnega glavarja Konrada Aufenstein-
skega je ob svojem prvem prihodu na Koro{ko Oton zamenjal s svojim zvestim privr‘encem
Ulrikom Pfannber{kim.124 Janez Vetrinjski o razlogih za zamenjavo ne govori, Lhotsky pa
domneva, da je moral imeti Konrad med koro{kimi plemi~i nasprotnike, ki so spodbudili
njegovo zamenjavo.125 Za razliko od Koro{ke se na Kranjskem uprava ni spreminjala. Funkcijo
de‘elnega glavarja je {e naprej opravljal Friderik @ovne{ki. Od kdaj je Friderik @ovne{ki
opravljal to funkcijo in kak{ne so bile okoli{~ine, ki so ga pripeljale na to funkcijo ostaja
odprto vpra{anje. Po mnenju Marije Wakounig naj bi bil Friderik na tej funkciji ‘e od leta
1332, ko je umrl dotedanji glavar Majnhard Ortenbur{ki,126 ~eprav se tega ne da potrditi z
listinskim gradivom. [e februarja 1333 se v listini, s katero je Konrad Aufensteinski prodal
Frideriku @ovne{kemu svojo polovico gradu Celje, Friderik titulira zgolj kot vreyn von Sæ-
nek,127 in {ele dobro leto kasneje 3. maja 1334 ga najdemo prvi~ omenjenega kot capitaneum
Carniolae ac Marchie.128 Toda tudi sicer se naziv glavarja v listinah ne uporablja dosledno. V
listini, ki so jo bratje iz Cmureka izdali 24. maja 1334 in z njo @ovne{kemu podelili posest v
okolici Smlednika, se Friderik imenuje kot glavar na Kranjskem in v Marki,129 toda le dan
kasneje ga kr{ki {kof Lovrenc ozna~i samo kot vreyn von Seunek.130 Mo‘no bi bilo, da se
Friderikova titulacija uporablja zgolj v listinah, ki se navezujejo na Kranjsko, toda v listini iz
junija 1334, s katero mu je Friderik Sauer prodal tri hube v Podre~i in eno v Mostah pri
Smledniku, torej na Kranjskem, najdemo Friderika brez omembe funkcije,131 dva dni kasneje
pa se Friderik sam ozna~i kot hauptman in Chrain und auf der Marichi.132 [e bolj ilustrativen
je primer dveh listin gornjegrajskega opata Leopolda in samostanskega konventa, ki sta bili
izdani avgusta 1337. Vsebinsko sta identi~ni, saj obe navezujeta na podelitev odvet{~ine nad
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
133 CKL I, 169, 170.
134 MDC X, 3.
135 [tih P., Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem (Ljubljana 1994), str. 115.
136 LCH II, str. 180 (rec. A), str. 204 (rec. D, A2).
137 MDC X, 113.
138 MDC X, 114.
139 LCH I, str. 84.
samostanom. V prvi je Friderik omenjen brez glavarskega naslova, v drugi pa z njim.133 Zdi se
torej, da uporaba naziva glavarja Kranjske vsaj pri Frideriku @ovne{kem ni odvisna od izstavi-
telja ali od vsebine listine ampak predvsem od (samo)volje sestavljavca listine.
Z de facto pridobitvijo Kranjske habsbur{ka posest v de‘eli {e ni bila povsem zaokro‘ena.
Albertinska veja gori{kih grofov je vsaj na Dolenjskem posedovala {e relativno obse‘no
posest. Mo‘nost, da bi Habsbur‘ani stegnili roke tudi nad njo, se je pokazala leta 1338.
Marca tega leta je namre~ umrl gori{ki grof Ivan Henrik in kot mo‘ni dedi~i so ostali njegovi
bratranci, sinovi Alberta III., Albert, Majnhard in Henrik. Toda na Kranjskem in Koro{kem
jih je prehitel Albreht Habsbur{ki, ki je opravi~eval svoje dejanje z dejstvom, da je bila ‘ena
Ivana Henrika njegova mladoletna ne~akinja Ana, h~erka Friderika Habsbur{kega. Albrehtu
v prid je bila tudi poro~na pogodba, ki so jo sklenili 18. junija 1335 v Ljubljani, v kateri sta
bila vojvoda Albreht in Oton dolo~ena kot skrbnika posesti, utrdb in ljudi, ki so bili v lasti
mladoletnega para, vse dokler Ivan Henrik ne dose‘e osemnajst let.134 Dobra dva tedna pred
svojo smrtjo je Ivan Henrik odkazal svoji ‘eni bogato jutrnjo in za‘enilo. Tako ji je na Koro{kem
namenil gradove Eberstein, Hornburg, Kamen in Mo‘berk, v Marki [umberk, Kozjak, @u‘em-
berk, Soteska, Ro‘ek, Mehovo in Hmeljnik ter v Beli Krajini Metliko, Gradec in ^rnomelj.
Dejansko je bila to vsa njegova posest v teh de‘elah.135 Habsbur‘ana sta se kot skrbnika brez
ve~jih te‘av polastila teh gradov. Janez, ki se je zavedal, da Habsbur‘ani niso upravi~eni do
Anine zapu{~ine, se do tega dejanja ni ‘elel opredeliti. Mo~ in pomen Habsbur{ke hi{e ter
njegova odvisnosti od nje so bili preveliki. Janezova notica ostaja kratka in suhoparna.136
Gori{kim je omenjene posesti uspelo pridobiti nazaj {ele decembra 1339. V zameno za
dedi{~ino po Ivanu Henriku so obnovili zvezo s Habsbur‘ani iz leta 1335137 ter prejeli v fevd
dedni palatinat na Koro{kem.138 S to notico Janez Vetrinjski tudi zaklju~i z omenjanjem
Kranjske v svoji Knjigi resni~nih zgodb.
