^240 din- LetoXL - št. 84 Kranj, torek, 27, oktobra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 8 stran 3 stran 4 STA PREVOZNIK IN VELIK? - - DVORIŠČE SE PEK SOVRAŽNIKA DRŽAVE? NOČEMO ŠE NA stran 6 Peljali smo se v neznano VEČJE TOVARNE ZAPECEK Zirovska cesta še zaprta ka Loka, 26. oktobra — V soboto naj bi Žirovci in drugi, ki so sodelovali pri obnovi odse- ^mT*6 ^re^'ia—Selo, slovesno prerezali trak. A kot jo navadno rado zagode ob najbolj nepra-PH 7 r,enu*'tu> jo je to pot v obliki deževja ob koncu tedna, ki je zagrozilo, da se s hriba nad cesto dei ieJfna^ov' grapi utegne utrgati večji zemeljski plaz. Lado Bernard iz Lokainvesta je danes 1'r"a je možnost plazu presenetila celo geologe. nost na cesti je pomembnejša od striženja otvoritvenega traku. Žirovska cesta od Trebije . ,a ie torej spet zaprta in bo predvidoma do konca tega tedna do 2. novembra. Zemljo s hriba °dlo"*l,Va^0' ^ako DOf'0 nat° hrih oziroma cesto zaščitili, ali s škarpo ali kako drugače, se bodo <*o Sel po temeljitem geološkem pregledu tal. H. J. Komu zvoni? Razmere so prav zdaj take, da postaja nacionalna kultura vse pomembnejša.Toda kaj dosti se s tem pri nas ne kaže tolažiti, saj smo v nedavni preteklosti prav s to pomembnostjo še opletali. Že skoraj naivnosti bi kazalo pripisati odločitve in pristajanje na vse manjši in manjši delež narodnega dohodka za kulturo. Tik pred zdajci, ko ima kultura že posekane prste in deblo tega telesa sem in tja kaže tudi že kakšen odmrl štrcelj, pa je vendarle slišati dovolj prodoren glas, da debla ne smemo posekati. Kdo, če ne kultura, mora napajati korenine tako pomembne za nacionalno identiteto nekega naroda? Nam res manjka preudarnosti, zahtevnosti in končno tudi notranje trdnosti, da lahko glasneje ob vsem brezpravju, ki ga ureja birokratski aparat, obvarujemo kulturo? Pa ne le kulturo, na oltar stabilizacije smo žrtvovali dobršen del družbenih dejavnosti, v veri, da se bo vse povrnilo v obliki boljših rezultatov drugje, v vsesplošnem družbenem razvoju. Zdaj je politika zategovanja pasu dokončno pokazala vse svoje slabe strani. V luilturi se to kaže drastično: namesto 200 naslovov slovenskih knjig, jih je v tri četrtine leta izšlo le 45. Cez republiške in državne meje skorajda ne gostujemo, še malo pa se ne bomo po kulturni plati več poznali. Bomo zaprli knjižnice? Bomo pustili nadaljnjemu propadanju svojo kulturno dediščino. Naj utihne beseda v gledališču? Na vsa ta vprašanja so iskali odgovore v slovenski Kulturni skupnosti. Toda delegati so bili ogorčeni ne le nad tem, da so omejitve ostale brez učinka na tisto, zaradi česar so bile sprejete: stabilizacija gospodarstva kot da je na začetku; bolj jih vznemirja zdaj to, da so pravzaprav v položaju, ko so razlaščeni pravice, da skrbe za razvoj nacionalne kulture. Kaj drugega neki so administrativne odločbe, interventni zakoni kot omejevanje samoupravljanja tudi v kulturi. Zdaj je to vsem jasno. In zadnji čas je. Kajti na plan že bodejo posledice kulturne suše, pa ne le na tako imenovanem kulturnem področju, pač pa tudi v družbi, katere kultura je tudi njen sestavni del. L. M. u®redišču pozornosti Ziherlovih dni so bile --JŽ^g^spremembe_ Slovenci v federaciji Socio'/an.a' okt' — zinerlovi dnevi, ki jih prireja Fakulteta za let0s L^j°> politične vede in novinarstvo v Ljubljani, so bili Pris Do'i vabljivi in obiskani kot običajno, k temu je seveda pevala aktualna tema: Slovenija v jugoslovanski federaciji. S] PaJ zVgnski družboslovci so s-ku-)'anskir>0*tl z nekaterih jugoslo-tošniiK ultet in inštitutov na °bravi Ziherlovih dnevih Slo u■ 11 resnično aktualno ll misHuS° J? v svojih referatih ^ llstav^;^la''pogosteJe usmerili ivnim spremembam. Vse 2ku ~. Postajajo nekakšen ""5U,iovjSrU kamen (v slovenski našli) km,bi Jih seveda lahko še r°Var'iar P°gumno bomo za-''kšr,; 1 Svojo državnost, v ko- ^ptrjj^61? Do uveljavljen kon- ^ezni!°kraciJe' ki sloni na po" ku- kakršen v nasproto- vanju, etatizmu in avttuKiji v Sloveniji dobiva vse večjo podporo, marsikje v Jugoslaviji pa jo tolmačijo kot slovensko drugačnost, kar poraja konflikte, očitke in predsodke. Nasproti »slovenskemu sindromu« lahko postavimo misel, da federalizem dobiva napačno obliko, ki ogroža vse narode, ne le slovenskega. Nesporazumi pa marsikdaj tičijo v spregledanem dejstvu, da je naša skupna zgodovina kratka in da je za jugoslovanske narode značilna izredna sepa-ratnost zgodovinskega spomina. M. V. {^sšernovo gledališče na ^rštnikovem srečanju Odločitev državnega vodstva_ Po šestih letih na Kosovu spet izredni ukrepi KRANJ, 26. OKTOBRA — Predsedstvo Jugoslavije je na seji, na kateri so bili tudi najodgovornejši voditelji Srbije in s Kosova, sklenilo v pokrajino poslati posebno enoto milice zveznega sekretariata za notranje zadeve. Organizirana sovražna dejavnost s stališč albanskega nacionalizma in separatizma in s stališč srbskega in črnogorskega nacionalizma se je okrepila. Politično varnostni položaj se poslabšuje in so vse možnosti še nadaljnjega poslabševanja in ogrožanja varnosti. Skladno z 8. členom Zakona o temeljih sistema državne varnosti so se odloČili, da varnostni razlogi zahtevajo posredovanje posebnega odreda milice zveznega sekretariata za notranje zadeve. Način delovanja in pristojnosti določita predsedstvo SFRJ in zvezni izvršni svet. Po šestih letih, po letu 1981, ko se je pokazala kosovska kriza v najhujši ostrini, se torej odred milice vrača na Kosovo. Kaj to pomeni? Pomeni, da se je položaj v pokrajini še zaostril, da so bili vsi dosedanji ukrepi neuspešni, da sami na Kosovu niso sposobni obvladovati položaja in da je Kosovo resnično nevaren sod smodnika. Poseben odred bo varnost nedvomno zagotovil, vendar bodimo prepričani, da je to le začasna rešitev in da morata mir in sožitje v pokrajini zavladati brez izrednih ukrepov. J. Košnjek Jl^titfjii^^" ^ takoimenovanem spremljevalnem programu J^bor6^Vt k'a srečanja slovenskih gledališč se v sredo Bfj&in j ^rmu občinstvu predstavlja Prešernovo gledališče iz bh^fckf ,1*J[Us.ta Strindberga Gospodično Julijo. Nato pa bodo M^^Hr/" *' "ceniki z istim delom nastopili v Varaždinu. V "\Pa bo varaždinsko gledališče kranjskemu vrnilo *"ki: igralca Bernarda Oman in Tine Oman. 30 let delovanja slovenskih klubov OZN Visoko priznanje ob mednarodnem letu miru Ljubljana, 24. oktobra — Letošnji dan OZN so slovenski klubi še posebno slovesno proslavili, saj so ob tridesetletnici delovanja prejeli visoko priznanje generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja. Center klubov OZN v Sloveniji so proglasili za sla miru, visoko priznanje pa je vodji centra, Mateji Vraničar izročil direktor informacijskega centra ZN v Beogradu Nobuaki Oda. V Sloveniji so prvi klub OZN ustanovile tabornice iz Ptuja leta 1957, ko so se vrnile z izleta tabornikov v Palah. Zanimanje za dejavnost klubov OZN je bilo iz leta v leto večje, trenutno pa v Sloveniji štejejo okrog deset tisoč članov. Na slovenskih osnovnih šolah deluje okrog 400 klubov OZN, na srednjih šolah okrog 137, v dijaških domovih 33, v krajevnih skupnostih 9, v delovnih organizacijah štirje in na univerzi eden. Najpomembnejša je njihova dejavnost in vzgoja za mir in razširjanje mirovnih gibanj, je na osrednji proslavi ob dnevu OZN in 30-letnici delovanja klubov OZN poudaril predsednik republiške konference SZDL, Jože Smole. v. Stanovnik /O ftubijanska banka Temeljna banka Gorenjske Spominski kamni v Dragi so obnovljeni — Obljube Občinskega odbora zveze borcev v Radovljici, ki ima med drugim na skrbi tudi grobišče talcev v begunjskem grajskem vrtu in v Dragi, so se uresničile: spominski kamni v Dragi bodo te dni dokončno obnovljeni. Zahvala za to veliko delo gre kranjskemu kamnoseku Leopoldu Šajnu, ki se je resnično potrudil in večino kamnov obrusil in prenovil kar na grobišču, le nekaj spomenikov, ki so bili najbolj poškodovani, je obdelal v delavnici. Ob letošnjem dnevu mrtvih bo torej tudi grobišče v Dragi kazalo lepšo podobo. — Foto: D. Dolenc Mladi gasila pokazali veliko znanja Kranj, 25. oktobra — Občinska gasilska zveza iz Kranja je ob izteku meseca požarne varnosti konec minulega tedna pripravila tradicionalni gasilski kviz. Sodelovalo je 40 ekip mlajših in starejših pionirjev ter mladincev, ki so pokazali ogromno znanje iz požarnega varstva, preventive ter tehnike in organizacije gasilstva. Med mlajšimi pionirji so zmagali mladi gasilci iz Brito-fa, drugi so bili iz Srednje vasi in tretji z Zgornjega Brnika. Med starejšimi pionirji so zmagali Cerkljani, drugi so bili mladi iz Predoselj ih tretji z Zgornjega Brnika. Najboljši, mladinci so tisti iz Britofa, drugi z Zgornjega Brnika in tretji iz Cerkelj. Poleg prehodnega pokala so prvouvrščeni od pokrovitelja, Zavarovalne skupnosti Triglav, dobili v dar vedrovko, drugi in tretji pa gasilsko uniformo. Mentorjem so razdelili ročne gasilske aparate. D. Ž. N0N STOP VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP (^K^IMIEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 27. OKTOBRA1987 MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vojaški udar in kri Voditelji krvavega vojaškega prevrata v Burkini Faso (nekdanji Zgornji Volti) javno zatrjujejo, da niso imeli namena ubiti predsednika Thomasa Sankare. Njegova smrt naj bi bila torej le posledica upiranja zdaj pokojnega predsednika in članov njegove vlade, ki upornikom niso hoteli na miren način prepustiti oblasti. Opravičevanje vojske zaradi prelite krvi je seveda precej iz trte izvito, ko je vendar vsakemu človeku jasno, da vojaški prevzemi oblasti vedno nosijo s seboj precejšnjo.mero tveganja, da bo prišlo tudi do prelivanja krvi. Zato so tudi burkinejski pučisti morali biti že vnaprej pripravljeni na uporabo nasilnih sredstev, v kolikor bi se zgodilo to, kar se nevsezadnje tudi je. Vlada, ki bi enostavno pustila nekomu, da brez podpore ljudstva prevzame njen položaj, navsezadnje ni vredna tega, da opravlja svojo funkcijo. Najmanj kar se zahteva od katerekoli vlade na svetu je torej, da se upre nasilju, hkrati pa da oblast zapusti, kadar se to od nje zahteva po legalni poti. Burkinejski pučisti seveda pred svojo namero niso za mnenje spraševali ljudstva (kakšen udar pa bi to bil?), ampak so ga izvedli tako, kot je treba — v tajnosti in po najhitrejši poti, če je treba tudi krvavi. Delikatnost vojaških udarov je dobro poznana. Toda tako kot se razlikujejo demokracije po svetuje tudi z vojskami. V Južni Ameriki, celini, na kateri je v zadnjih letih vojska bila mnogokrat zadnji razsodnik, celo velja, da za nekatere vojaški udari ne predstavljajo nobenega presenečenja. Tudi podpisanemu je neka Argentinka povedala, da so bili v zadnjih letih (do nastopa civilnega predsednika Raula Alfonsina) državni udari izredno »kulturni«. Vojaki in vlada so se enostavno zmenili, kdaj je napočil ustrezni trenutek, zadnje puške so pokale še za časa Perona, drugače pa med Argentinci velja, da udara niti slučajno ne bo v času počitnic, ki v državi trajajo nekje do marca. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na to, da je morda res prišlo do »kulturnega« akta samega udara, vendar je nato v letih vojaških vladavin v Argentini »izginilo« nekaj deset tisoč ljudi (imenujejo jih desaparecidos) in da na znamenitem Majskem trgu njihove matere še danes opozarjajo na ta prikriti in nevidni teror. Vojska je pač tisti razsodnik, ki za svojimi dejanji ne pušča sledov. Ni trupel, ni zgodovine. O slednjem govori tudi znani argentinski film Uradna verzija. Vojaki v Burkini Faso pa so za kri poskrbeli že kar na začetku, zato lahko nadaljnje dogodke pričakujemo s toliko večjim strahom. Razmerje med vojaško in civilno oblastjo je namreč dokaj jasno in na splošno velja za ves svet. Kadar oblast prevzame vojska, ni mogoče govoriti o ohranjanju temeljnih svoboščin. Ena od prispodob pa na duhovit način vojsko primerja z dimniki. Dimnik namreč izpolnjuje svojo funkcijo samo, če se iz njega kadi! Poleti je brez pomena, tako naj bi bilo tudi z vojsko v mirnem času. V Burkini Faso se je zdaj dobro pokadilo, pri tem pa moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da je pokojni predsednik Thomas Sankara prišel na oblast prav tako z vojaških udarom. Toda iz njegovih dimnikov se zadnje čase ni kadilo, zato so uporniki pod njimi spet prižgali ogenj. Otvoritev Carniuma Jutri, v sredo 28. oktobra, bo ob 20. uri uradna otvoritev prostorov mladinskega kulturnega centra CARNIUM-centra za umetnost, v kranjskem Delavskem domu, vhod šest. Kot smo v Gorenjskem glasu, ki je tudi eden od sopokroviteljev Carniuma, že zapisali, gre za odprtje popolnoma preurejenih prostorov, ki bodo s svojo vsebino (glasba, video, film, okrogle mize. \.) ponudili obiskovalcem obilico različnosti. Sama otvoritev Carniuma bo obiskovalcem ob protokolarnemu delu omogočila tudi spremljanje glasbeno tematskega večera o Mikeu Oldfieldu na zvočnikih, diapozitivih in videu. Vabljeni! Bešter Dopolnitve dolgoročnega plana Jesenice, 19. oktobra — Medresorska komisija za ugotavljanje usklajenosti prostorskih planov občin s planskimi akti Slovenije, je pri jeseniškem dolgoročnem planu občine ugotovila nekaj pomanjkljivosti, zato so ga morali na Jesenicah ustrezno dopolniti. Tako so morali spremeniti poglavje o oskrbi z električno energijo, saj bo na Jesenicah treba zgraditi več razdelilnih transformatorskih postaj in daljnovodov, še naprej pa bodo podpirali izgradnjo malih hidroelektrarn, pri čemer bodo imele prednosti tiste, ki jih priporoča posebna strokovna študija. Pri razvoju prometa in zvez so morali v dolgoročnem razvojnem planu predvideti še izgradnjo drugega tira od Jesenic do Ljubljane, posodobitev železniške proge do Kopra ter rekonstrukcijo jeseniške železniške postaje. Dopolnitve so tudi pri varovanju naravne in kulturne dediščine ter zavarovanje (poleg Triglavskega narodnega parka) še 66 drugih območij in objektov naravne dediščine. D. S [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenic«), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Gorenjski borci o današnjem trenutku: Dvakrat nas je sram Kranj, 22. oktobra — V četrtek so se na regijskem posvetu v Kranju zbrali predstavniki občinskih odborov in člani medobčinskega sveta zveze borcev Gorenjske, da bi odkrito in kritično spregovorili o današnjih razmerah pri nas, ki jih zadevajo in bole. Kaj vse se zadnje čase ne zgrinja nad nas! Posebna teža pada še posebej na borce, tiste poštene, skromne ljudi, ki so bili ves čas zavedni tvorci nove Jugoslavije, ljudi, ki so verjeli v socializem, samoupravljanje, v pošteno življenje, v enakost. Še včeraj so postavljali spomenike padlim, še danes zbirajo denar zanje, isti trenutek pa jih mladina, ki še niti živeti ni začela, maže s kljukastimi križi, jih razbija, snema in trga zastave. . . Od vseh strani prihajajo vesti o goljufijah z menicami, o legalni kraji, ki je zdaj oškodovana podjetja in banke niti legalno ne morejo izterjati. Ko prihaja od zvezne vlade zahtevek po rebalansu propra-čuna, so spet krivi le borci, ki družbo »toliko« stanejo, in armada. Kot da nič drugega ne bi bilo v proračunu... Zašli smo v obdobje, pravijo borci, ko nimamo več opravka z besedo »socializem«. Birokratske sile so na svojem hitrem pohodu, te upravljajo z nami vsemi. Pokojnine so lep primer za to, obdavčenje družinskega dohodka je napad na žensko v tej družbi, ki jo bo tak zakon spet porinil za štedilnik. Agrokomejc spominja na socialistično mafijo. In zdaj lahko ugotavljamo, da so vse te kraje omogočili prav komunisti v samem jugoslovanskem vrhu. Vrste se odstopi. Prav, a naj sledi tudi kazen. Po drugi strani pa naj se preverjajo tudi druge vrste odstopi, odstopi ljudi, ko so svoje funkcije zapu- stili zaradi razmer, ki jih onemogočajo pri dobrem, poštenem delu. Vendar teh raje ne preverjamo, ker bi potem morali slišati kaj neprijetnega. Zakaj je odstopil predsednik medobčinskega sveta zveze borcev Zasavja, zakaj direktor Peka v Tržiču? Nič čudnega, da je borcev sram. Sram prvič ker so borci in drugič, ker so komunisti. Veliko jih je izstopilo zaradi sramu, ker so ugotovili, da v takšno partijo ne sodijo več. Pa vendar prav od njih ljudje danes pričakujejo, da jim obrazlože, zakaj tako. Oni pa so prav tako nemočni, kot vsi drugi, čakajo in se boje, kaj bo, kajti vsak dan se zgodi kaj, za kar se niso borili. Že res, da se komunisti potrjujejo v krizi in da danes ta družba bolj kot kdaj koli potrebuje ljudi, ki bi čvrsto stali na braniku domovine. Toda, če je kdo do konca razorožen, pravijo gorenjski borci, ni oportunist, ne bo prešel na »drugo stran«. V srcu bo ostal komunist. In zdaj hočemo menjati ustavo. Le čemu, se sprašujejo borci. Spoštujmo najprej staro in jo uresničujmo, uresničujmo sklepe od Avnoja pa do 10. in 13. kongresa slovenske in jugoslovanske partije, pa bo vse v redu. Le mislenost ljudi je treba spremeniti. Kajti, dokler ne bo spremenjena miselnost, bo vsak predlog, ki bo pomenil večji napor, večjo zahtevnost, ki bo skratka zahteval pošteno delo, že v naprej obsojen na propad. D. Dolenc Razmere v kranjski davčni upravi Zaradi slabega dela dveh odmera kasni Kranj, 21. oktobra — Odmera davkov bi morala biti zaključena konec septembra, zaradi slabega dela dveh odmernih referentov (bivših inšpektorjev) kasni, s prerazporeditvijo dela bodo odmeve zaključili ta mesec. Prihodnje leto bodo uvedli sprotno, računalniško evidenco računov, s čimer bodo akontacije usklajali že med letom, saj so bile doslej prenizke, koncem leta pa so jih poračunavali. Kranjski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval devetmesečno poročilo o razmerah v občinski upravi za družbene prihodke, kjer kot vse kaže, stvari še niso povsem urejene, čeprav se je s prihodom novega direktorja Marka Bezjaka že marsikaj spremenilo. Zatika se pri kadrovski izpopolnitvi služb, prazni sta še vedno mesti vodje inšpekcije in vodje davčnega knjigovodstva in izterjave, imenovan pa je bil že pomočnik direktorja. Zatika se tudi pri odmeri davkov, zaradi slabega dela dveh odmernih referentov (bivših inšpektorjev), ki vse od delovnega sestanka 5. marca letos do konca junija svojega dela nista opravljala. Napovedi, ki jih je v postopek dobil Anton Langerholc, so 4. septembra že razdelili med ostale odmerne referente, njemu pa je disciplinska komisija že izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Janez Potočnik je do konca septembra oddal 29 odmer, v kar pa ni vštetih 43, ki jih je oddal že prej, vendar so bile napačno obdelane. Zoper Potočnika so 2. oktobra prav tako sprožili disciplinski postopek, kakor je povedal direktor Marko Bezjak, se je po tem dela lotil, vendar vsega ne bo mogel nadoknaditi, zato bodo morali odstali odmerni referenti deloma opraviti tudi Potočnikovo delo. Do kasnitve pri odmeri pa je prišlo tudi zaradi težav z računalnikom, ki je bil septembra v okvari in nenehno zaseden z obdelavami za obrambne priprave. Z zakasnitvijo bodo tako odmero zaključili oktobra. Prihodnje leto pa bodo računalniško obdelavo uvedli tudi pri evidenci računov, saj bodo lahko sproti prilagajali akontacije. Prav za kranjsko davčno upravo je bilo namreč zdaj značilno, da so bile zaradi slabe evidence računov akontacije davkov nizke, koncem leta pa so jih poračunavali. M. V. Ze tako skromne vrste komunistov še redkejše V partiji le dva kmeta Škofja Loka, 21. oktobra — Loška občina ima med vsemi slovenskimi na število zaposlenih najmanj komunistov, sedem odstotkov. Po osipu članov zveze komunistov od konca 1981. leta, ko jih je bilo 1378, do konca letošnjega prvega polletja, ko jih je bilo še 1225, pa je tretja med slovenskimi občinami in vodilna med gorenjskimi. Za razlago smo prosili najbolj poklicanega, sekretarja občinskega komiteja Franceta Benedika. • Zakaj, menite, je med Ločani tako malo komunistov? »Ne smemo prezreti, da ima loška občina močno kmečko zaledje s še trdnimi verskimi koreninami, iz katerega predvsem izhaja relativno mlado delavstvo. Med kmeti, na primer, imamo le dva člana zveze komunistov. Razen tega se veliko Ločanov (točnega podatka ni. govori se o 2000 do 2500 ljudeh, op. p) vozi na delo v druge občine, posebno v Ljubljano in Kranj; med njimi je veliko izobražencev, ki so tudi komunisti, povezani v organizacijo v svojem delovnem kolektivu in ne doma. • Kako pa razlagate dokaj visok odstotek osipa? »V podatku so zajeti vsi vzroki gibanja: na eni strani na novo sprejeti člani, na drugi pa črtani, izključeni, tisti, ki so izstopili, ki so odšli v drugo občino, republiko, v JLA, ki so umrli. Vsa ta široka paleta dejansko ne pokaže prave slike na novo sprejetih in izstopljenih članov zveze komunistov ter obrobne občine, kakršna je vsekakor tudi loška, potiska na nižje mesto. • Zakaj komunisti v loški občini izstopajo? »Razlogi so enaki kot v drugih občinskih komitejih in jih Je ugotovil'tudi centralni komite ZKS: osip odraža predvsem razmere v državi. Izstopajo pa zlasti prosvetni delavci, proizvodni delavci in upokojenci.« • V primerjavi z drugimi komiteji ste jih tudi precej črtali- »Drži. Ne vem, ali smo morda preveč strogi pri črtanju neaktivnih članov. Rayno zdaj se spet obeta črtanje devetih članov v Rudniku urana Žirovski vrh in desetih v loškem Tehniku. »Osip torej še ne poneha. Kako bi ga po vašem mnenju zajezili? »Če se bodo gospodarske in družbenopolitične razmere v državi okrenile na bolje, sem prepričan, da se bo tudi izstop ustavil. Razen tega bomo iz občinskega komiteja skušali čimbolj poživiti premalo aktivne osnovne organizacije, ki naj bi se večkrat sestajale in reševale probleme v svojem okolju. Komunisti morajo imeti občutek, da pripadajo organizaciji, ki lahko vpliva na spreminjanje razmer, ne pa, da samo plačujejo članarino, ki je — mimogrede — previsoka. V pripravah na program' sko volilne seje bomo za sekretarje pridobili res zagnane, aktivne ljudi. Zdaj namreč nekatere osnovne organizacije spijo prav po »zaslugi«9 sekretarjev, posledica pa se kaže tudi v izstopih. • Kaj pa pridobivanje novih članov? »Tu nas čaka največ dela. Bojim se, da tudi zaradi izstopov komunistov v osnovnih in srednjih šolah v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati večjega priliva mladih v zvezo komunistov.« H. Jelovčan Pred bližnjo sezono Drsališče v Kranju Kranj, 26. oktobra — Za zdaj je dogovorjeno le to, da drsališče 1tx°^ začeti obratovati. Takoj pa je treba razrešiti ključna vprašanja g> pokrivanja stroškov. V začetku novembra, torej že prihodnji teden, mora večnamen ska dvorana Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Sa skem logu v Kranju dobiti led. Takšen je sklep sestanka, ki ga je ffl nuli teden sklical na zahtevo Gorenjskega sejma predsednik 0 ske konference SZDL Ferdo Rautar, udeležil pa se ga je med drugi tudi predsednik izvršnega sveta občine Kranj Henrik Peternelj-Kljub nekaterim nejasnostim glede pokrivanja stroškov obratovanje drsališča, ki so predmet razprav že nekaj let pred zac kom vsake drsalne sezone v Kranju, bo torej tudi tokrat drsalis^ začelo obratovati. Vendar to še ne pomeni, da je tudi tokrat za v kot petmesečno rekreacijo na ledu v Kranju že vse urejeno. Po podatkih Gorenjskega sejma bo to sezono veljalo drsanj^ (stroški za obratovanje in vse ostale obveznosti) okrog 135 miliJ0.1*^ dinarjev, pri čemer samo dejanski stroški obratovanja znaSrgj okrog 65 milijonov dinarjev. Na sestanku so sklenili, da bo najp neodvisna skupina preverila oziroma opredelila ekonomičnost °zlga. ma stroške za obratovanje drsališča. Najkasneje mesec dni pa Je . sa za rešitev, kdo vse in kako naj bi te stroške tudi pokrival. <-*°r£? ski sejem poudarja, da 17-članski kolektiv v prihodnje ne more tisti, ki bo z levjim deležem lastnega prihodka vzdrževal in kru s ške obratovanja in na ta način omogočal drsanje, ki je bila do z prav v Kranju najcenejša rekreacija v Sloveniji. * A- ^" Komemoracije ob dnevu mrtvih Kranj - četrtek, 29. oktobra — KS Primskovo ob 17. uri pri centralnem spomeniku na Prim-skovem: — KS Stražišče ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču; — KS Huje — Bratov Smuk ob 16. uri pri spomeniku na kranjskem pokopališču; — KS Orehek - Drulovka ob 16. uri pri spomeniku padlim na Orehku; — KS Planina ob 16. uri pri spomeniku na kranjskem pokopališču Petek, 30. oktobra — KS Trboje ob 9.30 pri spomeniku padlim v vaškem parku; — KS Besnica ob 16.30 pri spomeniku na pokopališču v Zg. Besnici; — KS Visoko ob 17.30 pri centralnem spomeniku na Visokem: — KS Preddvor ob 16.15 pri osrednjem spomeniku NOV v Preddvoru (pri stari šoli); — KS Britof - Predoslje ob 13. uri na pokopališču v Predosljah; — KS Bitnje ob 10. uri pri vrtcu Bratov Vilfan v Zg. Bitnjah; — KS Vodovodni stolp ob 10. uri pri spomeniku pri Sorlijevem mlinu; — KS Jezersko ob 18. uri pri spomeniku padlih borcev na Jezerskem; — KS Bela ob 17. uri pri osrednjem spomeniku na Zgornji Beli Radovljica, petek, 30. oktobra — V grajskem vrtu v Radovljici bo pri spomeniku NOB komemoracija ob 15.15; — Komemoracija v Lipnici bo ob 11. uri pri osnovni šoli; v Kamni gorici ob 15.15, ob 15.30 na križišču pri Kropi, ob 16. uri pa pri spomeniku Staneta Žagarja na pokopališču na Srednji Dobravi. Ob 16. uri bo žalna slo* vesnost tudi v Lescah. Tržič, petek, 30. oktobra fi — Komemoracija bo ob H-**' v spomeniku na Cegelšah tudi Delavni gorenjski geografi Kranj — Pri zvezi geografskih društev Slovenije deluje društvo gorenjskih geografov. Med drugim v društvu vsako načrtujejo tudi različne ekskurzije. Tako so si letos ogledali £>v ' Avstrijo in se podali vse do Rima. Septembra pa vsako leto org zirajo strokovna srečanja. Lani so se podali na Ajdno pod Sto . Letos, ko so bili prireditelji srečanja Kranjčani, pa so obis Turn pri Potočah, Jakoba in Breg ob Kokri. Na Jakobu so se sez nili z značilnostmi 15. stoletja, ki se kažejo v cerkvici, na Bregu so si ogledali cerkev sv. Lenarta, ki je spomenik poznogotskega^ dobja. Prihodnje leto se bodo geografi srečali v Bohinju !25!i27. OKTOBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (!®II^SgoiJ©ISHGLAS v Celju je bila prva akcijska konferenca Zveze komunistov Jugoslavije o ^fvoju drobnega gospodarstva Sta prevoznik in pek sovražnika države? Celi vrsta e °ktobra — Nista, če ima država pravilen in zdrav odnos do zasebnega dela oziroma malega gospodarstva nasploh, če je ta nega g0sP°darstva enako cenjena kot veliki sistemi, če smo odstranili nesmiselne idejne prepreke in če prizadevanj za razvoj drob-^^Sospodarstva ne jemljemo kot bran zasebne lastnine, ampak prispevek k napredku, k prestrukturiranju gospodarstva. V r v*lo Sr«?' v kateri Je sodel°-kraievT govornikov iz vseh sodbi JUgoslavi3e' in Je bila po nejšaT?gih bolJša in konkret-skleui • uPa so Dili kasnejši žaj Sr'fif orisan celovit polo-pravna-K-8a gospodarstva, cele o ir4QJ konferenca govorila 0 sejnih zavorah. kaPiSr*bniku še vedno v1«111"0 šteWa' so.vražnika države Povijat- ^na' ki smo ga sposobni Ulični-11 onemogočati na naj- sPoclarSle.n,ačine- VPeti v kr okJi . tokove in spodbujati d°volin +Clti tako- da bosta za" ga ng a tako on kot država, pa ^rstJS0- V malem g08?0" n°Qia \r 11 sistemi, ki se veči-s°^ažn°l? ^ v težavah, vidijo ga son + ' ne pa enakovredne-^PoSrfa- SedaJ mora mal° ^itih iskati velikega, v obratno p avah Pa Je ponavadi listrira • anoga se duši v admi-iirieti š lU' saJ mora Pri nas mani K ako maJhna firma na-ti m g . 1,udi v režiJi- Pa še dela-lahko afe Mnoge funkcije bi va naš Užili v eni osebi- Sesta-steneiaeg^ gospodarstva je oko-siCer ^i- . katere ozde in tozde novi n nJamo> ne nastajajo pa so Še ve5VSem manjši. Obrtniki družKp no DolJ obdavčeni kot eni sektor, ni urejen si- stem osebnih dohodkov, tudi še tako uspešen obrtnik ne sme sam izvažati, ampak le prek kooperacije, čeprav je manjšemu večkrat lažje prodreti kot velikemu. Do deviz mora na »črno borzo«. Obrt se še seli iz občine, kjer so dajatve višje, v občine, kjer so nižje. Ni iz trte zvita ugotovitev, da imamo v državi 500 politik do obrti. Ne sprejmemo izziva konkurence, ampak jo po-tolčemo. Zveza komunistov se večkrat obnaša oportunistično kljub kopici sklepov in stališč, se ne zavzema za odstranjevanje idejnih ovir in za zagotavljanje enakega položaja delavcev v združenem delu in v obrti. Malo gospodarstvo je komaj s petimi odstotki zastopano v jugoslovanskem družbenem proizvodu, čeprav bi moral biti njegov delež vsaj 20 odstoten. Malo gospodarstvo je tudi pomemben element reševanja nezaposlenosti, ki vedno bolj pesti Jugoslavijo. Na liniji kongresov in stabilizacije V stališčih, ki jih je v petek potrdila akcijska konferenca komunistov o drobnem gospodarstvu v Celju (na osnutek je bilo nad 100 pripomb), je marsikaj, V Sloveniji stagnacija • Podatki govorijo, da je razvoj samostojnega osebnega dela v Sloveniji zastal. Do leta 1980 smo dobili letno povprečno 1268 novih obratovalnic, po letu 1980 pa le dobrih 700. Enako se giblje tudi število zaposlenih. V prvem obdobju se jih je povprečno na novo zaposlilo 1550 (všteti so tudi nosilci obrti), po letu 1980 pa 888. Tudi pričakovanega vračanja zdomcev ni bilo. Le število avtoprevozni-kov se je na njihov račun povečalo do leta 1980 za 70 odstotkov. • Na eno obratovalnico pride 0,98 delavca, kar kaže, da imamo dovolj majhnih delavnic, manjka pa nam delavnic, kjer bi bilo zaposlenih več ljudi. Razlog: zasebnik od novozaposlenih nima koristi oziroma nima olajšav. Leta 1985 spremenjeni obrtni zakon je nekaj le spremenil. Zakon namreč pod določenimi pogoji dopušča do 10 oziroma v skupnih obratovalnicah do 20 zaposlenih. Lani je bilo v Sloveniji skoraj 300 obratovalnic z več kot 8 zaposlenimi. Več je tudi delavnic z nad 5 zaposlenimi: leta 1985 jih je bilo 718, lani pa 857 ali 3 odstotke vseh slovenskih obratovalnic. • Na Gorenjskem je bilo po podatkih Zveze obrtnih združenj Slovenije lani 2922 obratovalnic ali dobrih 154 obratovalnic na 10.000 prebivalcev. Na Gorenjskem je lani živelo 189.065 ljudi. • Popoldanske obrti so se umirile, saj naraščajo počasneje kot redne. Lani je bilo v Sloveniji skoraj 10.000 popoldanskih obrtnikov, rednih pa 27.852. Hekli na konferenci sPod^rJtan ^-krebić, član CK ZKJ: »Zaviranje razvoja drobnega go-^rnuV^ Z *deJne8a stališča nima podpore niti v ustavi, niti v Pro-k)clrog- Veze komunistov, čeprav je bil ta sprejet že davno. Na tem •Hatov1» Pa ^e mriog0 samovolje birokratizma in primitivizma dog-f>o cjavv 0J!rn se, da bo tudi nov protiinflacijski program z napoveda- Sui^° Politiko znova udaril tudi drobno gospodarstvo.« Jevs^j *° ^fendič, Sarajevo: »Vprašajte se ob podatkih, da je v šarale g0vreg^' kjer je 26 občin, v 5400 delavnicah samo 27 vajencev. ^lad01^0 0 kovačih, o sedlarjih, o puškarjih, ki bi jih rabila tudi (j0 4q ^e govorimo samo o davčni politiki. Jaz plačam za blago od Jaz 2a v odstotokov več prometnega davka kot ostalo gospodarstvo, da sem k nie °tr°k prisevam več kot ostali, pa se od mene zahteva, ]yjj.konkurenčen na trgu.« 1 2arad° ^ nJev 'z Hvatske: »Zvezna vlada veliko govori o likvidaci-Spredstv ere bodo ostali ljudje brez dela, neuprabna pa bodo tudi |Jirninda. za Proizvodnjo. Zakaj ne bi teh strojev ponudili sposobni lahk VolJnim ljudem iz tovarn ali zasebnikom, skratka z njimi Prišli ri° 0sn°yali podjetja drobenega gospodarstva. Tako bi lahko Vj,° UsPešnih organizacij združenega dela.« ?tva i' mir PaP iz Pule: »Prvi pogoj za razvoj drobnega gospodaric v Vsehm° st°odstotno izpolnjen. To je človek. Naš delavec se izka-Weri jj trenutkih, v vseh gospodarstvih sveta, dokazal je, da je de-'^Ori's^yVarJalen, podjeten, strokoven. Zakaj tega doma ne znamo nič ^ad ^ odstotkov dohodka nam vzame država, nam sko-^° pres^6 0stone, resnica po svetu je znana, da obremenitve ne sme-.^47,50 odstotkov dohodka. Če so več, se začne stagnacija.« kar je bilo že napisanega, vendar neuresničenega, marsikaj pa je novega in korkretnejšega. Po konkretnosti je eden najboljših partijskih dokumentov nasploh, so dejali. Stališča akcijske konference posebej poudarjajo odgovornost partije in vseh organizacij od občin navzgor, da prekinejo z idejnimi predsodki do drobnega gospodarstva in ga začno jemati kot faktor strukturnih sprememb v gospodarstvu ter uvajanja zdrave tržne ekonomije in tehnologoje na svetovni ravni. Kongresi in stabilizacijski program so osnova, vendar je preveč kolebanja, plašnosti in zapiranja najrazličnejših vrst. Na konferenci v Celju so poudarili nujnost spodbudne gospodarske politike in davčnega sistema (Kiro Gligorov je predlagal ukinitev posebnega prometnega davka na surovine in re-promaterial, ki ga sedaj plačujejo zasebniki, kar je konferenca potrdila), opozorili na pomen podjetništva in koriščenja družbene akumulacije ter denarja od doma in od tujcev oziroma zdomcev, in se izrekli za enakopraven položaj malega in velike- ga gospodarstva, tako glede cene denarja, posojil, splošnih pogojev poslovanja, strokovne pomoči, uvoza blaga in enakovrednega izvoza. Odločna je zahteva iz Celja, da je treba ukiniti birokratske ovire in subjektivna gledanja na obrt s strani birokratov ter funkcionarjev, za^_ toviti je treba enakopravnost pred zakonom in poštenost pri obrtnikih, upravi in oblasti. Strokovnost se mora zboljševati in naj ne velja več pravilo, da je za drobno gopspo-darstvo dober vsak. Mladi se ne bodo učili in navduševali za obrt, če bo položaj takšen, kot je sedaj. Komunisti se morajo bolj zavzemati za nove, prožnejše oblike organiziranja malega gospodarstva, od zadrug do drugih oblik združevanja. Samoupravljanje ne bo v nevarnosti, če - bomo dali panogi veljavo, kot jo zasluži, če ji ne bo treba iskati skrivnih, tudi nelegalnih potov. Delavec v obrti naj bo enak vsem drugim delavcem, ne pa nekaj posebnega, ločenega. Konferenca je sklenila, da bo čez pol leta ocenila, kaj je bilo storjenega. J. Košnjek ^slovenskih mlekarnah se odkup mleka močno zmanjšuje Oskrba še ni ogrožena žay J Loka, 23. oktobra — Kmetijski inštitut Slovenije, ižr d Za ekonomiko kmetijstva, je že septembra naredil sed °U-n str°škov za proizvodnjo mleka. Ugotovili so, da °dstn^ °dkupne cene mleka pokrivajo le dobrih petdeset je ,otkov teh stroškov. Posledica takšnega neskladja pa odS|a So mlekarne pretekli mesec odkupile okrog deset bies v mleka manj kot lani ob enakem času, v tem ecu pa se odkup še zmanjšuje. tn^j Udobno kot drugod po Sloveniji in na Gorenjskem je Se^^ škofjeloški mlekarni, kjer se je odkup zadnja dva me- ^čel naglo zmajševati. njerri . Prav odkup mleka preko leta ni vedno enak, pa v zadke^ ,Caj>u opažamo, da ga odkupimo precej manj kot v ena-dnev°asu 'ani- Lani smo ga odkupili nad šestnajst tisoč litrov k0 Son£' lot°s pa le okrog trinajst tisoč. To pa je kot leta 1982, pri .bile podobne težave s cenami. Menim, da so kmetovalci Vati h P.n'b cenah precej prikrajšani, ne splača se jim kupo-m|e, a£ih krmil. Posledica tega je, da imajo krave manj miej^a In Sa zato tudi mlekarna manj odkupi,« pravi vodja kval;arne Pr' Kmetijski zadrugi Mijo Bošnjak. Kakšna je »M m,eka? 2el0 'S'lrn' da kljub vsem težavam večji proizvajalci mleka imaj^az'J° na kakovost mleka, pa tudi na higieno. Kmetije več ^-0Premljene s sodobnimi molznimi pripravami. Malo le np,^v i(> pri kvaliteti mleka tistih kmetov, ki ga oddajajo tkaJ litrov na dan« Pri ^e manjši odkup mleka pozna v naših trgovinah? . renutno se pri nas v mlekarni proizvaja manj skute. mleku So p- "?u ln siru pa se še ne pozna. Prej smo viške mleka, ki ka.fn dau naši kmetje, lahko celo vozili v Ljubljanske :nle ne Dj iL^ J Pa vsega predelamo sami Tudi v prihodnje nuj Dl'o težav pri preskrbi trgovin s kon/umnim mlekom, s V škofjeloški mlekarni, ki oskrbuje vse trgovine v občini s svežim konzumnim mlekom, zaenkrat napolnijo še dovolj vrečk. Foto: V. Stanovnik smetano in sirom. V kolikor pa se bo odkup mleka še zmanjševal, bomo morali narediti manj sira.