^eprav je Janez Vetrinjski ‘elel v svoji Knjigi resni~nih zgodb bralcu posredovati pred-
vsem svoje poglede na politi~ne dogodke in mu predstaviti svoja stali{~a do njih, najdemo v
kroniki tudi pasuse z omembo Kranjske, ki bi jih te‘ko umestili v sfero politi~nega. V mislih
imam predvsem Janezova opise naravnih nesre~, nekatere podatke genealo{ke narave ter
zlasti omembe, ki se nana{ajo na ustanavljanje samostanov na Kranjskem. Ravno na osnovi
slednjih lahko izlu{~imo nekaj zanimivih ugotovitev. Samoumevno je, da je Janez kot nosilec
funkcije, ki ji je v hierarhiji katoli{ke cerkve dodeljeno vidno mesto, gojil veliko naklonjenost
in zanimanja za preteklost ne samo lastne redovne hi{e ampak tudi za zgodovino sosednjih
samostanov. To se ka‘e tudi v njegovi kroniki. Vsakemu izmed pomembnej{ih samostanov v
Vzhodnih Alpah od Tirolske do [tajerske in celo Ogrske je odmeril vsaj nekaj besed. Opisi,
ki so sicer obi~ajno zelo skromni, se ve~inoma nana{ajo na informacijo o ustanovitvi doti~nega
samostana. Anno Domini MCXL Lupoldus orientalis marchio moritur, vir pius, monasterio-
rum et omnium pauperum consolator. Hic fundavit monasterium Sancte Crucis in Austria139
je vse, kar se je zdelo Janezu Vetrinjskemu vredno sporo~iti bralcu o ustanovitvi cistercijan-
skega samostana Heiligenkreuz. Podobno redkobeseden je bil tudi pri drugih samostanih.
Celo ustanovitvi ustanove, ki jo je sam vodil, je odmeril zgolj stavek, v katerem je skromno
294 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
140 LCH I, str. 84.
141 LCH I, str. 79.
142 LCH I, str. 81 (rec. C3), str. 119 (rec. D).
143 Pripombo o ne~itljivosti besedila je dal ‘e Schneider v kriti~ni izdaji besedila. Prim. LCH I, str. 81, op. k.
144 Puzel P., Ideografia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis descriptio … (Sti~na 1719) V: Arhiv
Republike Slovenije, AS 1073, 148 r str. 8. Od kod so pri{li menihi, ni povsem jasno. Mlinari~ se nagiba k stali{~u,
da so pri{li prvi menihi iz Morimonda in je bila paterniteta {ele kasneje prene{ena na Rein. Glavni razlog za prenos
paternitete naj bi bil, da je v tem samostanu kar nekaj menihov obvladalo slovenski jezik. Prim. Mlinar~ J., Sti{ka
opatija 1136 1784 (Novo Mesto 1995), str. 38–39.
145 Ustanovna listina je objavljena v URBK I, 79 in v Mlinari~ J., Sti{ka opatija, str. 955. Prim tudi Kos F.,
Gradivo za zgodovino Slovencev IV, 130.
146 Valvasor, J. W., Die Ehre des Hertzogthums Crain. Faksimile-Ausgabe (München, Ljubljana 1971–1973),
Buch VIII, str. 694.
147 Puzel P. Ideografia, str. 331. Potrebno je sicer omeniti, da Pucelj legendo o ustanovitvi omenja tudi v za~etku
svojega dela (str. 7), kjer namesto papige {e vedno nastopa zelena eksoti~na ptica (avis viridis peregrina)
zabele‘il, da je skupaj s svojo ‘eno Kunigundo samostan ustanovil Bernard, brat koro{kega
vojvode Henrika.140 Omemba ustanovitve se obi~ajno navezuje na omembo smrti ustanovi-
telja ali pa na navedbo kraja poslednjega po~ivali{~a enega izmed ~lanov njegove najo‘je
dru‘ine. Tako je na primer v recenziji C3 na {e nepopisan rob zapisal, da je {tajerski mejni
grof Leopold imel sina Otokarja, ter dodal, da je Leopold ustanovil samostan v Reinu, Leo-
pold pa v @i~ah. Kasneje sta se mu ta podatka zdela o~itno nepomembna in ju je pre~rtal.141
Janez je bil dobro seznanjen z za~etki vseh treh takrat delujo~ih samostanov na Kranjskem.
Najve~ prostora je odmeril Sti~ni.142 Podobno kot pri Reinu in @i~ah je v recenziji C3 notico
o ustanovitvi najprej zapisal na rob rokopisa. Kasneje je zapis {e dodatno popravljal, tako da
je celotno besedilo te‘ko ~itljivo.143 Po Janezovih navedbah naj bi oglejski patriarh Pilgrim
cistercijanski samostan v Sti~ni ustanovil leta 1132, in sicer na posestvih, ki jih je tam pose-
dovala oglejska cerkev. Temu je dodal nekaj pohvalnih besed o patriarhu, ki naj bi bil po
njegovem mnenju razumen in hvale vreden mo‘ ter opis legende o ustanovitvi samostana,
katere vsebina je zaradi popravkov nejasna. V recenziji D je ustanovitvena legenda izpu{~ena.