« Mislite, da bodo kmetje še naprej oddajali manj mleka? 'Zaenkrat nič ne kaže, da bi bilo bolje. Saj je na primer prav smešno, da je liter mleka v trgovini cenejši od litra radenske, stroški za pridelavo pa so veliko večji. Zaradi nizkih odkupnih cen smo kmetom plačevali premije, vendar pa rri slim. da ta začasna rešitev ni dobra, saj slej ko prej to mora nekdo plačati, če ne drugače pa pri mlečnih izdelkih.« pravi Mijo Bošnjak. Ob nizkih odkupnih cenah mleka se jezijo kmetje, pomanjkanje zaenkrat občutijo le mlekarno, trgovine pa so / mlekom, pa tudi mlečnimi izdelki dobro založene. Do kdaj? V Stanovnik Alples izvaža več kot lani Pohištvo dom so preoblekli v oreh Železniki, oktobra — Prodaja pohištva na domačem trgu se ustavlja, zato se je tudi Alples iz Železnikov bolj kot lani usmeril v izvoz, ki zdaj predstavlja že četrtino mesečne prodaje. Na domačem trgu pa so pred nedavnim predstavili v orehov furnir preoblečeno pohištvo dom. Še lani so v Alplesu potihem priznavali, da nad izvozom niso kdove kako navdušeni, saj ni prinašal dobrega zaslužka. Lahko so se ga otepali, saj so pohištvo prodali doma. Letos pa so se stvari spremenile. Izvažajo predvsem za dolarje in njegova vrednost je vabljivejša, saj gre v korak s popravki vrednosti drugih valut. Avgusta letos je bil v primerjavi z lanskim avgustom še enkrat dražji. Toda vrednost dolarja ni edini razlog za Alplesov pospešen izvoz. V letošnjih prvih štirih mesecih je imela še vedno poudarek domača prodaja, maja pa se je začela ustavljati, predvsem v drugih republikah, kjer so osebni dohodki dosti nižji kot pri nas. Ljudje za nakup pohištva pač nimajo več toliko denarja ali pa ga sploh nimajo več. Alplesu torej ni preostalo drugega kot da več pohištva izvozi. V zadnjih mesecih ima izvoz že četrtinski delež in ne le 15-odstotnega, kakor so zapisali v letošnji prodajni načrt. Konec avgusta je izvoz dosegel že 2,3 milijona dolc.jev, kar je 70 odstotkov letnega načrta, ki so si ga zastavili v višini 3,25 milijona dolarjev. To je izvoz na Zahod; tja prodajajo utečene pohištvene programe in izdelke, ki jih omogoča v zadnjem času vgrajena tehnologija. Na domačem trgu pa skušajo kupce pridobiti s prenovljenim pohištvenim programom dom, ki so ga preoblekli v orehov furnir, izboljšali konstrukcijo in vpeljali nove oblike, kar vse jim je omogočila sodobnejša tehnologija. Za novo barvo so se odločili, ker so drugi izdelovalci pohištva že posnemali njihov dom, ki zato na trgu ni bil več tako zanimiv. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Obseg proizvodnje pada Po podatkih zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja v devetih mesecih letošnjega leta za 4,4 odstotke manjša kot v enakem lanskem razdobju; septembra je bila glede na avgust večja za 19 odstotkov, glede na lanski september pa manjša za 11,2 odstotka. V slovenski industriji pa v letošnjih devetih mesecih industrijska proizvodnja ni padla pod lansko v enakem razdobju, bila je večja za 0,3 odstotke. Le v treh izmed desetih panog, ki predstavljajo devet desetin industrijske proizvodnje na Gorenjskem, v letošnjih devetih mesecih obseg proizvodnje ni padel pod lanskim v tem času; za 13,8 odstotkov je bil večji v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, za 5,1 odstotek v živilski proizvodnji in za 2,5 odstotkov v predelavi kemičnih izdelkov. V ostalih sedmih pa je upadel: v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 18 odstotkov, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 11,9 odstotkov, v proizvodnji obutve za 8,2 odstotka, v kovinsko predelovalni dejavnosti za 3,4 odstotke, v črni metalurgiji za 1,5 odstotka, v predelavi kavčuka za 1,2 odstotka in v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 1,1 odstotek. 160 graditeljev bo še čakalo Jesenice, 19. oktobra — V jeseniški občini čaka na lokacijsko dovoljenje za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš 160 prosilcev. Združujejo se v okviru stanovanjske zadruge Železar, kjer čakajo na lokacijska dovoljenja v Kranjski gori. Logu. v Mostah in na Bregu. Stanovanjska zadruga Železar se pritožuje, češ, da teče že četrto leto, odkar so sprejeli zazidalni načrt Pišnica, razgrnili zazidalni načrt Log, načrt zasebne gradnje pa ni napravljen, saj občinski organi ne kažejo interesa. Tudi v Gozd Martuljku je še dovolj zazidalnih parcel v zasebni lasti. Zadružniki tako predlagajo, da bi zaradi pomanjkanja prostora v občini sprejeli odlok, po katerem naj bi imeli predkupno pravico prosilci iz sklada stavbnih zemljišč. Komite za urejanje prostora in varstva okolja na pritožbe in vprašanja stanovanjske zadruge Železar odgovarja, da bodo decembra letos uskladili dolgoročni družbeni plan občine. V programu priprave prostorskih izvedbenih aktov sta za zasebno gradnjo predvideni področji pod Ajdno in Logom, za obe področji pa je treba izdelati in sprejeti zazidalni načrt, pridobiti, urediti in šele nato oddati zemljišča. Pravijo, da se po sprejemu zazidalnega načrta »pridobivajo zemljišča z zakonsko prisilo in da se pojavljajo močni odpori že pri sami pripravi« (zazidalni načrt Ajdna, Pišnica, Log). Torej - dokler na Jesenicah ne bodo sprejeli dolgoročnega plana občine tudi prostorskih planov ne morejo sprejeti, zato bodo graditelji morali še nekaj časa čakati. ry Sedej Delegati sprašujejo Dohodki v gospodarstvu krepko zaostajajo Jesenice, 19. oktobra — Delegacija delovne skupnosti za ekonomiko, tehnično kontrolo in raziskave ter novogradnje ter delegacija Občinskega komiteja ZKS občine Jesenice sta na eni minulih sej zborov skupščine občine Jesenice postavili delegatsko vprašanje: kako je mogoče, da je bil julija povprečni mesečni osebni dohodek v negospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom večji kar za 25 odstotkov? Kako more občinski sindikalni svet nastala izplačila in nesorazmerja »zagovarjati« pred delavci Kovina (povprečni osebni dohodek 136.146 din), Iskro Blejska Dobrava (osebni dohodek 172.948 dinarjev), Kovinar nizke gradnje (osebni dohodek 178.915 dinarjev) in delavci Železarne (povprečni osebni dohodek 225.860 dinarjev)? V delegatskem vprašanju so navedli tudi negospodarski' oi ganizacije, kjer so izplačani .osebni dohodki julija dosegli tudi 635.166 dinarjev (SIS občine Jesenice) in želeli izvedeti, kako so v teh negospodarskih organizacijah izboljšali poslovne rezultat**. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tomaž Ker šmanč odgovarja na delegatsko vprašanje in med drugim pravi, da so višji osebni dohodki v negospodarstvu predvsem posledic: višje kadrovske strukture zaposlenih, tako v zdravstvu kot v šolstvu, na višje dohodke v šolah pa je vplivala julijska uskladitev /a prvo polovico !»>t.i V preteklih obdobjih so bili osebni prejem .- •• h orgunrzacijah prenizki, zato je prišlo do tolikšnega povi- . D. S. 4. STRAN. NOVICE IN DOGODKI TOREK, 27. OKTOBRA 19*] tO Škof ja Loka, 26. oktobra — Par opek je vse, kar je ostalo od enega izmed dveh blokov v Frankovem naselju. Prejšnji teden so porušili star blok, kjer je bil včasih samski dom Jelovice. Na istem mestu bodo že novembra začeli graditi nov blok s tridesetimi stanovanji, v katerega se bodo stanovalci lahko vselili že drugo leto. Nato bodo podrli še sosednji blok in na njegovem mestu zgradili petdeset stanovanj ter poslovne prostore. — Foto: V. Stanovnik Štirim krajevnim skupnostim še 16 milijonov Jesenice, — Odbor za delitev združenih sredstev za skupne potrebe v krajevnih skupnosti je za uresničitev programov krajevnih skupnosti letos prejel za 73 milijonov dinarjev zahtevkov. Do konca septembra se je zbralo 24 milijonov dinarjev, kot akontacijo so krajevnim skupnostim po kriteriju števila zaposlenih razdelili že 74» milijonov dinarjev. Po kriteriju »programi« po so predlagali, da se nekaterim krajevnim skupnostim razdeli se 16,5 milijonov dinarjev sredstev. Ta sredstva naj ki prejele: Kranjska gora za dokončanje mrliških vežic v višini 16 milijonov dinarjev, Dovje-Mojstrana za dokončanje izgradnje mrliških vežic 5,2 milijona dinarjev, Blejska Dobrava 606 tisoč dinarjev za centralno napeljavo in Planina pod Golico 356.066 dinarjev za ureditev zemljiških zadev za gradnjo novega pokopališča. D. S. Programska konferenca SZDL Kranj — Drevi ob 18. uri (27. oktobra) bo v prostorih krajevne skupnosti Kranj Center programska konferenca krajevne organizacije socialistične zveze. Na dnevnem redu bo poročilo o delu v preteklem obdobju in razprava ter sprejem programa za prihodnje leto. Kot je razvidno iz poročila, nameravajo na konferenci še posebno spregovoriti o revitalizaciji starega dela Kranja, skrbi za varstvo okolja ter o delu in organiziranosti posameznih organizacij, društev in organov v krajevni skupnosti. Aktivnosti v Podnartu Podnart — Na seji programsko-volilne konference socialistične zveze v Podnartu so v ponedeljek, 19. oktobra, najprej razpravljali o načrtovani gradnji drugega železniškega tira, ki bo potekal na območju krajevne skupnosti Podnart. Dogovorili so se, da bodo vse pripombe in priporočila iz krajevne skupnosti poslali železnici, Zavodu za urbanizem Bled in občini z željo, da jih upoštevajo pri oblikovanju osnutka. V nadaljevanju pa so govorili o delu krajevne konference SZDL in organov, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Poročila bodo objavljena v krajevnem glasilu. Nazadnje pa so izvolili novo 35-delegatsko konferenco, predsedstvo, nadzorni odbor in druge organe. Za novega predsednika krajevne konference SZDL so izvolili Jožeta Faganela, za podpredsednika Blaža Fistra in za sekretarko Branko Konc. C R Sejem poslovno uspel Kranj — Dvajseti mednarodni sejem stanovanjske opreme v Kranju, specializirana prireditev, ki je trajala od 16. do 22. oktobra, je tudi poslovno uspela. Po eni strani zaradi zanimive gobarske razstave, po drugi pa zaradi predstavljenih novosti in tradicionalne opreme za stanovanja, je prireditev pravzaprav presegla pričakovanja. Ogledalo si jo je precej prek 20 tisoč obiskovalcev. Nad poslovnim uspehom so bili tokrat še posebno zadovoljni razstavljavci, ki so se predstavili z raznovrstno ponudbo izdelkov za opremo stanovanja, pa tudi tisti, ki so opozarjali nase s poslovnimi dnevi in razstavljenimi novostmi naših proizvajalcev. Se posebej pa je tokrat presenetil velik obisk šolske mladine s cele Gorenjske, ki si je sejem v glavnem ogledala zaradi gobarske razstave. Prireditelj je tudi povedal, da so zadnji dan sejem obiskali tudi Viktor Avbelj, Tone Bole in dr. Miha Potočnik. Mihi Potočniku so na sejmu ob njegovem letošnjem jubileju pripravili tudi manjši sprejem. Pregled gasilskih aparatov Cerklje — Gasilsko društvo Cerklje, ki deluje na območju štirih krajevnih skupnosti, bo jutri in v četrtek (28. in 29.oktobra) organiziralo od 16. do 20. ure v gasilskem domu v Cerkljah brezplačen pregled gasilskih aparatov. Sprejemali bodo tudi naročila za nakup novih gasilskih aparatov. j ^ Srečanje z dopisniki — Minuli četrtek popoldne smo povabili v uredništvo naše stalne dopisnike, ki največ in tudi redno sodelujejo na strani Gorenjski kraji in ljudje. Pogovorili smo se o dosedanjem in čim tesnejšem sodelovanju tudi v prihodnje. Dogovor je tudi bil, da v prihodnje povabimo k sodelovanju še druge, z željo, da bi bil Gorenjski glas čimbolj zanimiv. K sproščenemu delovanju pogovora pa je zelo ižVirno prispeval tudi naš dolgoletni dopisnik Ciril Rozman s Poljšice pri Podnartu, ki je na srečanje prinesel cel pehar jurčkov. — A. Z. — Foto: G. Sinik Javornik-Koroška Bela: Težko je biti največji v občini Veliko dvorišče še večje tovarne Javornik—Koroška Bela, 26. oktobra — ( )Ceprav se morda prijetno sliši, da je naša krajevna skupnost z okrog pet tisoč prebivalci največja v jeseniški občini in imamo na celotnem območju razvejano gospodarsko in drugo infrastrukturo, je prava resnica tudi ta, da imamo nič koliko drobnih in večjih problemov. Najbolj pa moti to, da o številnih stvareh na našem območju nimamo besede in nas nihče tudi ne vpraša za mnenje, očitki pa potem letijo na zbor krajanov,« so razlagali predstavniki vodstva med obiskom v krajevni skupnosti. Zelo redki so na Gorenjskem primeri, da bi kar celotno krajevno skupnost poimenovali po neki osebnosti ali dogodku iz zgodovine. Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela v jeseniški občini je takšna, saj ima v statutu zapisano poimenovanje po Ediju Giorgioniju, borcu in predvojnemu revolucionarju. Morda tudi zato, ker še danes radi poudarijo, da sta Javornik in Koroška Bela vedno najbolj revolucionarni del Jesenic. In nekakšna objektivna odločnost je bila med udeleženci tudi ves čas pogovora med našim nedavnim obiskom v krajevni skupnosti. »Na tri področja so ljudje v naši krajevni skupnosti še posebno občutljivi,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Valentin Markež. »To so ceste, telefonija in varstvo okolja. Imamo sicer kar precej urejenih cest, nič manj pa takšnih, ki jih bo treba urediti. Ena takšnih je približno pet kilometrov dolga cesta v Rovte, ki je sicer v letošnjem programu občinske komunalne skupnosti. Nekaj podobnega je s Potjo ilegalcev. Za to cesto se zdaj delajo projekti. Sicer pa ugotavljamo, da časi danes niso naklonjeni širokim in zahtevnim programom. Marsikaj, kar je v programih, letos ne bo moč uresničiti. Moti pa predvsem to, da bomo na zborih kritiko krajanov slišali mi v vodstvu krajevne skupnosti. Pa nismo krivi mi, da na cestah na primer ne bo narejeno tisto, kar je bilo v planin. Vzrok za to je (menda) avgustovsko neurje, ki je v občini naredilo precej škode in jo je treba zdaj odpraviti.« Kar zadeva družbenopolitično, predvsem pa društveno življenje v tej krajevni skupnosti, velja, da je dokaj pestro in živahno. Gasilci, TVD Partizan, planinci letos slavijo visoke jubileje. Zelo delavni so v društvu upokojenci, v DPD Svoboda France Mencinger, pa v strelski, lovski družini, da ne govorimo o Rekreacijskem centru Kres, ki je vsako leto (do zdaj že 33 krat) prireditelj množičnega kurirskega smuka. V pogovoru so sodelovali: Milan Dornik, pred sednik skupščine KS, Valentin Markež, pred sednik sveta KS, Boris Smolej, predsednik ko misije za komunalna in gospodarska vpraša nja, Edo Žagar, član komisije za varstvo okolja Nadja Klinar, predsednica komisije za social na in zdravstvena vprašanj a in Branka Dober' šek, tajnica krajevne skupnosti. ( »Večkrat nam pravijo, da smo veliko dvorišče še večje tovarne. Na našem območju je dejansko vsa pomembnejša industrija v občini. Trenutno je eden velikih ciljev telefonija. Ko smo se pred nekaj leti prvič lotili telefonske akcije, smo krajane morali skoraj prositi, da so se prijavili za priključke. Danes je najmanj dvesto interesentov zanje. Prav toliko je tudi rezerviranih priključkov v centrali, vendar trenutno čakamo, da se začne akcija za izgradno omrežja. Vse skupaj se vrti (že predolgo) okrog podpisovanja samoupravnega sporazuma o izgradnji ptt omrežja v občini. Ljudje nenehno pritiskajo na nas in tudi sami se sprw»«'- ^ zakaj se vse skupaj tako počasi premika. Najbolj pa nas nio»»^ na vprašanja, pripombe... pri odgovorih v občini ne dobu«0 govora,« je povedal predsednik komisije za komunalna in 8° r darska vprašanja v svetu krajevne skupnosti Boris Smolej« Takšne kritične pripombe na odS0*0^? Valentin Markež Po občini letijo tudi glede predvidene ay ste in načrtovanega drugega železniške' tira. Vse je nekako zavito v plašč nejas» sti in »idejnih« razprav o osnutkih. m »Ljudje pa se jezijo, ker vedo, da av^ ^ cesta bo, da drugi tir mora biti in da ne ^ ^ vo ne drugo ne bo potekalo po zrakV'k0f ga najbolj, kar zadeva varstvo okolja (k**? se pač da, saj so vse zelene površine ^ Edo Žagar dfllrf žel*' ni že skoraj izginile), sodelujemo 1Q^ zarno oziroma hladno valjamo, NJ6*1. jejn ^ skusno obratovanje spremljamo v W ^ \ delu', ki se nanaša na hrup, odprasev*^, ti Tu imamo skupni jezik, da ne smemo popuščati za nob«™ $ no. Tako imamo na primer v programu ureditev zelene ^ vzdolž magistralne ceste, ki naj bi ločila industrijo od s ^ ^ vanjskega dela krajevne skupnosti,« je poudaril član konus. \ varstvo okolja Edo Žagar. r kaH"* Pogovor med obiskom bi na trenutke lahko primerjal1 v;Vp problemsko konferenco, kjer je bila osnovna tale ugotovi ^ p( velikih, primestnih krajevnih skupnostih se krajani P°£°s*ie pa s* čujejo s pomembnimi (večjimi) družbenimi cilji. Toliko te i ff p] je potem za vodstva v takšnih krajevnih skupnostih, če si ^ « vorni za takšne programe ne vzamejo dovolj časa (in volj bi se z njimi in krajani o njih pogovorili. ^ £al&f Marjanca Skrtova iz Gozd Martuljka: »Starost težka, kar sama s' prišla« Gozd Martuljek, 19. oktobra — Med najstarejšimi Martuljčani ie tudi Marjanca Skrtova, prijazna in vesela ženica pri 84 letih. Se vedno se rada spominja nekdanjih dni, ko je bila hiša polna otrok, ko so tako radi peli in plesali. Pri »ta zgornji Zimovi« hiši v Gozd Martuljku se je pred 84. leti med štirinajstimi otroki rodila tudi Marjanca Skrtova, ki danes živi v bližnji hiši sama, a ne osamela. Trije njeni otroci, vnuki in pravnuki še vedno obiskujejo svojo mamo, ki je pri 84 letih še nadvse živahna, prijazna in delavna. Vsak dan pomaga doma, gospodinji in hodi v hlev, v svoji hišici poleg nekdanje železniške proge v Planico pa goji rože, ki jih ima tako rada. Marjanca, ena najstarejših Martuljčank, se še vedno rada spominja dni, ko so živeli doma, veliko delali na polju, a se znali tudi poveseliti. »Še kako dobro se spominjam harmonike, pa plesa,« pravi Marjanca, »plesala sem rada, tako plesala, da je bilo veselje. Še danes prihajajo otroci, ki plešejo pri folklori, naj jim pokažem, kako smo se včasih vrteli. Najraje smo plesali »štajeriš« pa »cotiš«, valček in polko. Ni še dolgo tega, ko sem se še zavrtela, a pri mojih letih je že tako, kot pravi pesem: stara sem ratala, delat ne morem, godci zagodejo, plešem pa še,« se zasmeje simpatična Marjanca. Po možu, ki je bil železničar-ski delavec, ima Marjanca pokojnino. Koliko? »Saj še dvakrat ni glih,« zamahne z roko, »a gre. Včasih je bilo težje, žgance in mleko smo jedli. Danes imam najraje kakšno juho in ta pravo kavico.« Skrtova ne more pozabiti nekdanje železnice v Planico. »Ko so progo leta 1966 ukinili, Pred dokončno ureditvijo — Med pomembnejšimi odseki, so bili letos v programu cestne komunalne skupnosti ^r8sC je vsekakor cesta Hrastje — Trboje. Že lani začeta dela so letos nadaljevala na dveh odsekih in sicer v Trbojah *n Hrastju. Tako kot v Trbojah, kjer od šole do križišča sredi si gradijo pločnik, tudi v Hrastju z deli končujejo. — A- Marjanca Skrtova iz Gozd Martuljka se mi je zdelo tako čudno, nekaj je manjkalo. Zapornice niso več žvenkljale, bilo je tako pusto in tiho, še posebno, ker sem malo kasneje ostala tudi brez moža. Stalno sem se bala zanj, saj je bilo delo pri železnici nevarno, veliko sva pretrpela, dve vojski doživela, bilo je veliko pomanjkanja... A vseeno, bilo je lepo, bilo je lepo biti skupaj. Čeprav danes zimo preživim pri otrocih, se vseeno najraje vračam domov, v Rute, kjer sem bila rojena in kjer sem živela vse svoje življenje. Starost, veste, ni nekaj posebno veselega, nikdar ne veš, kaj te čaka...« postane malce žalostna Marjanca, a takoj nato se spomni hudomušne pesmice svojega očeta: »Starost nemarna, kako si težka, nisem te kupu, si sama prišla....« D. Sedej PRITOŽNO KNJIGO, PROSI»? Petrol naj javno odgovori »11. oktobra letos sem se okrog 22.30 vračal z osebnim avtomobilom proti domu. Ta dan sem bil mobiliziran za delo v SLO in DSZ. Po štirih urah vojaških dolžnosti na občinskem odboru ZZB NOV Kranj tem se pripeljal na Pe-trolovo bencinsko črpalko na Laborah. Signalna lučka je kazala, da je zaloga bencina v rezervoarju že precej kritična. Da bi se brez skrbi pripeljal domov in naslednji dan na delo v Kranj, sem torej nameraval doliti vsaj deset litrov bencina. Na obeh črpalkah za super bencin je bilo opozorilo, da goriva ni. Tako je trdil tudi delavec na bencinski črpalki. Vendar temu ni bilo tako, ■ saj je na črpalki na moji levi bila lastnica avtomobila KR 412-67 in ji je delavec vpričo mene nalil super bencin. Zato ga je žena vprašala, če to-variiici morda naliva vodo. ker bencina ni. Na drugi črpalki na moji desni strani je čakal na bencin lastnik avt°' mobila U 375-187. Odpe¥ sem kakšnih 50 metrov *a' prej od obeh črpalk in ćak^ ali bo tovarišu z ljubljans* registracijo nalil bencin <*f ne. Nisem dolgo čakal, ko ) tudi on dobil gorivo. Ne razumem vodstva ?e' trola, da lahko na servisu za' poslijo takšnega delavk brez osnovne trgovske mort' le, saj zavestno in namer* nekaterim noče postreči, s jim cinično posmehuje in 0 tem, ko trdi, da goriva n'' (prav iz teh črpalk) nekate' rim gorivo daje, drugi"1 V? ne. Naj povem, daje tovariš' ca iz avtomobila KR 412 a trdila, da je vozila pozive mobilizacijo za ta dan. razumem pa, kaj je delala n Laborah, če je doma v Zahtevam, da vodstvo "ee trola javno odgovori, ^aka^ii njihov delavec tako ravna in kako nameravajo ukrep ti. Menim, da je njegov 0 nos v nasprotju z vsemi pr vili kult urne postrežbe i" govine.« KULTURA 5. STRAN (g®IMlIWIEnGLAS Izredna seja skupščine Kulturne skupnosti Slovenije OGROŽENA KULTURA - IN MI VSI j sedanji dLi" - ?s^eJ Ie bilo verjetno zelo malo priložnosti, da bi v delegatskih klopeh lahko slišali tako hudo bridke obtožbe tako na sejj sk - ^ 'tu^urne dejavnosti pri nas kot na vse okoliščine in krivce, ki so v tak položaj kulturo potisnili. Delegati na izredni ^Publišk^L0*116 ^u^urne skupnosti so brez dlake na jeziku zastavili razpravo, ki naj bi svoj epilog pravzaprav doživela šele v PoUtiko».T £unsc.ini-Tam naj bi namreč kot četrti zbor našli način za drugačno delitev narodnega dohodka in drugačno kulturno a> ki se je krojila zadnja leta in še posebej zaradi zadnjih interventnih zakonov, namreč lahko le povsem osuši napajanje korenin našega nacionalnega obstoja.. M.VOVK m Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo je menil, da je nujno treba odpreti dialog Kulturne skupnosti s skupščino SR Slovenije. Časi so za kulturo hudo slabi, saj le-ta deli usodo gospodarstva, če vemo, da se rast družbenega proizvoda letos ne giblje po planu, to pomeni, da je iluzorno pričakovati izpolnitev vseh kulturnih programov, zamišljenih v Kulturni skupnosti. k*1" izrnkS^' ^a sem J° ze navadil stradanja, zdaj pa hoče mrha ^ ""miti.« - Karikatura: Melita Vovk, 1987 ^1itične9mk^Šenem družbeno 'ViB a+ mora slovenska kul-gaja us°toviti, kaj se z njo do- žePrerpc Vsf skuPaJ Je zdaJ motil S °' da bi lahko k°8a In tiaih -ali dru§ačen žargon. jUgotatr2 tudi ni dovolJ. če le lanska K0, kje Je zdaJ sl°-l%« t J^tura. »Hočemo ak- skih ki 0 slišati iz delegatih "luPi na zadni em izred- zargonu diši, če re- zadnjem izred- ^nske?Se£anJu skupščine slo- a3brž vKulturne skupnosti. I ^ treh« J dru§ega zdaj niti r°na ls oriti- KaJti biti Plat to slovenska kultura ^ja Po malem že celo vr- sto let"^" Prešiko/0da očitno je ta zvok Her da bi lahko zdramil & zJJff_a> da bi res sleherne-j^adi lo zaradi posledic, t §a v p,ravcatega pustošenj a, S0 ;slovenski kulturi pušča *ne vSe;ievama Politika zve-'aa ^ešerna ( Zdravljica: »ne vrag, le sosed bo mejak!« ) Pušk ^Ijubnega ^enka ( Naprej: »za blagor očetnjave naj srecJ;govori!« ). Razliko navajam zaradi tega, ker je bila na ^otfcn^V Uvodoma poudarjena »neuradna slovenska himna« šeren. t *zmed zanimivosti Jenkovega pesnjenja. Vendar Pre-£asu .udi v tem pogledu ni zanemarljiv, saj je v današnjem hii^n Jegova Zdravljica tista, ki velja za neuradno slovensko ^rnov PanašnJe slovensko ljudstvo je bolj naklonjeno pre-nju u skemu sožitju med narodi kot pa jenkovskemu poziva-orožju. zhi~~L^n<'re^ mkret, član žirije, ki je izbrala najboljšo pesni-^'edalj-r- zaanjih dveh let, je v četrtek zvečer v Prešernovem fesnj&t Venu Taulerju izročil Nal a zbirk<> Vodenjaki. V zah il Jenkovo nagrado za njegovo ihvali je tokratni nagrajenec po-Mr niu . "agrado sprejema iz rok kolegov, slovenskih pesnikov, enake aie niožnost, da se za hip sliši glas njegove poezije, sicer med enakimi. - Foto: G. Sinik Ali je kult Prešerna v Kranju močnejši in ni poljubno zamenljiv? To je zelo verjetno. Prav tako je verjetno, da je nekaj narobe s samim srečanjem. Široka zasnova in organizacijsko tudi realizacija 1. srečanja pred leti (tako generacijska, tako idejno estetska, tako družbena in nezaprta v ožjo strokovnost) se ni mogla obdržati, ker je prevlada filozofskega mišljenja o poeziji in nad poezijo povzročila spontano selekcijo med pesniki. Dodatno so v naslednjih letih k temu prispevale ozke in nepomembne teme srečanja pa tudi različne avtorske selekcije pesnikov, ki naj bi na ta način pridobivali pravico do nastopa na srečanju. Osip udeležencev — pesnikov in občinstva — je bil vedno večji, vse do letošnjega srečanja, ko se je izkazalo, da poezija in občinstvo ne gresta več skupaj in navsezadnje ne gredo skupaj niti slovenski pesniki in srečanje. Kaže celo, da bi bilo srečanje slovenskih pesnikov lahko kar na uredništvu Nove revije. Pa ne zaradi slovenskih pesnikov, pač pa zaradi oblikovalcev mišljenja o poeziji zbranih okrog te revije, in pa zato, ker je ta koncentracija mišljenja o poeziji, sicer kot izvrstna prednost Nove revije, pripomogla tudi k negativnim posledicam kranjskega srečanja. Te so v ezoteričnem zoževa-nju pesniškega interesa in v vzpostavitvi določene »diktature« v aferi »svobodnega ozemlja« pesniške ustvarjalnosti. Vzpostavitev »diktature« mišljenja o pesništvu se je prektično izkazala na zaključni prireditvi, na kateri sem prebral dve svoji pesmi, grešni po tem, da sta napisani v srbohrvaščini (obe iz nastajajoče zbirke Sabat). Pesniška ezoterija, v katero je kranjsko srečanje zašlo, logično pelje v prostozi-darstvo. Namesto tega smo dobili »mafijo«, ki ukazuje pesniškemu obnašanju, poetiki in njenemu izrekanju. Zapovedni-ški način ni pesniško božanski (Orfej), z vsemi posledicami in odgovornostjo pesnika v takšnem položaju, ampak je histerično kaplarski (Goebbels), je fašistoiden, ne morem reči »tipično balkanski«, ker je netipično slovenski, ker za slovensko ljudstvo in slovenske pesnike ne more biti tipičen noben naci-šovinizem. Poezija se postavlja zoper mnoge omejitve, družbenopolitične, policijsko militaristične, tudi ideološke in tudi jezikovne. Različne samo — omejevalne postopke ne narekuje nobena »sveta jeza«, kot misli Niko Grafenauer, narekujeta jih samo vzvišena nekulturnost in oblastniška domišljavost. Franci Zagončnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta dokumentarna razstava ob 30-letnici Društva za raziskavo jam Krani. V Prešernovi hiši je na ogled slikarska razstava Mirni Kajzer. V Mestni hiši je odprta prodajna razstava Likovnega društva Kranj. vij ic za otroKe oc da V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic za otroke od 5. do 10. leta. Jutri, v sredo, ob 20. uri bo ob otvoritvi prenovljenih prostorov Carniuma, centra za umetnost v Delavskem domu, vhod 6, glasbeno tematski večer — Mike Oldfield (ponovitev naslednji torek). V petek, 30. oktobra, ob 19. in 21. uri bo na sporedu francoski zgodovinski film Boj za ogenj. V soboto, 31. oktobra, ob 19. in 21. je na sporedu amer. film Odiseja 2001. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij ing. arh. in akad. slikarke Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk inž. arh. in akad. slikarke Eke Vogelnik. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri vodila uro pravljic Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Boštjan Kekec ob diapozitivih govoril o Perujskih Andih. V jaleriji Loškega gradu so na ogled slike slikarja Sta-nega Zerka. Zbirke Loškega muzeja so na ogle J vsc\?: dan razen ponedeljka ob 9. do 17. ure. ŠKOFJA LOKA — V četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 uri bo na Loškem odru gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s komedijo Fadila Hadžiča Orhideja, v režiji Iztoka Torvja. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom pri blagajni gledališča. JESENICE — V galeriji Kosove graščine jutri, v sredo, ob 19. uri odpirajo razstavo risb akad. slikarja Zdenka Huzjana iz Ljubljane. Ob otvoritvi bo pesmi Sonje Stergaršek predstavil igralec Kristijan Muck. Kranj — Ob 80-letnici Črtomira Zorca je predsednik občinske konference SZDL Kranj Ferdo Rauter priredil v prostorih ZKO Kranj v gradu Kieselstein srečanje, na katerem so slavljencu predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, na čelu s predsednikom Skupščine občine Kranj, čestitali k jubileju. Črtomir Zoreč se je potem, ko je zaključil svoje poklicno delo, lotil novega področja — prešer-noslovja in temu posvetil kar lepo število let; ljudje pa so ga še posebno spoznali po njegovih zapisih o gorenjskih in tudi drugih krajih, kjer poznajo in govore slovensko besedo. Zapisov se je v dolgih letih nabralo zajeten kup, nekateri med njimi še čakajo na knjižno izdajo. Ko se je Črtomir Zoreč zahvalil za počastitev, je omenil, da ga še posebej veseli, ker danes srečuje svoje nekdanje dijake, danes večinoma uspešne, delovne in vodilne delavce. Tako kot že nekajkrat je tudi tokrat omenil svoja prizadevanja, da bi mesto, v katerem ima svoj zadnji počitek največji slovenski pesnik, dobilo vsaj nekaj več tistih obeležij, ki že na zunaj dajejo videz kulturo naklonjenih ljudi. — L. M. — Foto: F. Perdan GLEDALIŠČE ČEZ CESTO DELUJE! Kranj — V sredo, 28. oktobra, ob 20. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma 1. ponovitev gledališkega dogodka Magma. Premiera te zanimive predstave je bila ob koncu prejšnje sezone. Izbor besedil in režija Izto1: Alidič. Koreografija Jolanda Regouc. Igrajo Dunja Jekovec, Irena Oman in Vanja Slapar. Glasba Laibach. Tudi Lutke čez cesto so že pričele s tradicionalnimi lutkovnimi četrtki. Ta četrtek, 29. oktobra ob 17. uri bo v istih prostorih lutkovna predstava Grimm-Streda: Princeska na zrnu graha v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic in režiji Saše Kumpa. Od lanskih predstav Gledališča in Lutk čez cesto se obetajo še naslednje ponovitve: Fallada-Alidič: Bratec, Bach-Za-goričnik: Galeb in Streda-Kump: Vrata. Sicer pa je v delu tudi nova zanimiva predstava. Franci Zagoričnik KRANJSKO GLEDALIŠČE V MARIBORU Kranj — Prešernovo gledališče že vrsto let redno sodeluje na Borštnikovem srečanju. Največkrat je sodelovalo v tekmovalnem programu, lani pa je z »Nočjo do jutra« celo začelo srečanje. Toda vedno se je pojavljala vrsta vprašanj okrog statusa kranjskega gledališča; letos je selektor Aleš Berger v svoji obrazložitvi zapisal, da nejasnosti okrog statusa preprečujejo enakovredno sodelovanje kranjskega gledališča v tekmovalnem programu. Prešernovo gledališče je s svojo lanskoletno uprizoritvijo tako moralo »pristati« na sodelovanje v spremljevalnem programu. Nedorečen status bo tako tudi v prihodnje oteževal sodelovanje Prešernovega gledališča na Borštnikovem srečanju. Zadnja problemska konferenca SZDL o kulturi je sicer podprla dokončno formiranje poklicnega gledališča v Kranju, toda samo moralna podpora ni dovolj. Predstavo »Gospodična Julija« bodo kranjski igralci najprej predstavili mariborskemu občinstvu, v četrtek pa bodo z »Julijo« nastopili v Narodnem kazalištu »August Cesarec« v Varaždinu. »Gospodična Julija« je bila premiersko uprizorjena pred slabim letom, v teh dneh so predstavo v gledališču obnovili. V vlogi Kristin se bo predstavila nova članica kranjskega poklicnega igralskega ansambla Judita Zidar. Igralka je diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (ar) GLAS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK. 27. OKTOBRA 1987 Prvi daljši postanek je bil na Rasčici pri Trubarju. Toliko nas je bilo vseh skupaj. NaR.»*ic.i.bHtud.1.e.»z.n,.l.co:.okrrti.biln.