Vsebinsko je notica sicer manj pomembna. Letnica ustanovitve samostana, ki jo navaja Ja-
nez Vetrinjski, se razlikuje od datuma izstavitve ustanovitvene listine, ki se obi~ajno {teje za
ustanovitev samostana. Zdi se, da je Janez kot ustanovitev smatral ‘e priprave na za~etek
redovni{kega ‘ivljenja in zato postavlja za~etek cisterce v leto 1132. Njegove navedbe po-
trjuje tudi sti{ki kronist pater Pavel Pucelj. Po njegovi Ideografiji naj bi na Dolenjsko pri{li
prvi menihi iz Reina leta 1132 in se naselili v sosednjem [entvidu. Od tam naj bi vodili
gradnjo samostanskega kompleksa, ki je bil dograjen dve leti po njihovem prihodu. Nasle-
dnje leto naj bi bili po prizadevanju sv. Bernarda iz Morimonda poslan v Sti~no prvi opat
Vincencij,144 ustanovitvena listina pa je bila izdana {ele 1136, torej {tiri leta po prihodu prvih
menihov.145 Dragocenej{i je zapis legende o ustanovitvi samostana. Ker je bila napisana na
rob rokopisa, ima notica nekaj lakun, ki ote‘ujejo njeno razumevanje. Po Janezu naj bi loka-
cijo samostanskega kompleksa dolo~il sam patriarh Pilgrim z besedami »Sit hic.« Tako naj bi
samostan tudi dobil latinsko obliko imena Sti~na. Legendo o ustanovitvi Sti~ne je konec 17.
stoletja zapisal tudi Valvasor in se vsebinsko razlikuje od Janezove. Po Valvasorju naj bi se
pri gradnji samostana ~ez no~ podrlo vse, kar so zidarji sezidali ~ez dan, dokler niso zagledali
neznanega zelenega pti~a, ki se je ogla{al: »Sit hic, sit hic!« Tako so za~eli zidati samostan na
mestu, kjer je stal pti~. Legendo je ‘e Valvasor pripisal lahkovernosti ljudi, ki raje verjamejo
neverjetnim zgodbam kot pa resnici.146 Vsebinsko podobna je tudi legenda v Pucljevi Ideo-
grafiji, ki je bila zapisana nekaj desetletij za Valvasorjem. Podrobnosti zgodbe so enake z eno
samo razliko. Valvasorjevega zelenega pti~a je pri Puclju ‘e nadomestila papiga (psittacus).147
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
148 LCH I, str. 174.
149 LCH I, str. 138 (rec D), str. 206 (rec A2).
150 LCH I, str. 95 (rec. C3), str. 134 (rec. D), str. 156 (rec. A), str. 198 (rec. B).
151 Povod za ustanovitev samostana naj bi bila Bernardova zaobljuba pred odlo~ilno bitko z bamber{kim {kofom
Ekbertom (1207–1237), da bo v primeru, ~e premaga nasprotnika, postavi cistercijanski samostan. Sama bitka, ki jo
nekateri starej{i kronisti postavljajo v leto 1226, je zgodovinsko nedokazana. Prim. Mlinari~ J., Kostanjevi{ka opa-
tija 1234–1786 (Kostanjevica na Krki 1987), str. 127.
152 O legendi prim. Mlinari~ J., Kostanjevi{ka opatija, str 128.
Ali je do te vsebinske spremembe v legendi res pri{lo v petdesetih letih med nastankom
Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in Pucljeve Ideografije je te‘ko re~i, dejstvo pa je, da
je nastanek celotne legende potrebno bolj kot v srednji vek postavljati v novi vek. La‘je je
pojasniti, zakaj je pri{lo do razlike med Janezom Vetrinjskim in Valvasorjem. Legenda namre~
temelji na ljudski etimologiji. Nem{ka oblika imena Sti~na Sittich oz. latinizirano Sitticum,
namre~ ozna~uje eno izmed vrst papige, in sicer skob~evko. Iz imena kraja je ptica hitro
pri{la v legendo od tam pa tudi v samostanski grb.
Bistveno manj nam Janez pove o ustanovitvi Bistre in Kostanjevice, saj jima namenja le
nekaj besed. Ustanovitev Bistre je Janez vklju~il v tekst naknadno. Ko je pisanje recenzije A
‘e zaklju~il, je ob rob teksta dopisal Ulricus dux construxit Vrewnicz.148 Vpis mu je slu‘il kot
neke vrste opomnik, ki naj bi ga upo{teval pri pisanju ~istopisa. In res najdemo v kasnej{ih
recenzijah A2 in D omenjeni stavek ‘e inkorporiran v celoten tekst. Kot dodatno pojasnilo za
bralca je vpis dopolnil {e z natan~nej{o lokalizacio samostana, ki naj bi po njegovem
prepri~anju le‘al v bli‘ini Ljubljane (in suburbio Laybacensi).149 ^e je skromen obseg Jane-
zovega zapisa o Bistri {e mo‘no utemeljevati z dejstvom, da gre v tem primeru za redovno
ustanovo kartuzijanov, je presenetljiva njegova skopost pri omenjanju samostana v Kostanjevi-
ci. Kostanjevica je vendarle bila h~erinski samostan vetrinjske cisterce in tudi prvi menihi so
pod Gorjance pri{li s Koro{ke. Janezu se je zdelo primerno njeno ustanovitev omeniti zgolj v
kontekstu smrti koro{kega vojvode Bernarda in na{tevanja njegovih zaslug. Podobno kot pri
ostalih dveh samostanih je ustanovitev v prvi verziji zapisal na rob rokopisa, v kasnej{ih
verzijah pa je besedilo inkorporirano v ostalo besedilo.150 Ve~ji poudark kot okoli{~inam
ustanovitve samostana, ki jih je brez dvoma poznal, je Janez namenil dejstvu, da je
kostanjevi{ka cisterca nudila poslednje bivali{~e nekaterim ~lanom Spanheimske rodbine.
Tako v prvem konceptu poudarja, da je ‘ena koro{kega vojvode Bernarda Juta, sicer teta
Otokarja PVemysla, pokopana v tem samostanu, skupaj s svojim sinom. V recenziji B je zapis
raz{iril z novim podatkom, da naj bi pokojnika le‘ala pred oltarjem svetega Janeza Evange-
lista, pod kamnom, v katerega sta vklesani njuni imeni. Kasnej{i verziji C3 in D sta skromnej{i.
V C3 se kot razlog za ustanovitve cisterce navaja velika zaobljuba vojvode Bernarda, ~eprav
Janez ne pove konkretno za kak{no zaobljubo naj bi {lo.151 Za razliko od Sti~ne Janez ne
omenja legende o ustanovitvi samostana v Kostanjevici, ~eprav ima vsebinsko za
srednjeve{kega ~loveka in njegovo percepcijo sveta okoli sebe kostanjevi{ka legenda bistve-
no ve~jo te‘o kot pa legenda o ustanovitvi samostana v Sti~ni. Tavanje Bernarda in njegovega
spremstva, vojvodove sanje in sporo~ilo device Marije, da mu bo starec ob studencu pokazal
primeren kraj za postavitev redovne skupnosti, so legendo postavile v sfero nadnaravnega.152
Lokacije samostana ni izbral ~lovek, ampak oseba, ki je bila po kr{~anskem prepri~anju
najbli‘ja Bogu in najuspe{nej{a pripro{njica. Prostor je bil torej izbran ~e ‘e ne po bo‘ji volji
pa vsaj z njegovo vednostjo in to je v o~eh srednjeve{kega bralca imelo {e posebno te‘o.
Kako to, da se Janezu ni zdelo vredno zapisati te legende? Odgovor je preprost. Podobno kot
pri Sti~ni, kjer se je legenda razvila {ele kasneje, je tudi pri Kostanjevici nastala {ele v kasnej{ih
296 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
153 LCH I, str. 173.
154 O Spanheimih prim. [tih P., Rodbina koro{kih Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice. V: Kostanjevica
na Krki 1252 – 2002. Vekov tek. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. (Kostanjevica na Krki), str.
55 – 75.
155 LCH I, str. 198.
156 MDC IV/1, 2117.
157 Janez Vetrinjski sicer govori samo o sinu in ga ne imenuje po imenu, vendar je iz drugih zgodovinskih virov
razvidno, da gre za Henrika. Prim. Hausmann F., Die Grafen von Ortenburg und ihre Vorfahren im Mannesstamm,
die Spanheimer in Kärnten, Sachsen und Bayern, sowie deren Nebenlinien. V: Ostbairische Grenzmarken 36 (Pas-
sau 1994), str. 19 (z napa~no navedbo kraja pokopa).
158 URBK II, 245, MDC IV/2, 2654.
stoletjih. Za Janezov molk torej ni krivo nepoznavanje legende, ampak preprosto dejstvo, da
kostanjevi{ke legende v obliki, kot jo poznamo danes, v 14. stoletju {e ni bilo.
Veliko pozornosti je pri svojem pisanju opat Janez namenil tudi nizanju genealo{kih po-
datkov o osebah, ki so posredno ali neposredno povezane s Kranjsko. Pri svojem pisanju se
pogosto izgubi v na{tevanju sorodstvenih vezi posameznih veljakov. Tako na primer omenja,
da je bil Ulrik Spanheimski najprej poro~en z Ne‘o, h~erko meranskega vojvode, po njeni
smrti pa se je vzel za ‘eno Ne‘o, sestro Friderika Babenber{kega, ki je po Ulrikovi smrti
vzela za mo‘a Ulrika Vovber{kega in imela z njim sinove in h~erke, iz katerih izvirata rodova
Ulrika Pfannber{kega in Friderika @ovne{kega.153 Na genealo{ke podatke je navezoval omem-
be kranjskih samostanov, v katerih so na{li zadnje po~ivali{~e posamezni ~lani pomembnej{ih
rodbin. Zlasti pripadniki zadnjih dveh spanheimskih generacij so pogosto na{li svoje zadnje
po~ivali{~e v samostanih na Kranjskem.154 Mo{ki potomci starej{ih Spanheimov so bili
obi~ajno pokopani v Ro‘acu (tako na primer Ulrik I., ki je umrl 1144 in Henrik umrl 1161)
ali pa v [entpavlu (Herman, ki je umrl 1181 in predzadnji Spanheim na koro{kem vojvo-
dskem prestolu Bernard, ki je umrl 1256). Pri ~lanih zadnjih dveh generacij pa se kot kraj
zadnjega po~itka za~nejo pojavljati tudi kranjski samostani. Omenil sem ‘e, da sta bila v
cerkvi kostanjevi{kega samostana pred oltarjem Janeza Evangelista pokopana Bernardova
‘ena Juta in njun sin Bernard.155 Juta je bila o~itno ena izmed prvih laikov, ki so jo pokopali
v Kostanjevici. Leta 1236, komaj dve leti po ustanovitvi Kostanjevice, se Juta v listini, s
katero je njen mo‘ Bernard podelil samostanu v Vetrinju, zlasti pa njegovemu {pitalu, za
uboge 12 fevdov, ‘e omenja kot pokojna.156 Vendar Juta in Bernard II. nista bila edina, ki sta
le‘ala v Kostanjevici. Janez tako omenja, da je bil v tej cisterci pokopan tudi Henrik, sin
Ulrika Spanheimskega in njegove prve ‘ene Ne‘e Ande{ke.157 Podobno je tudi slednja svoje
zadnje po~ivali{~e na{la na Kranjskem. Na lastno ‘eljo, ki jo je julija 1257 dala zapisati v
Kostanjevici(!), si je ‘elela biti pokopana v samostanu Sti~na in mu v ta namen zapustila 40
hub, da bi bili menihi vsak petek postre‘eni z vinom in belim kruhom.158 Ko je v za~etku