*.bot.r.spe. Jubilejni izlet je bil namenjen lanašim starim naročnikom cerija Bled. Dobro se je odrezala. PEUALI SMO SE V NEZNANO Močan vtis je na vse izletnike napravil mogočni konstanjeviški grad, ki je iz leta v leto bogatejši, ne le z obnovljenimi zgradbami, temveč tudi z umetniškimi zbirkami. Najmlajši naročnik pa je bil z nami Mrakov Jaka, Jejlarjev iz Delnic. Njegov stari oče Jakob je bil med prvimi naročniki in ko je pred leti umrl in so pri hiši dobili njega, Jakoba mlajšega, velja zdaj za naročnika on. Kljub temu, da ni imel prave druščine, se ni dolgočasil. Albina Kalan z Orehka je bila najstarejša naročnica na izletu: 14. decembra jih bo imela 85. Enkrat je bila že na izletu z nami, pred mnogo leti, v bolnici Franji, a tale izlet, pravi, je presegel vsa njena pričakovanja. Stanko Erženov iz Zapuž pri Begunjah si ni mogel kaj, da ne bi dvignil kozarca, nazdravil vsem in s svojim še vedno lepim tenorjem zapel tisto lepo staro vinsko pesem »Oče nebeški glej...« Tole so bili pa naši osemdesetletniki. Veseli in zadovoljni so bili in tudi poskočno so še zaplesali, ko je zagodel meh. Letos Gorenjski glas praznuje 40-letnico in kot prvi izmed nekaj praznovanj, ki jih pripravljamo ob tej okrogli obletnici, je bil izlet 80 naših zvestih naročnikov po poteh slovenske kulture. Kot smo ugotovili na tej poti, so nekateri naši naročniki že več kot 40 let zvesti »Gorenjcu«. Nekaj jih je bilo med njimi, ki so bili pred vojno naročeni na Kovinarja, njegovega predhodnika, ki je izhajal na Jesenicah in na Naše delo, ki je izhajalo v Kranju. Preko 500 prvih naročnikov se nam je javilo, a kaj, ko vseh ne moremo vzeti s seboj. Izžrebali smo jih za dva avtobusa in jih popeljali v neznano. Ostali pridejo na vrsto spomladi, pa spet jeseni in tako naprej. Značke so letos zamenjale nalepke, vsak pa je dobil tudi dobri stari ohtelček, poln dobre kačje sline, za preganjanje jutranjih slabosti. Prva postaja je bila na Turjaku, za kofetek, streljaj naprej, na Trubarjevi Raščici, pa je bil prvi daljši postanek. Na obnovljeni domačiji z mogočnim mlinom in žago, kjer je leta 1508 ugledal luč sveta oče slovenske knjige Primož Trubar, smo prisluhnili zgodbi njegovega življenja, ki je v svoji plemeniti ustvarjalnosti dobesedno izgorevalo za »te lube Slovence«. Od tod nas je pot vodila mimo Novega mesta do kartuzijan-skega samostana Pleterje. Film o samostanu, ki so nam ga zavrteli v obnovljeni stari gotski cerkvi, nam je prikazal vso lepoto tega delčka slovenske dežele, ohranjanje starih kultur, način življenja kartuzijancev, enega najstrožjih samostanskih redov v Evropi. V samostanu je danes tudi spominski muzej narodnoosvobodilne borbe tega konca Dolenjske. Poznano je namreč sodelovanje ple-terskih menihov s partizani. Še danes o bojih okrog Pleterij, ki so za svojimi zidovi skrivali ranjene partizane, priča s streli oškrobljen omet cerkve in drugih samostanskih stavb. Začrtana pot je bila dolga in hiteti smo morali naprej. Tokrat v Kostanjevico, dolenjske Benetke, in v grad, kjer so nekoč živeli ci-stercijanci, ki je danes najbolj poznan po svoji Formi vivi. Mogočen grad oziroma samostan, ki ga Dolenjci pridno obnavljajo že dobrih trideset let, vse bolj dobiva prvotno podobo in mogočnost. Z 234 arkadnimi loki, ki obdajajo velikansko dvorišče, je eno izmed največjih te vrste v Evropi. Tu smo si ogledali galerijo in stalno razstavo slikarja in grafika Božidarja Jakca, s.alni razstavi likovnih del Jo-> žeta Gorjupa in Franceta Kralja pa seveda zbirko oljnih slik starih mojstrov — nekatera dela pripisujejo celo velikemu flamskemu slikarju Van Dvcku — ki jih je galeriji odstopila kartuzija Pleterje. Tudi od Kostanjevice in od zelene Krke smo se morali kar prehitro posloviti. Čez njene mostove smo jo ubrali proti dolenjski magistrali. Priznati moram, da do zadnjega nismo vedeli, kam gremo. Naša vodiča nista in nista hotela izdati kake skrivnosti. Nazadnje smo se znašli v Čatežu, v Zdraviliškem domu, pri pogrnjenih mizah. Dobro kosilo so nam pripravili čateški kuharji in prijazna dekleta so nam stregla. Na koncu so priznala, da tako prijetne skupine že dolgo niso imela v jedilnici. Mi pa smo potem, ko se je vince v kozarčkih zaiskrilo posebej počastili naše 80-letnike. Kar deset jih je bilo z nami. Šavsov Ciril iz Preddvora je tu raztegnil svoj meh za ples. Tako praznično in lepo je bilo vse skupaj, da si Stanko Eržen iz Zapuž, tenorist, ki je 53 let pel v Linhartovem zboru, ni mogel kaj, da ne bi dvignil kupice, nazdravil vsem zbranim in zapel tisto najlepšo: »Oče nebeški glej . . .« Prišla je tudi ura odhoda. Zdaj smo prvič vedeli, kam gremo. Veselo je bilo v obeh avtobusih, kajti »mikrofon je bil vaš«. Na koncu smo si zaželeli, da bi se za Glasovega Abrahama spet takole našli in se lepo, lepo imeli. . D Dolenc Foto: F. Perdan Polde Šenk iz Hrastja pri Kranju: »Ve morem vam povedati, kako sem srečen, da sem z vami. Prejšnji četrtek sem imel rojstni dan, 78 let, v petek sem bil pa v Gorenjskem glasu izžreban. Bilo je kot darilo za rojstni dan.« Viktor Košir Iz Zapog P" ^JJjJi cah, ki je prav danes dop^ 80 let: »Tak firbec me je " ^ kako je na vašem izletu. sem namreč dvajset let org ziral izlete za smledniške »IJl kojence. Zdaj vidim, da je * r ml na izletu res tako lepo J ^ nimivo, kot so pripovedovan- O našem izletu bo danes, v torek, od 17. do 19. ure spregovoril tudi žirovski radio: z nami je bila namreč tudi njegova dopisnica Katarina Jelene. Ena naših najstarejših naroc' je bila tudi 82-letna Franci« Novak iz Cerkelj. Drugo bera je za ta dan pustila kar dom» Vesela pesem se je glasila po Čatežu. A I55EK. 27. OKTOBRA 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRAN MMEHGLAS Sjcranjskimi jamarji v Turkovem breznu____ Podzemne lepote vabijo v globino ^vte pri Podnartu, 24. oktobra - Današnji ogled Turkovega brezna nad Rovtami, ki so ga Pripravili člani Društva za raziskavo jam iz Kranja ob 30-letnem jubileju, je poleg jamarjev Privabil številne obiskovalce. Od včeraj pa predstavljajo javnosti izsek iz svoje jamarske dejavnosti na zanimivi razstavi v kranjski Mestni hiši. S skal nega previsa se je odprl pogled v prostrano dvorano Začetki jamarstva v Kranju J*gajo v leto 1954, ko je začel Rovati v kranjski gimnaziji Jamarski krožek. Tri leta poz-neJe so ustanovili pri Planinskem društvu Kranj jamarsko Sekcij0, kar štejejo za začetek organiziranega jamarstva. Od teta 1972 delujejo kranjski ja-marji samostojno v Društvu 2a raziskavo jam. »Sprva smo odhajali v jame n»ključno, ko smo zvedeli za-nl« od domačinov, lovcev in pzdarjev,« se spominja dolgo-tetni jamar Davo Preisinger iz Kranja in nadaljuje: »Potem zaceli sistematično razi- smo skovati določeno ozemlje, najprej okoli Besnice, Uden bor-sfa in Jezerskega. Sredi sedemdesetih let smo se preusmerili na Jelovico, kjer smo °dkrili Brezno pri Leski pla-J»ni. Vanj smo prodrli do glo-«*ne 536 metrov.« seveda se jamarski dosežki ne Ocenjujeio le z metri, čeprav sleherno jamo po odkritju temeljito premerijo in raziščejo. Načrte in opise jam zbirajo v društvenem katastru, obenem pa podatke sporočajo jamarski zvezi Slovenije za njen kataster. r Nekateri člani se ukvarjajo tudi z zbiranjem živali, kamnin in okamenin ter fotografiranjem podzemlja. »Ob tej dejavnosti, v kateri aktivno sodeluje 35 jamarjev od približno stotih članov,« razlaga predsednik društva Igor Potočnik z Ovsiš, »je zelo pomembno jamarsko reševanje, naše društvo ima verjetno najbolj organizirano, opremljeno in usposobljeno reševalno ekipo z 8 izkušenimi jamarji. Poleg tega dela več članov v raznih organih naše zveze.« Najprej delo, potem raziskovanje Obsežna raziskovalna dejavnost kranjskih jamarjev na Gorenjskem ter drugod po domovini in na tujem, za katero potrebujejo veliko drage opreme, stane mnogo denarja. Ker dotaciji telesnokulturne skupnosti in Zveze organizacij za tehnično kulturo ter pomoč civilne zaščite zadoščajo komaj za 20 odstotkov vseh potreb, je pred obiskom jam nujno prostovoljno delo. Največ sredstev pridobijo z deli na višini in pod zemljo. Ob stalni skrbi za izobraževanje članstva v društvu navdušujejo mladino za jamarstvo s predavanji po šolah. Za letošnji društveni jubilej pa so pripravili dve prireditvi, da bi približali javnosti oblike jamarskega dela. Na razstavi v Kranju prikazujejo do konca oktobra poleg jamarske opreme zanimivo dokumentarno gradivo o dosedanjih dosežkih ter zbirko najdenih predmetov v raziskanih jamah. Povabilo v podzemni svet Posebno privlačen je bil sobotni organizirani ogled Turkovega brezna nad Rovtami pri Podnartu: kar precej domačinov in prebivalcev okoliških krajev, od najmlajših do starejših, se je zbralo pri vhodu v brezno. Vanj so sledili po stopinjah jamarjev po zdaj širšem, zdaj ožjem rovu in se ustavili pred skalnim previsom. Z njega se je ponujal čudovit pogled na razsvetljeno dvorano s kapniki. Za večino bo ostal verjetno nepozaben spust v dvorano, ki so ga omogočili prizadevni jamarji s transportno tehniko po škripcu na napeti vrvi. V spomin Najgloblji vtis za obiskovalce Turkovega brezna je bil spust po vrvi v dvorano globoko pod previsom mnogih se je vtisnil tudi pogled na jezerce, ki zapira rov pod dvorano. Učenec 6. razreda Marko Brzuhalski iz Podnarta je bil eden tistih obiskovalcev, ki so prvič pokukali v skrivnostni podzemni svet; zdel se mu je zelo zanimiv. Nande Markovič z Ovsiš, ki je prišel zaradi jamarskega navdušenja sina Uroša, se je rad spominjal po-tikanja s prijatelji po breznu v svojih mlajših letih. Petletni Tomaž in sedemletni Miha Šolar sta že prej obiskala nekaj jam z očkom Borisom, a se zato nista vrnila nič manj navdušena iz brezna. Če držijo besede prekaljenega jamarja Šolarja z Ovsiš, da enkratni pogled v jamo vedno znova vabi vanjo, so kranjski jamarji s sobotno akcijo dosegli pravi cilj. Gotovo so pridobili nekaj novih navdušencev za jamarstvo med mladimi in med starejšimi poglobili razumevanje zanj. Besedilo in slika: Stojan Saje Cestno komunalna skupnost Škof j a Loka Priprave že za prihodnje leto kolJa Loka, 22. oktobra — V vseh 23 krajevnih skupnostih v °bcini se je tako na cestnem kot komunalnem področju ne-) dogajalo. Medtem ko letošnji cestni program lahko tako rekoč že odkljukajo, so nekatere naloge z ostalega dela komunalnega programa celovitejše in se bodo nadaljevale prihodnje leto. Uresničevanje letošnjega cestnega in komunalnega progama je zagotavljalo predvsem občinsko združeno delo, ki z» obnovo regionalnih in lokalnih cest združuje 1,8 odstotka J* bruto osebnihj dohodkov. Za komunalni program je do £°nca julija združevalo 1,6 odstotka od bruto osebnih dohodov, od 1. avgusta naprej pa že združuje 2,6 odstotka. »Letošnji program za lokalno in regionalno cestno omrežje v občini bi lahko tako rekoč že uspešno odkljukali,« ocenjuje organizator SIS materialne proizvodnje v Škof j i Loki Miha Bizjak. »Najpomembnejša je bila obnova ceste Tre-bija-Žiri, ki je zdaj gotova. Pomembna so tudi dela na odsekih ceste Žiri-Osoj-nica-fdrija in Sovodenj-Kladje. Na odseku Žiri-Osojnica so dela končana, začeli pa smo tudi že s pripravami za Sovodenj-Kladje. Računamo, da bomo le-Dol S-e °bnovm cesto v makadamu, asfaltno prevleko pa bomo t ,0zjn skupaj z občino Idrija na celotnem delu. Odkupujemo krt -Ze ODJekte za cesto skozi Studeno in Selca za odpravo * 'ticnih točk v prihodnjem letu. Do leta 1990 pa bi morala bi-obnovljena tudi cesta na odseku Lipica-Škofja Loka-Pra-^r°tno.« si * Program lokalnih cest so se vključevale tudi krajevne KUPnosti. Kaj je narejenega? Miha Bizjak to " ""». i vaj j t- iiaicjciicgoi km\* so Potekala na odsekih Hotavlje-Kopačnica (1,5 Jav • av^ki most-Davča (1,75 km), Puštal proti Sori, Poljane-°rje na odseku Polenškovo brdo, Volča-Lom (0,5 km) Taj-kra°Va žaga-Potok v Selški dolini (skupaj 2 km). Skupaj s Pot^Vn^mi skupnostmi pa so potekala dela tudi na krajevnih žič V 'jG^eznikih (Martinj vrh), v Javorjah (spodnja postaja n "I(:e"Zapreval), v Trebiji (obnova ceste v Kladje nad Fuži-Vrh v- V Selcin (grobi asfalt v Golico), na Sovodnju (Mrzli n' Vinharje in Kremenk).« "Kako pa komunalni del letošnjega programa? dovoH ° proSrarnu Je v odročnih krajih potekala gradnja vo-v obv°V m bodo PrinodnJe leto zgrajeni najnujnejši vodovodi lotevam Velik zaloSaJ Pa nas taka prav v Skofji Loki, kjer je anio prve faze izgradnje vodovoda Sorsko polje. Prej e Še letos nameravajo obnoviti makadamsko cesto Sovodenj-Kladje njo skrb smo letos namenili tudi okolju. Za vsako krajevno skupnost smo nabavili en zabojnik za odvoz odpadkov in uredili odvoz v osredenjem delu Poljanske doline. Z Dinosom se dogovarjamo še za odvoz stekla oziroma steklene embalaže. V vse večje kraje v občini nameravamo zanjo dati 50 večjih zabojnikov. Ugotavljamo pa, da v Gorenji vasi še ni zgrajena kanalizacija in čistilna naprava. Enako velja za Poljane, v Ži-reh pa je sedanja čistilna naprava že preobremenjena, razen tega pa tretjina Žirov ni pokrita s kanalizacijo. Za povrh pa so tu tudi težave s pitno vodo, za kar potekajo še raziskave. Kar zadeva čiščenje vode ni dosti bolje tudi v Železnikih, vendar pa je že podpisan samoupravni sporazum za zbiranje denarja.« Čeprav gradbena sezona še ni končana in vse iz letošnjega programa ne bo dosledno izpeljano, vseeno velja ugotovitev, da je bilo na cestnem in komunalnem področju z zavzetostjo krajevnih skupnosti in podporo združenega dela precej narejenega. Pohvalo, tako pravijo, zasluži tudi Alpetou-rov Potniški promet, ki je z uvedbo dodatnih mestnih prog in ustrezno organiziranostjo uspel urediti boljši prevoz potnikov, čeprav ni uspelo združevanje sredstev za nabavo dodatnih avtobusov. Velika pridobitev je tudi uvedba hitrih avtobusov na progah Ziri-Skofja Loka-Ljubljana in Železniki-Škofju Loka-Ljubljana. »Problemov,« pravi Miha Bizjak, »pa tudi prihodnje leto ne bo manjkalo. Pripravljamo že programe, računali pa bomo seveda na odziv in sodelovanje kot letos.« A. Žalar Tudi obrtniki imajo socialne probleme Kranj, oktober — Kranjski obrtniki lahko pri svojem združenju vsak torek, od 12. do 13. ure, dobe pravne nasvete, vsak četrtek, od 11. do 13. ure, pa odgovore na vprašanja socialne na-Tave, svetovalec je Andrej Strniša, obrtnik, ki ima na Primsko-vem kisarno, po poklicu pa je socialni delavec, ž^ vrsto let dejaven na področju socialnega skrbstva. »Socialne probleme imajo tudi obrtniki,« pravi Andrej Strniša, »vendar jih socialne službe navadno odklanjajo, češ, znajdi se, saj si obrtnik. Marsikdaj tudi obrtniki sami ggf|: '^Jm* mislijo, da do tega ali onega niso upravičeni, denimo do otroškega dodatka. Vem, da ~ je v kranjski občini nekaj deset obrtnikov zaprosilo zanj, dobil ga je en sam, še ta, ker je bil zelo vztrajen in se ni dal kar tako odgnati.« Na socialnem področju je vrsta stvari, ki zadevajo tudi obrtnike, že nasvet dostikrat pomaga. »Če bo potrebno, se bomo tudi povezali z ustreznimi službami in posredovali,« pravi Andrej Strniša, saj so nasvet s socialnega področja pri kranjskem obrtnem združenju novost. Dokaj velik problem pri obrtnikih je invalidnost, kar se, denimo, upošteva tudi pri davčnih olajšavah. Na združenju bodo uvedli enotno evidenco o invalidnosti pri obrtnikih, da bodo vedeli, kolikšna je in kako jo lahko upo- števajo pri obdavčitvi. Po drugi strani pa ugotavljajo, da je pri obrtnikih dosti možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb, saj so delovne skupine majhne in se lažje usposobijo za delo, tudi stik obrtnika z delavcem je neposreden. D. Dolenc Nov posel za Iskro Telematiko Iskri se odpira tudi atrisko trzisce Konec meseca septembra je bila v Nairobiju podpisana pogodba med Iskro in kenijsko ptt (Kenya Posts & Telecommunications Corporation) o prenosu tehnologije za proizvodnjo telefonskih aparatov. Kot piše kenijski tisk, bo jugoslovanska vlada prek Iskre poskrbela tudi za osebje in šolanje Kenijcev doma in v Jugoslaviji. Vendar naj ne bi ostalo samo pri tem; sodelovanje naj bi v prihodnje razširili še na druge segmente telekomunikacij. Sporazum je plod večletnih iskrinih prizadevanj na tem tržišču. Podpisala sta ga predsednik kenijske ptt John Ngata Kariu-ki in član poslovodnega odbora Iskre Aleksander Mihev. Slednji nam je po vrnitvi v »V pogodbi je predvidena lokalna proizvodnja telefonskih aparatov polskrinitehno-J logiji. in sicer v mestecu Gilgil. Verjetno bo siiaMMBMMBBPt Iskra precej časa dobavljala dele, v novi to-Aleksander Mihev varni pa bodo iz njih sestavljali končne izdelke. Vrednost prvega posla je 2,5 milijona dolarjev. Od tega je pol milijona dolarjev vredna merilna in druga oprema, ki jo bo zagotovila Iskra, 2 milijona dolarjev pa prva dobava v letu 1988 - 100.000 telefonskih aparatov. Pogodba je sklenjena za deset let; kenijska ptt naj bi letno vgrajevala v svoje omrežje od 60.000 do 100.000 telefonskih priključkov, v tem obsegu pa bi lahko dolgoročno potekal tudi naš posel. Novo tržišče smo pridobili v hudem boju s svetovno konkurenco Nismo zahtevali plačila za prenos tehnologije, poleg tega pa smo kupcu prepustili pravico izvoza telefonskih aparatov v dežele PTA (ekonomska organizacija, v katero je vključenih 27 afriških držav). Kenija velja v primerjavi z ostalimi državami v tem delu Afrike za relativno najbolj stabilno, tako politično kot gospodarsko, zato lahko postane trdna izhodiščna točka Iskrinega prodora na širše afriško tržišče. Velja pa poudariti še tale vidik našega posla v Keniji: v pogovorih s K.A.Ng'enyem in J. N. Kariukijem, vodilnima predstavnikoma tamkajšnje ptt, se je izkazalo, da naše nove partnerje dejansko zanima širitev sodelovanja z Iskro tudi na druge segmente telekomunikacij, in sicer na telefonske centrale in prenosno opremo. Če bi nam uspelo prodreti npr. s sistemom SI 2000, ki je plod našega znanja in primeren za ta prostor, skupaj s prenosno opremo, ki jo prav tako lahko nudimo, bi se posli lahko bistveno povečali, najmanj za petkrat, saj so potrebe velike. S tem v zvezi smo gospoda Ng'enya povabili na ogled naših telekomunikacijskih sistemov, ki jih razstavljamo na sejmu v Ženevi; tam ga bomo seznanili s podrobnostmi.