1263 Ne‘a umrla, se ji je – sode~ po Janezovem pisanju – ta zadnja ‘elja tudi uresni~ila.
Izbira kraja zadnjega po~ivali{~a verjetno ni bila naklju~na. ^e za Ne‘o nekako {e razume-
mo, da si je izbrala Sti~no, saj je prihajala iz pomembne kranjske rodbine Ande{kih, pa bi
izbiranje novih krajev zadnjega po~itka lahko bilo zunanje znamenje spremenjenih
geopoliti~nih interesov Spanheimov. Na ta na~in so sku{ali dati ve~jo te‘o ne le svoji cisterci,
ampak so sku{ali pokazati, da se na Kranjskem po~utijo tako doma~e, da se jim zdi ta de‘ela
primerna tudi za zadnje po~ivali{~e. S tem so tudi na simbolni ravni demonstrirali svojo
te‘njo in aspiracijo po tej de‘eli. Izbira kranjskih samostanov kot krajev pokopa bi torej
lahko bil eden od elementov na~rtne politike krepitve spanheimskih pozicij na Kranjskem, ki
se je za~ela ‘e s samo ustanovitvijo Kostanjevice leta 1234 ter Bistre 1255 in je bila usme-
rjena predvsem v izpodrivanje vpliva oglejskega patriarha.
297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
159 LCH I, str. 257 (rec. A), str. 298 (rec. D).
160 LCH II, str. 114.
161 MDC VIII, 178, 179.
162 MDC VIII, 180.
163 MDC VIII, 182.
164 LCH I, str. 98 (rec. C3), str. 137 (rec. D).
165 Annales Foroiulenses. V: Monumenta Germaniae Historica Scriptores (=MGH SS) XIX (Hannoverae 1864),
str. 196.
166 Splo{no o bi~arjih prim. Lexicon des Mittelalters (=LMA) IV, str. 510 z navedbo literature.
Janez se v Knjigi resni~nih zgodb ne omejuje zgolj na Spanheime. Poleg njih omenja tudi
~lane nekaterih drugih pomembnih plemi{kih rodbin, ki so na Kranjskem za~eli ali kon~ali
svoje ‘ivljenje. V Sti~ni naj bi bil pokopan eden izmed otrok kralja Albrehta II. in Elizabete
Gori{ke, h~erke grofa Majnharda Gori{kega. Genuitque ei Elisabeth uxor sua, filia Meynardi
ducis ... filios, scilicet Rudolfum, Fridericum, Lupoldum, Heinricum, Albertum, Ottonem et
in Laybaco unum, qui etatem legittimam non pervenit, ibique moriens in Syticiensi monaste-
rio tumulatur ...159 Eden izmed Habsbur{kih potomcev naj bi bil torej rojen v Ljubljani, kjer
je kmalu umrl in bil pokopan v Sti~ni. Kako se je imenoval nesre~ni sin nam Janez ne pove,
enako pa nam zamol~i tudi ~as rojstva. Po drugih genealo{kih podatkih se zdi, da je opat imel
v mislih okrog leta 1300 rojenega Majnharda. Dobro desetletje kasneje je v Ljubljani umrla
{e ena ~lanica gori{ke rodbine. Janez namre~ poro~a, da je v prestolnici de‘ele Kranjske
umrla Ana, prva ‘ena koro{kega vojvode Henrika, ki je bila najstarej{a h~i ~e{kega kralja
Vaclava II.160 Henrik se je z Ano poro~il februarja 1306 in prav na osnovi te poroke je neuspe{no
uveljavljal svojo pravico do ~e{ke krone. Janezova kronika, v kateri sicer ni naveden natan~nej{i
dan smrti, je edini vir, v katerem je omenjen kraj Anine smrti. Za datum njene smrti izvemo
iz Breve chronicon monasterii Stamensis, v kateri je navedeno, da je Ana umrla 3. septembra
1313 in da je pokopana v tamkaj{njem samostanu,161 kar pa je v nasprotju s Knjigo resni~nih
zgodb. Janez namre~ trdi, da je bila Ana sprva pokopana v Ljubljani, kasneje pa so bili njeni
posmrtni ostanki prene{eni v Bolzano. Sedmi dan po ‘enini smrti je Henrik svojim uradnikov
na Tirolskem zapovedal slovesno obhajanje spominskih slovesnosti. Ljubljanskega pogreba,
ki je bil o~itno zelo slovesen, so se udele‘ili briksen{ki, freisin{ki in kr{ki {kof, opati, prelati
in veliko {tevilo klera.162 Septembra je u‘alo{~eni soprog samostanu v Velesovem daroval
hubo v Brniku z donosom ene oglejske marke z namenom, da se v samostanu vsako leto
obhaja obletna ma{a v spomin na njegovo ‘eno Ano.163
Kljub stvarnemu tonu, ki preveva Janezovo Knjigo resni~nih zgodb, je nekajkrat svojo
pripoved popestril z opisi izrednih dogodkov in naravnih katastrof. Tako je precej prostora
namenil opisu gibanja bi~arjev. Povod za spokorne procesije naj bi bila velika lakota, ki je
zajela Vzhodne Alpe. Iz Sicilije se je spokorni{ki val preko Lombardije raz{iril po Koro{ki,
Kranjski, Avstriji, [tajerski, ^e{ki in Moravski in naj bi trajal od februarja do aprila 1267, ko
je zaradi nasprotovanja duhov{~ine zamrl.164 Zdi se, da je Janezova notica, ki jo je mo~
potrditi tudi z drugimi zgodovinskimi viri, samostojna in ni prepisana iz drugega zgodovin-
skega vira. Zato nas ne sme ~uditi, da je samo dogajanje datirano napa~no. Gibanje bi~arjev
je namre~ nastalo na pobudo Raniera Fasania v marcu 1260 v Perugii in se v teku leta raz{irilo
po vsej Italiji do severa. Na dan svetega Andreja 29. novembra 1260 je sam oglejski dekan
Askvin vodil bi~arje v ^edad, kjer je za svoje po~etje pridobil precej ljudi, nato pa so od{li po
celi Furlaniji.165 Iz Lombardije in Furlanije se je gibanje v zimi 1260/61 raz{irilo po vsem
vzhodnoalpskem prostoru in naprej vse do [vabske, Sa{ke, [lezije in Poljske.166 Viri pravijo,
da je to podro~je zajela prava histerija. Vse prej{nje razlike, ki so izvirale iz stanu, bogastva,
let ali spola, so izginile. V svojem kesanju za storjene grehe so bili vsi ljudje enaki. Avtor
298 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
167 O bi~arjih bolj ali manj obse‘no poro~ajo Continuatio Lambacensis, str. 560; Continuatio Sancrucensis
secunda, str. 645; Continuatio Zwetlensis tertia, str. 656; Continuatio praedicatorum Vindobonensium, str. 728; An-
nales sancti Rudberti Salisburgenses, str. 795 vsi v MGH SS IX.
168 LCH II, str. 175, 177 (rec. A), str. 207 (rec. D, A2).
169 Continuatio Claustroneoburgensis tertia. V: MGH SS IX, str. 154.
170 Annales Foroiulenses. V: MGH SS XIX, str. 216.
171 O kobilicah v letu 1338 poro~ajo Annales Mellicenses, str. 509, Continuatio Novimontensis, str. 671 in
Annales Zwetlenses, str. 683 vsi v MGH SS IX.
172 Valvasor J. W, Die Ehre, Buch XV, str. 319.
173 LCH II, str. 178.
drugega nadaljevanja analov iz Heiligenkreuza pravi, da so mnogi ljudje, ne glede na stano-
vsko pripadnost, hodili naokrog goli do pasu in si pokrivali glavo s platnenimi krpami. S
seboj so nosili prapore in gore~e sve~e ter v rokah bi~e, s katerimi so se nekateri bi~ali do
krvi. Pri tem so peli pesmi in hodili od pokrajine do pokrajine, od mesta do mesta, od vasi do
vasi. Zaradi suma herezije in sovra‘nega razpolo‘enja cerkvenih in posvetnih oblasti so za~eli
gibanje preganjati, tako da je z izjemo Italije po nekaj tednih zamrlo.167
Vsebinsko lahko v ta sklop umestimo tudi Janezove opise pusto{enj kobilic. Vetrinjski
navaja tri pusto{enja, ki so jih povzro~ile te drobne ‘ivali.168 Prvega postavlja v leto 1196.
Kobilice naj bi pri{le iz obmorskih krajev in prizadele predvsem Kranjsko in Marko. To
navedbo potrjuje tudi zapis v tretjem nadaljevanju analov iz Klosterneuburga, ki pa postavlja
ta dogodek v leto 1195. Kobilice naj bi pri{le iz tujine in opusto{ile Mad‘arsko, Marko in
Kranjsko. 169 Ponovno so po Janezu kobilice obiskale Kranjsko in Marko leta 1307. O ostalih
podrobnostih Janez sicer mol~i, omeni pa, da na Koro{kem kobilice niso napravile ve~je
{kode. Verjetno isto jato kobilic opisujejo tudi Furlanski anali, ki za leto 1309 navajajo, da so
se kobilice pojavile v Istri.170 Tretje pusto{enje, ki ga Janez postavlja v leto 1338 in ki je
trajalo tri leta, je bilo huj{e in je povzro~ilo precej ve~ {kode. Omenja ga ve~ina pomembnej{ih
analov iz vzhodnoalpskega prostora.171 Od vseh virov samo Janez poudarja, da so kobilice
pri{le z vzhoda. Zanimivo je, da o tem pojavu kobilic zelo obse‘no poro~a Valvasor, ki vir za
svoje pisanje omenja Bonfina in Aventina. Po Valvasorju, ki pojav sicer datira v 1335, naj bi
se kobilice najprej pojavile na Poljskem, ^e{kem in v Avstriji ter se nato raz{irile nad ostale
de‘ele. Prizanesle naj bi samo vinski trti. Valvasor pravi, da »ker Turki ne pijejo vina in ker so
kobilice prizana{ale vinogradom, so nekateri po pravici menili, da so bile kobilice predhod-
niki, prednje stra‘e in podoba Turkov, saj so le-ti le nekaj let kasneje pri{li v Evropo.«172 Po
{tirih letih pusto{enja so po Janezovih besedah kobilice uni~ile ptice. Prav njegova dikcija,
da se to dogaja in quarto anno, qui iam volvitur173 je osnova, da se nastanek recenzije A
postavlja v leto 1341.