« Besedilo in slika: Kazimir Mohar Iz proizvodnje SI 2000. GLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK. 27. 0KT0BRA_195 Angelca Štros iz Vodnikove koče: S smetmi je najbolj nerodno Tiste oktobrske sobote je bil v Vodnikovi koči ves čas promet: planinci so prihajali z »vrha«, ti so se zdeli kar malce bolj pomembni, ves čas pa so prihajali tudi iz doline, a malce zaskrbljeni, kajti oktobra je dan že kratek in do Planike ali Kredarice je še dve, tri ure. Bo prenočišče na Vodnikovi, se sprašujejo bolj pozni obiskovalci koče? Oskrbnica Angelca namreč pričakuje šestdeset slavistov iz Bohinjske Bistrice. Kam jih bo dala? Bo že kako. Ležišč je pri njej petdeset, spalo jih je pa tudi že več kot sto. In potem se res začno usipati v kočo. Sam Matjaž Kmecl je z njimi. Jutri zjutraj mislijo iti na vrh Triglava. Bolj pametno bo, če zdajle pohite še do Kredarice, da jim bo jutri ostajalo več časa, preudarjajo. Le še Angeličin čaj iz borovničevega perja in gorskih rož si privoščijo, pa na stezo. Kar malce se mi zasmili ves ta ženski svet, ki se bo presneto namučil, preden bo na Kredarici. Da bi jih le noč prej ne zajela... Sicer je pa Kmecl odličen gornik, jih bo že varno pripeljal. Mi ne bomo šli na vrh, čeprav se ti kar škoda zdi, da si tako blizu Triglava, pa greš drugam. Fantje iz Gorenjskega tiska so nam namenili lažjo pot, naravnost sprehajalno, čez Velo polje, Mišeljsko sedlo in proti Krštenici in Vogarju. Zato je pred nami lep, brezskrben večer v koči, kakršnih malo doživiš. Angelca kuha še zadnjo enolončnico. Ravnokar reže klobase vanjo. Cisto brez mesa ne sme biti, čeprav za to starih jurjev res ne more biti bogata. Okusna pa je. Kaj vem, pravi Angelca, pri nas je jed še zaradi vode dobra. Ena najbolj zadovoljnih oskrbnic se mi zdi. Zlepa ne bo postavljala nobenih zahtev. Kaj bi pa še rada? Njeni planinci ji narede vse. Lani so vso kočo prebelili, kočo od zunaj obili z lesom, tako da tudi v kuhinji in shrambi, ki sta bili po kotih vsi črni.ni nobene vlage več. Prihodnje leto bodo pa streho prekrili. Šinklni so že pripravljeni tamle zunaj. »Le s smetmi je nerodno,« pravi. »Draginja je in ljudje vse več hrane prinašajo s seboj. Tudi pijače, in zdaj poleg ostalega puščajo za seboj še prazne steklenice. Moram pa priznati, da je med planinci že več osveščenosti. Včasih pridejo skupine, ki vse smeti in odpadke, ki jim pač ostanejo pri jedi, skrbno zavijejo in spravijo nazaj v nahrbtnike. Tudi v pepelnikih nič ne ostane za njimi. In resnično razmišljam, da bi za obisk naše koče kar postavili ta pogoj. Prihodnje leto bo planince pri nas zagotovo pozdravil napis, da naj smeti odnesejo s seboj. Nazaj grede bodo lažje. Ne morete si misliti, koliko nam dajo odpadki opraviti. Saj požgemo, kar se požgati da, toda vseeno ostane še veliko veliko preveč. Pri Planiki zdaj odpadke stiskajo s posebno stiskalnico in svežnje potem odvaža helikopter. Toda to je drago. Najcenejši bo osveščen planinec« Dvainštirideset let je že Štrosova Angelca oskrbnica v Vodnikovi koči. Bo še vztrajala? Še, pravi. Še nikoli niti pomislila ni, da bi nehala. Če bo, bo tako, brez namena... D. Dolenc Škofja Loka, 24. oktobra — V prenovljeni discoteki Sora v Škofji Loki, je v sobotnem prijetnem večeru skupina Obvezna smer, predstavila najnovejšo kaseto »Na veselici«. To je druga kaseta te skupine, ki je pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela Zlato kaseto. Maj in Utrip srca pa sta skladbi iz nove kasete, ki se že nekaj časa vrtijo na radiu. In še ena zanimivost. Danes zvečer ob 20. uri, bo v novi discoteki Sora, skupina Obvez.ia smer, snemala video spot. Seveda se pri tem potrebujejo statistke in statisti, dobri plesalci. Vstopnina v disco Sora bo minimalna, lepih plesalk pa si želijo veliko. Na sliki skupina Obvezna smer. Foto: Gorazd Sinik Kranj, 24. oktobra — V kava bar galeriji KAVKA, so v soboto zvečer odprli slikarsko razstavo del Miroslava Šumnika. 55. razstava v Kavki ima naslov Opus Erotika. Otvoritev razstave je popestril prijeten kulturni program. Franc Pestotnik je najprej prebral kritiko Luka Matijeviča in s tem še bolj predstavil avtorja Šumnika. Kitaristka Sonja Kunčič je zaigrala nekaj balad. Vse razstavljene slike Miroslava Šumnika so naprodaj. Foto: Gorazd Šinik Nočemo še na zapeček Kranj, oktobra — Letos se je po ljubljanskem vzoru tudi v Kranju začela univerza za tretje življenjsko obdobje, ki ljudem na jesen življenja nudi vrsto organiziranih dejavnosti. Žal univerza nima odmeva, kakršnega so organizatorji, občinski Rdeči križ, pričakovali. Zaživela sta le novinarski krožek in telovadba. Kdove kaj zadržuje starejše ljudi, da se ne pridružijo brezplačnim krožkom, ki ne terjajo nobenega predznanja, saj so namenjeni pretežno druženju in zapolnjevanju prostega časa, ki ga je v pokoju včasih celo preveč. Tudi šesterica upokojenk, ki se je pridružila novinarskemu krožku (vodi ga Igor Slavec) je tu zaradi družabnosti. Le moških malce pogrešajo. Vedno smo bile z delom dvojno obremenjene, se šalijo, pa smo še na starost aktivnejše od moških. »S številnimi dejavnostmi mi je dan kar prekratek. Že lani sem se vključila v Univerzo za starejše, a je bil izdatek za vožnjo v Ljubljano kar prevelik, zato sem navdušena, da je zdaj tudi pri nas. Hodim tudi k telovadbi. V novinarstvu pa sem stari maček, saj sem nekaj let po vojni delala kot časnikarka. Sem namreč slušateljica prvega povojnega novinarskega tečaja, pa kasnejša radijska in tudi dopisnica Glasa.« »Pišem že 30 let. Doma so vsi prtički in celo toaletni papir polni pesmi. Objavljam pa šele zadnjih nekaj let. Nisem v pokoju, temveč sem zamlada ostala doma zaradi otrok. Zdaj so odrasli, pa je nastala vrzel, ki jo zapolnjujem tudi tako, da se tu družim z vrstnicami.« Za vse, kar me *?nilJ*; imam čas. Ni mi dolgčas K«1 mnogim v tej koži. Tudi a» ma sem rada. Človek poleg soljudi potrebuje tudi svoj« individualnost.« Dragica Komnenič iz Kranja je sedem let v pokoju in ker je bila vedno vajena delati z ljudmi, tudi zdaj ne more sedeti doma: Lucija Piškur iz Kranja je bolj literarna duša, a ker literarni krožek ni zaživel, je v novinarskem našla nekakšno nadomestilo: Marina Vidali iz Grada za novinarski krožek sprva ni imela zanimanja, čeprav je nekdaj v službi pomagala pri urejanju internega glasila: »Čakala sem na jezikovni krožek. Ker ga ni, sem se odločila za novinarstvo, ki ima zanimiv program. Nekateri ljudje se bojijo upokojitve, jaz pa tudi v pokoju uživam. Tudi na pokoj se je namreč treba pripraviti, spoznati svoje interese, konjičke. Rada imam naravo, knjige, ročna dela... Tako kot prej tudi zdaj ne posedam. V Ani Komatar iz Škofje Loke je nekaj umetnice, 8 žal v življenju ni prišla do poklica, ki bi bil povezan z ustvarjalnostjo: »Že v meščanski šoli sem dobro pisala, potem pa teg« nisem več veliko gojil«; Umetniškemu čutu v sebi sem dajala duška v gledališču. To mi je še sedaj bliz° Posebno ponosna sem, ker imam majhno vlogo celo v filmu Dušana Makavejev* ki je nedavno snemal v Častno sestro igram. V kro i. ku spet pišem. Upam, da 10 bodo naučili pisati kratko.« D. Z. Žlebir Loški mladinci in nekateri drugi so obiskali Nuklearno elektrarno Krško Poskus pogovora o jabolkih in jedrskem sevanju Škofja Loka, 23. oktobra — Mladinci iz Rudnika urana Žirovski vrh in iz Nuklearne elektrarne Krško se že dalj časa poznajo, saj se, vključeni v isti reprodukcijski verigi, večkrat srečujejo. Tako so se danes rudniški mladinci podali na ekskurzijsko-družabni obisk v Krško. S seboj so — vsa čast jim! — povabili tudi druge mlade iz loške občine, ki jih zanima delovanje elektrarne in številna vprašanja, povezana z jedrsko energijo. V občinski konferenci so napravili precej obširen spisek potujočih: od osmošolcev, srednješolcev, tudi članov »gimnazijskega« ekološkega gibanja, do mladih delavcev ter (nemladinskih) članov loškega društva za varstvo okolja in »sredstev« javnega obveščanja. Vsi so z veseljem sprejeli ponujeno roko, še posebno, ker so po ogledu elektrarne pričakovali nekakšno javno tribuno, pogovor o jedrski energiji, varnosti, žarčenju, še neznr.ni lokaciji odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke in drugih vročih vprašanjih. Škofje Loke v nuklearki a^0 menda dva dni prej, so 0 ^ pričakovali samo nevedne wj-radovedne mladince. To se J ^ delo po tem, ker mladim P° ^ in stažu gostitelji niso precej »napadalnim« p02*1^? skim, že delno strokovnim vP^ šanjem iz vrst loškega drus za varstvo okolja. Zastopniki društva so °^ ^ Krškega nepotešeni, četve^ mladih Ločanov pa se je 0 .ja. skurziji dokaj pohvalno ^T&Z^0-Sabina B., članica ekološke ordinacije v srednji družbo ^ vno-jezikovni šoli: *Je elektrarna je še vedno PrC ' tabu tema. Zato od ekskurj^ tudi nisem več pričakova Matjaž Oblak, predsednik m a dinske organizacije v KGZ & ^ Žiri: »Zanimal me je P«*JJS proces pridobivanja elektr» . energije v jedrski elektra . Pričakoval sem, da bomo vec ^ deli, čeprav je najbrž resi .t nam več niso mogli P0*48^ v Majda Jeraj, učiteljica fiz' -jj: osnovni šoli Ivana GrohaJ »Sedem učencev naše šole,k najbolj delavni v fiz'ka,r„r krožku, se je udeležilo eksK zije v Krško. Mislim, da s« ^ dovoljni. Sama sem, s*aj_ s"?°^il» vodnika na vsa vprašanja dt,fljc, odgovore.« Tatjana ^r%r osmošolka v šoli Ivana ja: »Všeč mi je bilo, z razl*^,. filmom o elektrarni sem 23 voljna.« Morda bodo Ločani znali sP^ jeti povabilo mladincev iz Hisku" elektrarne o drugem 0"\ yr bolj strokovnem, na katere^ do tudi razlagalci bolj stro K , in odgovorni ljudje elektraf H. Jelove*1 Prva in edina jugoslovanska jedrska elektrarna stoji sredi rodovitnega Krškega polja, v sosedstvu širnih sadovnjakov. Kot je razložil eden od vodnikov po elektrarni v tujini jabolka celo nalašč rahlo obsevajo, da so lepša in bolj zdrava, drugi pa je pošteno priznal, da domačini elektrarne ne marajo, da grdo gledajo delavce in da sam prav nerad pove, kje dela, če le ni nujno. Elektrarna z močjo 632 megava-tov pokriva tretjino potreb v slovenski in hrvaški električni bilanci, daje skoraj toliko kot vodna elektrarna Djerdap. Mladi nuklearci so nas popeljali po turbinskem in vodnem delu elektrarne. Reaktor, zaščiten s petimi ovojnicami, skladišče za gorivne elemente, ki zadošča še za sedemnajst let in skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, v katerem je »fizičnega« prostora le še za štiri leta, ter druge objekte smo lahko videli le od zunaj. Najbolj zanimivo je seveda »srce« elektrarne, reaktor, katerega življenjska doba je štirideset let. Kot so povedali vodniki, bodo reaktorsko posodo, v kateri nevtroni »razstreljujejo« uran — v 121 gorivnih elementih ga je skupaj 49,5 ton — pri čemer se sprošča toplota, ki segreva paro, ki poganja turbino, po štiridesetih letih preprosto zazidali. Blizu bodo zgradili novo z novimi prevezavami na objekte, ki živijo dlje. Če bo seveda naša »politika« takrat še naklonjena jedrskim elektrarnam oziroma če na druge načine ne bo mogoče zadostiti potrebam po električni energiji. Pretirane naklonjenosti že zdaj ni, kar potrjuje tudi zvezna odločitev, da do leta 2000 v Jugoslaviji ne bo nobene nove jedrske elektrarne. Tri kamere dan in noč snemajo dogajanje v krški elektrarni na video trak. Mednarodna organizacija strogo nadzoruje, da iz vi sokoradioaktivnih odpadkov, ki jih predelujejo v tujini, Jugoslovani ne bi jemali plutonija, potrebnega za izdelavo jedrskega orožja. Sicer pa je Jugoslavija podpisnica mednarodne pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ljudje se bore proti jedrskim elektrarnam zato, ker jih je strah, strah pa povzroča nevednost, neznanje. Na čelu protije-drskih pohodov niso kemiki, ampak sociologi, družboslovci, je samozavestno dejal eden od mladih krških gostiteljev. Tudi o radioaktivnem sevanju ljudje očitno premalo vemo ali pa premalo verjamemo v obja- vljene podatke. V Krškem smo iz pogovora z mladinci zvedeli isto kot iz reklamnih prospektov: da je skupna letna doza sevanja, ki jo dobi človek iz okolja, 2,421 milisieverta, medtem ko elektrarna nasadu jabolk v sosedstvu oddaja komaj tisočinko milisieverta; prižgan televizor, na primer, seva stotinko milisieverta. Glavna skrb jedrske elektrarne je preprečevanje nesreč oziroma sproščanja radioaktivnih snovi v okolje. Ravno toliko je pomembna tudi skrb za radioaktivne odpadke, ki jih ima krška elektrarna še vedno kar na dvorišču. Lokacija še ni dogovorjena, vsak se je otepa in, kot so nam povedali gostitelji, oni več kot raziskav in projektov, ki so jih naredili, ne zmorejo; odločitev o lokaciji je širši družbeni, »politični« problem. Kdaj in kako bo »politika« odločila, pa se še ne ve. Štiri leta znajo prehitro miniti, toliko bolj, ker je gradnja odlagališča, ki naj bo varno, kolikor je to sploh mogoče, po denarni in tehnični plati zahtevna stvar. Na precej ponesrečeni tribuni oziroma pogovoru o jedrski energiji po ogledu elektrarne se je pokazal kratek stik. Čeprav so podrobne podatke o gostih iz 55!K. 27. OKTOBRA 1987 KRONIKA 9. stran msismsssmaiLAs- Naša vozila so daleč od brezhibnosti V razmajanih avtomobilih vozimo življenja naprodaj Zatofe0"*140*!™ ~ ,'esen' meg'a» slaba vidljivost in spolzke ceste močno poslabšajo zavniL *? .° Poniembneje, da imajo avtomobili v redu gume, brezhiben kretn vozne razmere, kretni mehanizem in ^ore, ki jim je moč zaupati tudi na mokri cesti. Ali so naši avtomobili res takšni, ugotavljajo na sakoletni, že kar tradicionalni akciji prometni miličniki in kontrolorji AMZS. Na Gorenjskem se * ob podobni priložnosti pokazalo, da dve tretjini vozil ne ustreza. traktor ni brezhiben Pogled v prtljažnik. PovluVrn avto- slaba cesta rJfrn še nepreviden voznik in ide*?ere za Prometno nesrečo so Vse Zadnja leta se vozimo v t,JKstarejših, razmajanih avto- Šnn ' ki Jih neredn0 in P°vr" ^ vzdržujemo. Slabo zasluži-vs ',Zato si ne moremo privoščiti la £ln Pet let novega avtomobi-neNekaterim gre tako slabo, da zmorejo niti stroškov za sprotno vzdrževanje svojih jeklenih konjičkov. Nekateri za silo zakrpajo pločevinasto čudo le enkrat na leto, ko ga peljejo na tehnični pregled. Preventivne akcije prometnih miličnikov, načrtovane za jesen, ko se. obetaj o najslabše razmere na cestah, so poskus voznike opozoriti na pomanjkljivosti in jih spodbuditi, da jih odpravijo. Od 774 vozil, ki so jih od 15. do 20. oktobra ob strokovni pomoči mehanikov Alpetoura in AMZS pregledali na Gorenjskem, jih je imelo kar 64 odstotkov večje ali manjše napake. Če naj bo to slika, kako vzdrževan je obsežen vozni park na Gorenjskem (v akcijo so zajeli vsa vozila od koles z motorjem do tovornjakov, le avtobuse bodo pregledali posebej), potem so naši avtomobili še daleč od brezhibnosti. »Ljudje slabo skrbijo za avtomobile,« je podatek razlagal Milan Šilar, Alpetourov mehanik. »To vsak dan vidim tudi pri tehničnih pregledih. Mnogi vozniki niti enkrat na leto ne morejo opremiti avtomobila tako kot se spodobi. Res je sicer, da je danes vzdrževanje avtomobila drago, pa tudi mnogih rezervnih delov ni mogoče dobiti. Danes že popravilo vsake malenkosti stane stari milijon ali dva. Toda tudi v avto je treba vlagati, če ga že imamo in če nam je kaj do varne vožnje. Največ napak opažamo pri razsvetljavi, zavorah in kretnem mehanizmu, kar se najhitreje kvari. Pri stoen-kah, denimo, se rade pokvarijo Milan Šiler zadnje zavore, tudi na 'rokah' hitro pride do okvar. Pravimo, da imamo stare avtomobile, v povprečju menda že kar 7 let. To pa ne pomeni, da morajo biti tudi slabi. Pomislimo le na muzejske oldtimerje, ki se jih kar nekaj vozi po gorenjskih cestah. Če je zanje mogoče tako vestno skrbeti, da pri 30, 40 letih še zmorejo cesto, bi lahko tudi za 8,10 let staro stoenko. Res pa so mnogi vozniki malomarni. Mehaniki takim pravimo 'šintarji' in pri njih je tudi najboljši avto kmalu fuč.« Kaj je torej pokazala akcija? Na skoraj vsakem od 774 ustavljenih vozil so našli kako napako. 48 voznikom so morali zaradi hudo pomanjkljivih vozil odvzeti prometno dovoljenje, trem so odvili celo registrske tablice. 13 so odredili izredni tehnični pregled. 392 so jih denarno kaznovali, 102 pa bosta odgovarjala celo pred sodnikom za prekrške. 