3. Zaklju~ek
Vrednost Knjige resni~nih zgodb Janeza Vetrinjskega za zgodovino Kranjske je potrebno
ocenjevati predvsem skozi prizmo zgodovinskega vira. Jasno je, da Janez ne pi{e svoje zgo-
dovine s stali{~a Kranjske. Sredi{~e njegovega univerzuma je Koro{ka, od tam silijo njegove
misli preko plotov lastne de‘ele, od tam gleda na dogajanje okoli sebe, ga po svojih zmo‘no-
stih kriti~no reflektira in zapisuje na pergament. Toda kljub temu je edini narativni vir iz
sredine 14. stoletja, za katerega Kranjska predstavlja nek subjekt. Na ta na~in je vsaj deloma
pokril veliko praznino v srednjeve{kem zgodovinopisju na Kranjskem. Ta de‘ela namre~ v
srednjem veku ni imela nekega mo~nega centra posvetne oblasti, ki bi generiral nastanek
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
174 LCH I, str. 144.
175 LCH I, str. XVIsl.
pomembnej{ih zgodovinopisemskih del. De‘elni gospod je obi~ajno prestoloval nekje dale~
pro~ in upravljal de‘elo s pomo~jo drugih bolj ali manj zvestih plemi{kih rodbin. Oglejski
patriarh je bil pasiven gospodar de‘ele, ki je te‘i{~e svoje oblasti postavljal v Furlansko
ni‘ino, ki je bila v primerjavi s Kranjsko gospodarsko bolj razvita in tudi zaradi geografskih
danosti bolje prepredena s trgovskimi potmi. Tukaj{nje podro~je je ostajalo drugorazredna
periferija. Tudi jedra cerkvene oblasti na Kranjskem so ostajala {ibka. Po obetavnem za~etku
sti{ke cisterce pod opatom Folknandom v 12. stoletju so se samostani izgubili v sivem
povpre~ju. Gospodarsko {ibki in z ustanovitelji, ~igar rod je izumrl, niso mogli postati center
vidnej{e historiografske produkcije. [kofijo, ki bi tudi lahko predstavljala potencialni zame-
tek, je Kranjska dobila {ele konec srednjega veka. Brez mo~nih posvetnih rodbin in brez
cerkvenega sredi{~a, je bila Kranjska prepu{~ena usmiljenju »popisovalcev« preteklosti iz
drugih de‘el. V tem obziru je Janez Vetrinjski presegel ostale historiografe poznega sre-
dnjega veka. Knjiga resni~nih zgodb nam posreduje nekaj drobnih, pa zato ni~ manj dragoce-
nih podatkov, ki jih v drugih virih ne najdemo.
Drugi, ni~ manj pomemben vidik, ki ga poka‘e analiza omemb Kranjske, pa je osvetlitev
na~ina dela in virov Janeza Vetrinskega. Janez v uvodu v kroniko sicer trdi, da je za~el pisati
le o tem, kar je izvedel iz knjig, od ljudi, ki so bili prisotni pri dogodkih, ali pa kar je sam
videl.174 Za starej{a poro~ila iz kronike je analizo virov sku{al narediti Fedor Schneider v
uvodu h kriti~ni izdaji vira. Po njegovem prepri~anju naj bi Janez uporabljal Annales sancti
Rudberti Salisburgenses, Vita archiepiscoporum Salisburgensium, libellum De conversione
Bagoariorum et Carantanorum, Continuatio Weichardi de Polheim, Chronicon Martini Op-
paviensis, ~e na{tejemo le najbolj znane. Poslu‘eval se je tudi ‘ivljenjepisa Karla Velikega,
ki ga je napisal menih Einhard, kronike Otona iz Freisinga in njegovega dela Gesta Friderici
I. imperatoris, potem spisov Flores temporum, Zlate legende Jakoba iz Voragine, dobro pa je
poznal tudi Corpus iuris canonici.175 Vse te vire je upo{teval predvsem pri opisovanju ~asa
do sredine 13. stoletja. Za ~as do okoli 1310 se je deloma naslonil na lastne vire predvsem pa
na [tajersko rimano kroniko Otokarja iz Geule. Tudi na primeru Kranjske se poka‘e, da je za
~as do boja za ~e{ko krono med Habsbur‘ani in koro{kim vojvodo Henrikom bil Otokar
najpomembnej{i Janezov vir. Obi~ajno je Janez Otokarja bistveno skraj{al, le v primeru
omembe zastavitve Kranjske je opis nekoliko raz{iril. Za ~as po koncu omenjenega spopada
temelji Janezovo pisanje na njegovih lastnih opa‘anjih in spominu in ga lahko smatramo za
primarni vir. Precej bolj skromna je Schneiderjeva analiza morebitnih ostalih Janezovih vi-
rov. Omenja mo‘nost, da je ~rpal iz oglejskega arhiva, po mo‘nosti pa tudi iz gradiva, shranjene-
ga v Salzburgu. V natan~nej{o analizo se ni spu{~al. Prav na osnovi notic o Kranjski pa se
Schneiderjeva domneva, da je Janez poznal arhiv oglejskega patriarha, izka‘e za pravilno.
Podelitev Kranjske oglejskemu patriarhu in nekatere druge podrobnosti, ki se nana{ajo na
vlogo oglejske cerkve na Kranjskem, je Janez poznal prav na osnovi omenjenega gradiva.
Mo‘no je, da je nekaj Janezovega védenja temeljilo tudi na gradivu, ki ga je zapustil Filip
Spanheimski. Na to mo‘nost dopu{~a poznavanje vsebine testamenta Filipa Spanheimskega.
Zgornje ugotovitve Janeza ne ka‘ejo zgolj kot marljivega ekscerpista in kompilatorja iz ‘e
obstoje~ih historiografskih besedil, ampak tudi kot zbiralca drugih virov, s pomo~jo katerih
je sku{al osvetljevati posamezne dogodke iz preteklosti. Prestol, na katerega je Janeza Ve-
trinjskega v svojem pregledu zgodovinopisja v poznem srednjem veku postavil Otokar Lo-
renz, ostaja tako nedotaknjen v vsej njegovi veli~ini.
300 J. MLINAR: JANEZ VETRINJSKI IN NJEGOVO POZNAVANJE KRANJSKE ...
Z u s a m m e n f a s s u n g
Janez Mlinar
Johann von Viktring und sein Wissen über Krain in seinem Buch Liber certarum historiarum
Johann von Viktring, der seit Mitte des 19. Jahrhunderts als einer der besten Historiographen des
Spätmittelalters gilt, war nicht nur wegen der Nähe der Zisterze, der er vorstand, sondern auch als
Grundbesitzer mit Krain verbunden. Das Kloster Viktring besaß nämlich zwei Besitzkomplexe in Krain,
und zwar in der Umgebung von Preddvor/Höflein und im Tuhinja-/Tuchein-Tal. Obwohl das Haupt-
interesse des Verfassers im Buch Liber certarum historiarum nicht Krain galt, enthält dieses einige
Anmerkungen, auf Grund deren auf seine Arbeitsweise hingewiesen werden kann.
Johanns Hinweise auf Krain können in mehrere Themenkreise eingeteilt werden. Den ersten stellen
die Erwähnungen Krains dar, die sich auf politische Ereignisse beziehen. Dem Inhalt nach stechen zwei
Erwähnungen hervor, und zwar die Verleihung Krains an das Patriarchat von Aquileia von 1077 und die
Verpfändung Krains bzw. Erhöhung der Pfandsumme von 1298. Die Erwähnung der Erhöhung der
Pfandsumme für Krain, das die Habsburger zum ersten Mal an die Grafen von Görz-Tirol höchstwahr-
scheinlich bereits am Ende des Jahres 1276 verpfändeten, ist von Bedeutung, weil es sich dabei um die
einzige belegte Erhöhung der Pfandsumme handelt. Die Bedeutung der Erwähnung der Verleihung von
Krain an den Patriarchen von Aquileia ist anderer Natur. Inhaltlich beleuchtet die Notiz in keiner Hin-
sicht den Akt selbst, weist vielmehr hin auf die Arbeitsweise Johanns von Viktring und auf die Quellen,
die er beim Verfassen seines Werkes heranzog. Die Analyse der Notiz zeigt nämlich, dass Johann das
Archiv des Patriarchats von Aquileia gekannt haben muss. Vermutlich war ihm dieses im April 1342
zugänglich. Dass sich Johann der Angaben aus dem Archiv des Patriarchen von Aquileia bediente, läßt
sich noch durch einige andere Notizen bekräftigen, vor allem durch die Erwähnung des Inhalts des
Testaments Friedrichs von Spanheim. Für die Regierungszeit PVemysl Ottokars bis zum Kampf um die
böhmische Krone zwischen den Habsburgern und Heinrich von Kärnten stützte sich Johann vor allem
auf die Österreichische Reimchronik Ottokars von Geul, die er exzerpierte und inhaltlich wesentlich
verkürzte. Das Buch Liber certarum historiarum wird für Krain zur Primärquelle für die Vorgänge
anlässlich des Dynastiewechsels an der Spitze Kärntens nach dem Tod des letzten männlichen Erbes
des Görz-Tiroler Zweigs der Grafen von Görz. Diesen Ereignissen wohnte Johann persönlich bei und
gestaltete sie als Abgesandter der Margareta Maultasch auch selbst mit.
Den zweiten Themenkreis stellen die genealogischen Angaben dar, die in der Regel mit den Erwäh-
nungen von Klostergründungen in Krain zusammenhängen. Dem Umfang und der Bedeutung nach
ragt das Geschlecht der Spanheim hervor, unter den Klöstern aber stehen die Zisterzen in Sti~na/Sittich
und Kostanjevica/Landstrass im Vordergrund. Aufgrund der Aufzeichnung Johanns kann die endgülti-
ge Herausbildung der Gründungslegende des Klosters Sti~na/Sittich erst an das Ende des Mittelalters
bzw. an den Beginn der Neuzeit datiert werden. Johanns Aufzeichnung zeigt ebenso, dass die Gründungs-
legende des Klosters Kostanjevica/Landstrass zur Zeit der Entstehung des Buchs Liber certarum
historiarum noch nicht herausgebildet war.
Den dritten Themenkreis stellen die Angaben über Naturkatastrophen dar, vor allem Heuschrec-
kenplagen und das Auftreten von Flagellanten.