180 so zaradi manj usodnih napak izrekli le opozorilo. Kdove ali bodo kazni spametovale voznike, ki se vozijo okrog z razmajanimi avtomobili? Mnogi bodo bržkone izračunali, da se jim skoraj bolj splača plačati kazen kot popraviti avto. Številnih akcija žal ni zajela, pa tudi sicer se večina grešnikov z najslabše vzdrževanimi vozili verjetno spretno izogne tovrstnim kontrolam. Le kolikim bodo opozorila vendarle zalegla, da se s takimi vozili utegnejo pripeljati v smrt? D. Z. Žlebir J^ak naprej v varstvu pred požarom_ Gasilci postajajo tudi inovatorji Dre°Jia ^ka, 22. oktobra - Sodelavci občinske gasilske zveze so pripravili za letošnji mesec varstva tie " P°žarom obsežen program dela s točno določenimi nalogami, kar je glavna novost. Ob preventiven t s Prebivalstvom si prizadevajo za ustanavljanje novih gasilskih enot in večjo strokovnost Stva- K slednjemu sodi tudi spodbujanje inovatorstva. obči^z.Veianost gasilske organizacije v škofjeloški 'uje. Je m°č ugotoviti že iz podatka, da v njej de-^azen t 29 gasilskm društev, od tega 5 v industriji. ?o tega ima gasilsko enoto tudi rudnik urana, *r°jk o^ih zaselkin Pa s0 organizirali 42 gasilskih je štvjjj' y Množičnosti govori še drug podatek; v dru-žensJe Prek 2700 članov, med njimi več kot 500 Pornjk11?. 700 mladih, imajo pa tudi prek 600 pod-. »0r„C -ov- htorj .8an'zacija Do ^malu bogatejša še za eno teške 2 n° društvo,« pripoveduje predsednik Gasil-|*Snju?Ze občine Škofja Loka Rudi Zadnik in po-Usti6' *^ Davči se je že sestal iniciativni odbor °8,*dn °vitev društva. Takrat smo tam pripravili V vajo. Glede na zanimanje med prebivalec o^Pravičeno pričakujemo, da bodo še ta .me-^«»0 " gasilsko desetino. Poskrbeli bomo za s' Uidj Dre"djanje in usposabljanje. Prizadevamo V t'elov2\Ustanov*tev prostovoljnih gasilskih enot in pn.,n organizacijah Iskra v Železnikih, Alpi-to-vi 0Jruk«ta v Zireh in Termika v Škofji Loki. V r*.« ganizaciji smo že imeli konkretne dogovo- "Hgi^daljnjem organiziranju gasilskih enot in Ni n aktualnih vprašanjih varstva pred poža-.emsk*nLeravaJ° spregovoriti na današnji pro-INbn!« kor»ferenci, ki jo sklicujejo skupaj s So-zvezo, ob 13. uri v Domu dru/.bene sa- nja s filmi, ta teden pa razdeljujejo gasilne aparate za vozila. »Drugi del programa je namenjen članstvu,« razlaga Rado Lotrič, predsednik občinske požarne skupnosti in strokovni delavec v OGZ, pa dodaja: »Poleg ustaljenih oblik dela, kot so posveti, tekmovanja in srečanja gasilcev pa pregledi društvenega dela in razne vaje, je tudi nekaj izvirnih nalog. Objavili smo razpis Gasilec — inovator, saj mnogi člani razmišljajo o izboljšavah opreme. Zbrane prijave — med njimi so predlogi za priro-čnejše stojalo za delovne obleke, mehanski navijali'* cevi in sani za izvleko, motorke iz vozila — bomo prijavili Gasilski zvezi Slovenije, da bi jih lahko koristno uporabljali še drugod.« Današnjo vajo gasilskih enot v škofjeloški Ter-miki bodo združili s koristnim strokovnim posvetom. V njem bodo analizirali letošnja požara v silosih Jelovice in Alplesa, kjer so zaradi hitrega ukrepanja preprečili katastrofo. g g . Veriga trčenj Jesenice, 23. oktobra n^aščit r0t*i 7a Skofja Loka v mesecu varstva pred po fw T° Pa je le ena izmed pomembnejših *letc^- Prevenuvno ravnanje prebival- ka l*a'hrp*Sn''irn Programom oktobrske dejavnosti 6a rir» lih Začrtali kar 30 raznovrstnih akcij, od Vizacije iVSk°ra^ P°loVica usmerjenih izven or-Ogled ■ drug'm so odprli gasilske domove Wen Jo' prjPravili razstave gasilske opreme (ta °Diskal• ZuJeJ° v Domu družbene samozašči-1 Vrtce in šole ter organizirali predava- ^Toznik osebnega avtomobila Karel Jančič, star 44 let, z Jesenic, je povzročil prometno nesrečo, ki se je pripetila pred jeseniško bolnišnico. Ker je bil pravkar p-ipeljal z avtobusne postaje, je Jančičev avto stal pravokotno na cesti. Ravno ko je zavijal, je iz smeri Hruši-ce pripeljal 30-letni Hasan Felić. Ta je zaviral, zaradi česar ga je zaneslo na levi vozni pas. Tam je oplazil tovorni avto Jožefa Bajžlja, nato pa ga je zaneslo še v avtobus nemške registracije, ki ga je vozil VVilfred Foitzik. Felić je bil v nesreči hudo ranjen. Škode na avtomobilih pa je za okroglih osem milijonov. d % Srečanje mladih gasilcev Slovenije Kranj, oktobra — Za letošnji mesec varstva pred požarom so pripravili že 7. tradicionalno srečanje mladih gasilcev iz Slovenije. Tokrat je bilo srečanje v Sežani, in sicer 16. in 17. oktobra. Udeležilo se ga je 65 ekip mlajših in starejših pionirjev. Iz kranjske občine so na srečanju sodelovali pionirji s Kokrice in iz Žabnice. Prvi so v skupini mlajših pionirjev zasedli 4. mesto. Mladi so se pomerili v praktični vaji z vedrovko, gasilski štafeti in teoretičnem preskusu znanja o varstvu pred požarom. Srečanje so delovno izkoristili tudi mentorji pionirskih društev Mladi gasilec. Na posvetu jim je sodelavec zavoda za šolstvo SRS predstavil program obvezne požarnovarnostne vzgoje, ki ga letos uvajajo v 8. razred osnovne šole. Za uvedbo te novosti bo verjetno treba nekaj časa, da bodo šole v sodelovanju z občinskimi gasilskimi zvezami našle primerne oblike dela. V Kranju pa bi se morala ta zveza skupaj z gasilskimi društvi bolj zavzeti za ustanavljanje društev Mladi gasilec, saj sedaj delujeta le dve taki društvi v občini. Andrej Bitenc KLICAJ ZA VARNOST Obcestne spake Komu so napoti prometni znaki, je vprašanje, ki si ga iz dneva v dan in iz leta v leto zastavljajo ljudje in organizacije, ki so tako ali drugače odgovorni za cestni red in prometno varnost. Odgovora ni težko najti. Znaki so napoti objestnežem, ljudem, ki v zaščiti nočne teme (in pretežno pod težo alkoholnih hlapov) sučejo znake, jih lomijo in barvajo, jim dodajajo svoje zamisli... Ljudje se sicer radi posmejejo takšnim obcestnim spakam, vendar ne gre prezreti, da jih lahko že naslednji trenutek zavedejo in zapletejo v prometno nesrečo. Dobro vzdrževane in označene ceste so namreč skupaj s prometnimi znaki pomemben dejavnik prometne varnosti. q ^ S SODIŠČA Izrabila napako delovne organizacije Kranj, oktobra — Temeljno sodišče Kranj je obsodilo 44-lei no Kristino Kuhar iz Adergasa na poldrugo leto zapora, kt je v Alpetourovi turistični agenciji v Škofji Loki zavedla rf čunovodkinjo, da ji je dvakrat (namesto enkrat) nakazal poldrugi milijon dinarjev, potem pa denarja ni hotela vrnit Zadolžila se je tudi pri znanki, vendar je prelomila obljub in ji denarja ni dala nazaj, kot sta se bili dogovorili. Sodba š ni pravnomočna. Kuharjeva je pred petimi leti podpisala z Alpetourovo turistično agencijo pogodbo o najetju prenočitvenih zmogljivosti, avgusta 1985 pa dodatek k pogodbi, s katerim se je obvezala, da bo Alpetouru oddala sobe za čas zimske turistične sezone, od 25. decembra do 30. aprila. Z vodstvom turistične agencije se je dogovorila, da ji bodo izplačali predujem v znesku 1,5 milijona dinarjev. Ra-čunovodkinja ji je predzadnji avgustovski dan pomotoma nakazala denar na žiro račun Jugobanke. Ko je Kuharjeva potem spraševala, zakaj še ni denarja, je tudi zatrdila, da v Jugobanki že dlje časa nima žiro računa. Računovodkinja ji je zato enak znesek nakazala še v Ljubljansko banko — Temeljno banko Gorenjske. Kuharjeva je najprej dvignila denar v tej banki, šest dni kasneje pa še v Jugobanki 947 tisoč dinarjev. Dan zatem je sicer prinesla dva tisoč mark na upravo delovne organizacije v Škof j o Loko, kar so ji šteli kot del vrnjenega denarja, preostali znesek pa je kljub pisne- mu opozorilu vrnila šele če dve leti, septembra letos, ko j že imela v rokah vabilo za gk vno obravnavo na kranjsker temeljnem sodišču. Kuharjeva pa ima na ves še eno kaznivo dejanje. Junij pred dvema letoma je nagovc rila znanko, da ji je posodi! najprej dva tisoč mark, zatei pa še 550 tisoč dinarjev. Oblji bila ji je, da ji bo denar vrnil z obrestmi, kakršne veljajo, z vloge, vezane za tri mesece, nekaj mesecih, vendar tega r storila, čeprav jo je upnica n to pogosto opozarjala. Kuha> jeva jo je vedno odslovila z b< sedami, češ naj je ne skrbi i da bo denar dobila v neke dneh. To se ni zgodilo, čas j hitro mineval, dnovi pa so s zavlekli v leto. Lani septembra ji je nakazala 60 tisoč dinarje\ januarja letos še 500 tisoče kov, še vedno pa ji dolguje dv tisoč mark in vse obresti. Sodišče je pri odmeri kazr upoštevalo, da Kuharjeva dc slej še ni bila kaznovana, prec vsem pa to, da je izbrabila ni pako delovne organizacije i lahkovernost znanke. Že drugi neuspeli rop na nakelsko pošto Ropar pobegnil, še preden je uresničil svoj namen Naklo, 22. oktobra — Nekaj minut pred 18. uro je na nakel sko pošto prišel neznanec, maskiran v črno vrečo, in od po štarice zahteval denar. Jožica Košnik je zagrozila, da bo po klicala miličnike, in ropar je pobegnil. Neznani maskirani ropar, ki si je čez glavo poveznil črno vrečo, je bil visok kakih 160 do 163 centimetrov, oblečen je bil v črn plašč , z oro-kavičeno roko pa je ponudil poštarici, 24-letni Jožici Košnik, belo platneno vrečo z rdečimi črtami. »Vadi pare, pucat ću!« ji je zagrozil z majhno pištolo kovinske barve, ki je bila po besedah po-štarice bolj podobna igrački kot orožju. Jožica Košnik je neznancu odločno zagrozila, da bo poklicala miličnike, in prijela telefon na bližji mizi. Pri-' sebnost dekleta za blagajniškim okencem je roparja tako presenetila, da je hipoma pozabil na svoj namen in zbežal s pošte. Delavci UNZ iz Kranja so ga takoj začeli iskati, a do danes zaman. Zato prosijo vse morebitne očividce, ki so tega večera pred poskusom ropa ali po njem v Naklem opazili kaj sumljive- Sami pogasili požar Grenc, 25. oktobra — Pri Oblakovih na Grencu je ponoči nenadoma izbruhnil požar. Lastnico Tončko Oblak je prebudil dim, ki je silil iz kurilnice. Ko je svoja otroka spravila na varno, se je z vodo in gasilnim aparatom sama lotila ognja in ga pogasila, še preden so prišli gasilci: Domnevajo, da je požar nastal zato, ker je iz peči v kurilnici padlo nekaj isker na kup drv, ki so bila v istem prostoru. ga, naj o tem poročajo n najbližjo postajo milice al na UNZ v Kranju, telefoi 22-171. To ni bil prvi poskus rop, na nakelsko pošto. Že julije, lani jo je poskušal oropati A L., ki za to inzanekatera dru ga kazniva dejanja zdaj pre staja kazen. Kot kaže roparj na nakelsko pošto resničn nimajo sreče. zavarovalna skupnost triglav Bolje je preprečiti — kot zdraviti! GtmiSSSbm^GlUkS 10. STRAN_ Tomo Česen dosegel enega največjih evropskih alpinističnih podvigov Prvič sem prek No sieste Kranj, 23. oktobra — Smer No siesta, kar po naše pomeni brez počitka, v severni steni Grand Jorasses v Franciji, sta prva preplezala dva Čeha, Tomo pa jo je prvič ponovil in sploh prvič preplezal sam. Njegov uspeh je bil zelo odmeven in je po ocenah alpinističnih strokovnjakov letošnji najboljši tovrstni dosežek v Evropi. Tomo je med obiskom Francije preplezal tudi Drujev ozebnik. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 27. OKTOBRA 1§l Stena Grand Jorasses z vrisano smerjo, ki jo je preplezal Tomo Česen. Na levi je Lastovičji greben, po katerem je Tomo sestopal. Tomu, ki je potoval v Francijo skupaj z ženo, je veliko pomagal Al-petour, ki mu je brezplačno odstopil rent a car vozilo. Gorivo je plačal sam. To je nedvomno pomemben prispevek, ki je Česnu omogočil lažjo uresničitev velikega cilja v Franciji. Del stroškov potovanja v Francijo pa bo pokril tudi alpinistični odsek kranjskega Planinskega društva, ki ima sredstva za financiranje vzponov najvišje kakovosti. Stena, v kateri je ta smer, je visoka 1200 metrov in je vodilna po težavnosti. Sploh je spopad z velikimi stenami izredno napreden korak, ki ga je storil alpinizem. Tomo Česen se je spoprijel s steno popoldne ob štirih. Do podnožja je krenil iz Chamonixa. Dobro je napredoval. V spodnjem delu je bil še sneg, vendar je tam strmina manjša, potem pa se stena postavi pokonci. Led in skala se menjata, veliko je treba uporabljati dereze. Cepin in klini niso vedno zanesljivi in je treba napredovati tudi brez njih. Za en raztezaj sredi stene (od 30 do 40 metrov) je Tomo porabil štiri ure. Težave so zelo zgoščene. Stena je izpostavljena, neverjetno strma, posebno ledeni del, kjer je strmina od 70 do 90 stopinj. No siesta je zaradi tega ena najtežjih smeri v Alpah nasploh. Ocena 7-A2. Tomo je dobro napredoval in ob sedmih zjutraj naslednji dan je bil na vrhu smeri na Walkerju. Za plezanje je porabil 14 ur. Vračal se je po La-stovičjem grebenu in ob 13. uri je bil v Chamonixu. Tomov uspeh je bil odmeven v alpinističnem svetu. Intervjuvali so ga za znane alpinistične revije, obljubili so mu, da ga bodo še natenčne-je predstavili. Dva novinarja, strokovnjaka za alpinizem, in še mnogi drugi vrhunski plezalci so menili, da je Česnova ponovitev (prvi samostojni vzpon po tej smeri) letošnji največji tovrstni alpinistični dosežek v Evropi. Česnovo ime se je zanesljivo še bolj utrdilo v druščini kakovostnega evropskega alpinizma. Tomo je med obiskom Francije preplezal tudi Drujev ozebnik, ki je bil po njegovih besedah v primerjavi z No siesto »sprehod«. Vendar je Drujev ozebnik še vedno cenjeni cilj in je še slabih deset let nazaj veljal za najbolj strmo ledeno smer v Alpah. Česnovi računi v Alpah pa še niso poravnani. V Walkerjevem stebru, tudi v severni steni Grand Jorsses, je še ena smer, ki je celoviteje vzeta še težja od No sieste. Že tokrat ga je mikala, da bi jo kot prvi človek na svetu ponovil, vendar je trezno presodil in odnehal. V skali je na nekaterih delih težavnost ocenjena na minus osem. Tokrat ni bilo šans za uspeh. Do polovice je bila zasnežena. Tomo se je bo zanesljivo lotil, ko bo priložnost in pravšnje razmere. Zdajšnji uspeh in letos preplezane smeri potrjujejo, da je Tomo Česen sedaj naš alpinist najvišjega razreda in eden najuspešnejših naših vrhunskih športnikov. j Košnjek ^BS Slovenijašport Teufelberger, Stubai in Slovenijašport z opremo pomagajo, da Tomo lahko dosega vrhunske rezultate. Vendar je to še veliko manj v primerjavi z nekaterimi našimi drugimi športi in športniki, ki pa kljub vsemu, kar rabijo za življenje in šport, dosegajo slabše rezultate kot alpinisti. Zaključen Forum nordicum Bled, 24. oktobra — Osmi mednarodni Forum nordicum je zaključil plodne štiri delovne dneve. Deveti mednarodni Forum nordicum bo prihodnje leto v NDR. Ob pomoči slovenskih športnih novinarjev in SZ Slovenije ter planiškega organizacijskega komiteja so se novinarji poslovili od nas. Res slovesen zaključek mednarodnih štirih dnevov športnih novinarjev, ki pišejo o nordijskih disciplinah. Ta mednarodni teden je bil pester in plodovit, saj so vsi več ali manj dobili nove spodbude za delo v tej zvrsti športnega novinarstva. Slovesen je bil zadnji dan, saj je bil v dopoldanskih debatah za zaključek dan FIS. Mednarodna smučarska zveza FIS na čelu s članom predsedstva Ludwigom Schroderjem iz NDR je obudila številne žgoče teme smučarskega športa v našem času. Ta zadnji dan Forum nordicum je v imenu SZ Slovenije in SZ Jugoslavije pozdravil predsednik slovenske smučarske zveze Janez Zaje. Da pa je bilo po teh vročih temah to še razvedrilno je Adidas in Slovenijašport ter tovarna očal Uvex na golf igrišču pripravili še tekmovanje v golfu m tovariško srečanje. Za slovo pa je poskrbela tovarna smuči in teniških loparjev Kneissl. V vseh teh dnevih je bil vsako dopoldne na sestankih vroče in plodno. Predstavili so se vsi, ki bodo to smučarsko sezono 1987-88 prireditelji visokih mednarodnih srečanj. Od predstavnikov olimpijskih iger v Calgarvju naprej. Prav vroče je bilo v sredo, ko so bili na programu smučarski poleti. Res je bilo vroče in bile so ostre besede o tej zvrsti smučarskih skokov. Končno smo izvedeli, da bodo konstruktorji le-talnic morali narediti še več, da bodo letalnice varne za dolge polete. Kritična točka naj bi bila pri 185 metrih in izključili so samo polet do 191 metrov. Zedinili so se, da je največja možna hitrost na odskočni mizi 108 km na uro. V četrtkovi temi je bilo največ govora o novih dolžinah smučarskega ženskega in moškega teka. Iz Davosa, kjer je bilo zasedanje komiteja FIS, so spremembe sporeda na svetovnem prvenstvu leta 1989, ki bo v Lahtiju. To bo moral sicer potrditi kongres FIS, junija 1988 v Carigradu. Finci so izoblikovali dve novi disciplini in podaljšali maraton pri moških. Po novem naj bi bil tek za moške na 10 km v prostem slogu, pri ženskah pa na 30 kilometrov, enako kot pri moških v prostem slogu. Tudi v štafetnih tekih bodo tekli mešano. Pri ženskah v štafeti 4x5 km bdi sta dva odseka klasičnega teka in dva v prostem slogu. Enako bo tudi ori moških štafetah na 4 x 10 km. Veliko razprave je bilo tudi o podaljšanem moškem maratonu od 50 na 60 km. Na start tega maratona naj bi Drišli najboljši tekači in ne samo tisti, ki bi tekli v vseh disciplinah. Te-xh l)i \si specialisti, ki imajo izdelan klasični in prosti s:log. Predlog je bil tudi, da bi ženske tekle ne 30, temveč 40 km \ prostem slogu. Š\ icarji pa predlagajo naj bi pri ženskah na 30 in pn moških na 50 km uvedli skupinski start. D. Humer Pridobitev gorenjskega smučarskega skakalnega športa Nad 100 skakalcev na otvoritvi v Adergasu Adergas, 25. oktobra — Največji športni praznik v tej vasi pod Krvavcem ob otvoritvi nove 28-m skakalnice, pokrite s plastiko, je potekal ob doslej najkvalitetnejši smučarski skakalni prireditvi v tem kraju. Več kot 100 skakalcev iz vseh glavnih slovenskih klubov in Za-homca na avstrijskem Koroškem je počastilo pomemben dogodek za razvoj smučarskih skokov v kranjski občini. Tudi nekoliko deževno vreme ni pokvarilo odmevnega praznika v tem idealnem okolju za razvoj smučarskih skokov in za nadaljnji napredek smučarskega skakalnega centra najpomembnejše »podružnice« smučarskega skakalnega kluba Iskra-Delta-Tri-glav iz Kranja. Ob otvoritvi so najzaslužnejšim podelili priznanja. Srebrno plaketo SSK ID-Triglav so prejeli predsednik gradbenega odbora Janez Blažun, pobudnik in idejni vodja gradnje Janez Grilc in konstruktor Janez Gorišek, ki se zelo prizadeva za izgradnjo tudi ostalih objektov v kranjski občini. Poleg tega pa so podelili še deset priznanj ostalim športnim delavcem, ki so največ prispevali, da je bil ta sodoben objekt v tako kratkem času in kvalitetno izgrajen. Posebna priznanja so prejele tudi naslednje organizacije: Organizacijski komite Planica, krajevna skupnost Velesovo, KŽK Kranj in Smučarska zveza Slovenije. Po končanem tekmovanju smo zbrali nekaj mnenj o tem novem objektu: Janez Gorišek, predstavnik OK Planica: »Vse priznanje marljivim graditeljem, ki so povsem uspeli in zgradili odličen ter sodoben objekt za razvoj skokov v kranjski občini. To je prva skakalnica na Gorenjskem, ki je bila zgrajena na osnovi programa razvoja smučarskih skakalnic v Sloveniji ob pomoči OK Planica.« Franci VViegele, trener ŠD Za-homec: »To je prvi sodoben objekt na Gorenjskem. Skakalnica je odlična za treninge in tekmovanja. Še večkrat bomo prišli na treninge in tekmovanja na to Darjan je bil prvi skakalnico, ki je zgrajena na idealnem mestu.« Zdenek Remza, trener SSK Elektrotehna-Ilirija: »Čestitam marljivim graditeljem pod vodstvom neumornega trenerja Ja-nija Grilca. Prav bi bilo, da bi tako velik športni dogodek počastili tudi vidnejši predstavniki SZS.« Andrej Tomin, vodja plani-ških šol: »Zdaj je tudi Gorenjska dobila sodobno smučarsko skakalnico. Upam, da bodo tej napravi v kratkem sledili še novi objekti v ostalih skakalnih centrih na Gorenjskem.« Darko Kline, predsednik ŠD Adergas: »Prvi del našega načrta smo uresničili. Upamo, da bomo z enakim elanom spomladi z nadaljnjo izgradnjo skakalnega centra v Adergasu.« Rezultati — pionirji do 15. let: 1. Zupan (ID Triglav) 211,5 (29 m-rekord skakalnice, 28), 2. Je-kovec 210,0 (28, 28, 5), 3. Meglic (oba Tržič) 204,5 (26,5,27,5), 4. Verbič (ID Triglav), 6. Česen (Tržič), 8. Torok(Jes. - Žirovnica), 9. Kaltenekar (Jes. — Žirovnica), pionirji do 13 let: 1. Red-njak (T. Velenje) 195,0 (26,5,27), 2. Mohorič (Tržič) 193,0 (26,27), 3. Mesec (ID Triglav) 185,0 (26,26,5), 4. Eržen (ID Triglav), 5. Martinjak (ID Triglav), 8. Vesel (ID Triglav), 9. Zupančič (Alpi-na), 10. Polajnar (ID Triglav), pionirji do 11 let: 1. Radelj (El. Ilirija) 187,5 (27,25), 2. Kopušar (Ljubno) 159,5 (23,5,23), 3. Rako-vec (ID Triglav ) 149,0 (21,5,22), 4. Stegnar (Tržič), 9. Cuznar (ID Triglav), 10. Sodnik (ID Triglav). J. Javornik Titove štipendije tudi za športnike Kranj, 26. oktobra — Ker je bil pokojni predsednik Tito velik prijatelj športa in športnikov, je slovenski Titov sklad potegnil pravo in lahko bi dejali tudi pričakovano potezo: iz Titovega sklada bodo odslej namenjali podporo tudi tistim športnikom študentom, ki veliko prispevajo k ugledu Jugoslavije. Prvi športnik, ki je dobil to štipendijo, je bil kranjski plavalec Darjan Petrič. Jugoslovanskemu športu je veliko dal, piše v obrazložitvi. Sploh bo sklad v prihodnje podpiral predvsem najboljše v individualnih športih, kjer sponzorstvo še ni tako živo in so gmotni pogoji teh športnikov slabši. S tem je tudi delno poravnan dolg do športnika, ki je častno nosil ime Slovenije in Jugoslavije v svetu, je povedal med drugim predsednik Titovega sklada Niko Žibrat. Darjan Petrič je ob tem dejal, da je velika čast postati Titov štipendist in da je to zanj dodaten motiv. To je tudi obveznost, da bom študij dokončal v roku in bom čez štiri leta lahko diplomiral. V plavanju bom še vztrajal, zato po olimpijskih igrah v Seulu ne nameravam nehati. Rad bi plaval še do prihodnjega evropskega prvenstva. Slovenski plavalni vrh pa se je zbral v Ribnem. Plavalci in strokovnjaki so razpravljali o pomenu prehrane v plavanju. Najuspešnejšim plavalcem v minuli sezoni so podelili priznanja. Poseben pokal je prejel kranjski Triglav, ki je med slovenskimi klubi na letnih prvenstvih zbral največ točk. J. Košnjek Marko Dovjak zmagal v Splitu Split, 26. oktobra — Na prvem maratonu, ki so ga v Splitu organizirali v počastitev dneva osvoboditve, je zmagal kranjski maratonec in član državne atletske reprezentance Marko Dovjak. Progo je pretekel v dveh urah, 29 minutah in 15 se kundah. Drugi je bil s skoraj tromi minutami zaostanka Šved Sjostrem, na odlično tretje mesto pa se je uvrstil drugi kranjski maratonec Dušan Hnbernik. Teklo je okrog 120 tekačev iz Jugoslavije, nekaterih evropskih držav, Amerike in Avstralije. J. K. Ta teden smučarski koncerti Kranj, 25. oktobra — Skupaj z ansamblom bratov Avsenik bodo najboljši jugoslovanski alpski smučarji in smučarke danes, v sredo in četrtek, v uvod v smučarsko sezono 1987-88 imeli tri Bele koncerte. Ob priljubljenih melodijah ansambla bratov Avsenik bodo vsi ljubitelji smučanja v treh krajih, kjer bodo Beli koncerti, lahko od naših najboljših tekmovalcev in tekmovalk V vseh disciplinah izvedeli vse podrobnosti o pripravah v tej zimski olimpijski smučarski M zoni. Bell koncerti bodo d rev i v Celju v dvorani Golovec, v sredo v .Mari boru na Taboru in v četrtek v hali Tivoli v Ljubljani. Vsi trije Bell koncerti bodo ob 19.30 uri. (nui vstopnic je 4.000 dinurjev. So prodaji in vsi jih lahko kupijo \ poslovalnici Kompasa v Kranju, Al petourju in v vseh turističnih poslovalnicah na Gorenjskem. D. II. Priznanje vsem, še posebno balinarjem Primskovo — Krajevno praznovanje prejšnji ^f"^ Primskovem je potekalo v znamenju različnih, Pre -e športnih prireditev. Za še posebno slovesno Praznovan-']etptne' poskrbel Balinarski klub Primskovo z organizacijo kvali ga balinarskega turnirja za pokal krajevne skupnosti. . zj. se je že sedmega tovrstnega tekmovanja udeležilo ^?.e. jugo-roma 192 tekmovalcev. Med njimi so bili vsi najboljši iz slavije in reprezentanci Belluna ter Padavene iz pokr J^j Veneto v Italiji. V reprezentanci Padavene je nastopi svetovni mladinski prvak, med domačimi moštvi pa pe kratni državni prvak Rikard Benčič z Reke. ^ v Člani balinarskega kluba Primskovo kot rePrezervakate-drugi zvezni ligi in gorenjski prvaki v vseh balinarski" ^ gorijah so se izkazali kot dobri organizatorji, uspešni pa li tudi na samem turnirju. Zmagalo je moštvo Sloga iz bljane, druga je bila reprezentanca Belluna iz Italije, ^. mesto so osvojili Primskovljani, četrto Padavena in Pe kard Benčič z Reke. -e 0b Predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Zupan ] ^ zaključku krajevnega praznovanja poudaril, da letos vsi,^ ^ sodelovali pri pripravi prireditev, zaslužijo priznanje, ^ sebno pa domači balinarji. Predsednik Balinarskega ^ Primskovo Jože Šoba pa z zadovoljstvom ugotavlja, da Je tudi letos že dosegel nekaj lepih uspehov. A. Z-___; Druga zvezna ženska košarkarska liga Nepričakovan poraz v domači dvorani igralke pri strelu na kos. : Kranjčanke so jim odgovar.| ^ enako ostro igro. A vseeno 3 le Splitčanke mnogo hitre-L 1 točne v metu na koš. To J ^ prineslo tudi zmago. Doma. ^ so izgubile preveč upor jj žog in premalo je bilo t . strelov na koš, da bi lahko m ^ šale razliko, ki so jo Lavce^ imele ves del igre. Enaka ^ je bila tudi v drugem delu- ^ bilo upanje Save Commer*j£ Kranj, 25. oktobra — II. ZKL ženske Sava Commerce : Lavče-vič 53 : 60 (21:30), dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Baloh (Ljubljana), Zoran (Šmarje Sap). Sava Commerce: Šoštarič 6, Merlak 15, Oblak 8, Čufer 6, A. Rakovec 3, Gartner 5, Habjan, Baligač 7, S. Rakovec, Horvat 3, Urankar, Hodjan. Lavčevič: Ledič 7, Pleština 6, Jurkovič, Čato 15, Tankovič 16, Kaštelan 7, Kuzmič 7. Lanski republiški prvak Hrvatske Lavčevič iz Splita je bil oster nasprotnik košarkaricam Sava Commercea. Te so bile skoraj prepričane, da bodo to srečanje zaključile v svojo korist. Toda uštele so se. Z ostro obrambo na obeh straneh so gostje onemogočale domače V Tržiču teden upokojencev Na šport niso pozabil* Tržič, 20. oktobra — Društvo upokojencev Tržič je prga.n^V II. teden upokojencev, ki je bil športno obarvan. Upokojenci ^ movali v balinanju, kegljanju, streljanju, kolesarjenju, Pla;ri y$ zmago, saj so razliko zfflj- -pet minut pred koncem igr ^ pet točk. A spet je bila staraj sem. Žoge so izgubljale breze vo- Cof V naslednjem kolu Sava ^ merce gostuje proti neug°^' mu nasprotniku Marlesu v riboru. u — . ~„....„..JU, .^gijuuju, oncijaiiju, nuiesaijeuj", r . igpi-nju in šahu, letos novi disciplini pa sta bili namizni tenis Tekmovalo je skoraj 120 upokojenk in upokoj encev. Najstarej $ leženec je bil 80-letni Anton Benedik. Letošnji športni teden Je ^ dil želje upokojencev po športni aktivnosti. Najmnožičnejša J j5d udeležba v st.rolianin (01 ;„ 10 x___i.\ ___;^pm tc udeležba v streljanju (23 moških in 13 žensk) in namiznem ie. # kjer je tekmovalo 15 moških in 7 žensk. Za vse udeležence so pr y vili piknik ter posebno kulturno zabavno prireditev, na kater1 * delili najboljšim priznanja. „ Razultati — balinanje: 1. Ivan Novak, 2. Anton Benedik, & J| tr- kotrlisinio /...,. 1 ... 1 XT„.,„^I.„ rp_;u..x__ n tt.____1,a DOD1'. Jj King; kegljanje ženske: 1. Francka Tribušon, 2. Francka D° Silvk Zaletel; kegljanje moški; 1. Lado Brejc, 2. . Mirko Buljac; streljanje ženske: 1. Ivanka Kokalj, 2. Tončka tnik, 3. Rezka Jelar; streljanje moški: 1. Lado Brejc, 2. Drago ^ 3. Rajko Marenčič; namizni tenis ženske: 1. Marta Ošabnik, ^ I na Kališnik, 3. Ivica Štefe; namizni tenis moški: 1. Janez Jože Krmelj, 3. Rajko Marenčič; tenis: 1. Janez Kališnik, *• r^k 'nezKal^ !. Franc Globočnik; šah: 1. Ivan King, 2. Miro ^a^el i m liški nogomet, * i obe točki. dniH ini, saj je ; „^1 Srečo Šter. Ligaški izidi NOGOMET — Vodilno moštvo v članski republišk Rudar Iz Trbovelj je iz gostovanja v Kranju odnesel treba omeniti, da so bili Triglavani v tej igri oškodovani, saj jy -Vugdalič iz Ljubljane le preveč naklonjen gostom iz Trbovelj, premagal Jesenice, Naklo pa je igralo neodločeno. -.stuj6 Izid - Triglav : Rudar 1 : 2 (0:1). V enajstem kolu Triglav g°s Kopru. -a ne ROKOMET - V ženski republiški rokometni ligi ekipaKranj^ ^ zna poraza. Tokrat so iz gostovanja v Škofijah prinesle obe to jsK1^ uspeha so imele rokometašice Alplesa, ki so visoko izgubile dom medtem ko je bila moška tekma Termopol : Bakovci preložena- ^ : Izida - Alples : Iskra 22 : 43 (10:22), Burja : Kranj Dup'F (10:12). T^c-Krart1 Pari prihodnjega kola — Prule : Termopol, ženske — Ras . pije, Paloma : Alples. ^hoikariCt ODBOJKA - V novo sezono so startali odbojkarji in oaDvj ^ drugi zvezni ligi. MOštvo Bleda je gostovalo v Pakracu in srečanje^ ^ lo. V slovenski moški ligi se je Triglav iz gostovanja v Se m p j^,.jri^. praznih rok, ženska vrsta Triglava pa iz Ljubljane v srečanju s . i Izidi — Parac Papuk : Bled 3:1, Šempeter : Triglav 3 : L ^ Pari prihodnjega kola - moški - Bled : Kakanj, 1 nglav i KOŠARKA - Moška ekipa Triglava tudi tokrat na jevžej imela sreče. V Rogaški Slatini so izgubili z domačini. Več sreče J vrnil -ski ligi imela ekipa Odeje iz Škofje Loke, saj se je iz gostovanj^^. zmago, Jeseničanke pa so tokrat doma nesrečno izgubile z Indul , geš, Kladivar pa je doma dobil s Cometom. • C°^j Izidi - Rogaška : Triglav 97 : 75 (97:39), ženske - Kladiva' ^ 60 : 59 (23:30), Cerknica : Odeja 74 : 76 (28:48), Jesenice : Indupiai 92 : 93 (85:85, 43:41). , . jes Pari prihodnjega kolu — Triglav : Helios, ženske — Odeja • Kladivar : Metka. ^ HOKEJ NA LEDU - V tem kolu prve zvezne hokejske hge^j, p^, čani na gostovanju-premagali Makoteks, Kranjska gora ^^Jtfdfl 'ti na ledu Pbdmežakljo izgubila z Medveščakom Gortanom. p ^jej* (ji mestnem derbiju premagal Crveno zvezdo, Kompas OlimpiJ«^ j^lj*0 štovanja i/ Celja vrnila / zmago, Bosna pa je bila v Saraje^ i Vojvodine. . . 3 (2:0, Izidi — Kranjska gora Gorenjka : Med\eščak Gorian * 1» 0:4), Makoteks : Jesenice 4 : 10 (2:3, 1:4, 1:3). ' _ . g^^jf Pari prihodnjega kolu — Drevi bo Kranjska gora g01 -enj*' giffi*. pi Vojvodini, Jeaanftenl pa bodo v sredo ob 18. uri v dvoran p kljo gostili v slovenskem derbiju Kompas Olinipijo. J .27. OKTOBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 11. stran (^SMSvMf©IEIIGLAS a uubuana adria airways Ko var!?,!S^a za delovna razmerja in izobraževanje vabi k sodelo-Po pogodbi o delu UHN?JS!.ATE ZA STEVARDESE - STEVARDE NA LETA-~*h adria AIRWAYS p0°aSU 0d maJa do konca oktobra 1988 -k?*lj~ kandidati morajo: -im?rZavljani SFRJ - imT končano srednjo šolo - tel • StatUS redne8a študenta - akt6 govoriti slovensko in srbohrvatsko le*, Vno ODvladati angleški in pasivno še en tuj jezik (zaže-_ !en° nemški) ^j;j;sta"od21do25 let - Dj^. Pr,Jetne zunanjosti in uglajenega vedenja "- izrjn]18^6206 visine in telesne teže jnj,nJevati pogoje, ki jih predpisuje pravilnik za telesno **" imef1SeVn° sP°sobnost letalskega osebja *" izDnl ^amo a^ začasno bivališče v Ljubljani ali Kranju dročju'eVa^ Pogo^e za 8iDanJe na letališču in obmejnem po- bsnro^ ^°d° imeli kandidati, ki bodo pripravljeni sodelovati prekinjeno 5 mesecev. (f0^e z. življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev loru o°^° za*c^Jucne6a srednješolskega spričevala, potrdi-Kra . statusu študenta, potrdilom o bivališču v Ljubljani ali KuzJU.' sPrejema kadrovska služba Adria Airways, Ljubljana, Ank eVa 7' do vključno 30. oktobra 1987. !'st, ki je sestavni del prijave, dobe kandidati na: s, pj^nski fakulteti v Ljubljani — tajništvo Pil Vnf fakuIteti v LJublJani - dekanat deve fakulteti v Ljubljani — referat za študentske za- ffH^teti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v - g^ni - receptor >. Vis°K0n?ski fakulteti v Ljubljani tiri i šoli za organizacijo dela ^ Ad ? anerJu ria Airways v Ljubljani, Kuzmičeva 7 — pri vratarju. — vratar v Kranju, Tomšičeva 7 — S?LIE ZA PROSTORSKO PROJEKTIRANJE JE, Pod Gozdom 2 sta jK1,epu zbora delavcev DO APP Jesenice, objavljamo pro- ae»a in nalnoo- ^SENICE, Pod Gozdom 2 P° skle. 1 in naloge: JVCRTOVALCA EKOr Potrebe izdelave prostorskih izvedbenih aktov, investicij-Sk°-tehnične dokumentacije in za računovodska opravda do Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom opredeljih pogojev, izpolnjevati še naslednje: ~~ visoka izobrazba ekonomske smeri ""opravljen strokovni izpit po določilu 15. člena Zakona o graditvi objektov JJsne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po Jj^avi na naslov: Atelje za prostorsko projektiranje, Pod Goz-0lft 2, Jesenice, s pripisom »objava«. TtaS^F ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. g*D ELEKTRARNA MEDVODE ^vode, Gorenjska 46 niisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 2 TKALEC - ENERGETIK 3.7r££TNl KLJUČAVNIČAR II i^RNlCAR 5. u^EC V ELEKTRARNI "»ATERIALNI KNJIGOVODJA f^eoji: PorJ i . t v •• tenniska šola elektro smeri — jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj ali delovodska šola — jaki tok in 5 let de-Pod2 *°vnih izkušenj • kvalificiran strojni ključavničar in 3 leta delovnih izku-Pod3.JenJ.t. porj Kvahficiran ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj PcKj g" okvalificiran delavec in odslužen vojaški rok •srednja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izku- Tv. Senj "elaVop Elekt sPrejmemo za nedoločen čas. Delo bodo opravljali v Kari^arnah Medvode in Mavčiče. Po§j; naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ^ektr v 15 dneh P° objavi oglasa na naslov: SEL, TOZD ^arna Medvode, Gorenjska cesta 46, 61215 Medvode. *b\HMn "»ravnega kamna 64224 g°? hotavlje aPodi N >renja vas sta doi gi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja pro-eia m naloge: £ STR°JNI KLJUČAVNIČAR strojni ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav STROJ NI K ŽERJAVA opravljen tečaj za upravljalca žerjava £ VEC DELAVCEV ZA DELO V KAMNOLOMU g0J- NK delavec ^Vhu!10 razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-^nd?dCasom- B dneh ^' izpolnjujejo pogoje, naj svoje prijave pošljejo v 6^224 p0d obJave na naslov: Marmor Hotavlje, Hotavlje 40, Gorenj a vas. lri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi- KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče. Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter drugi gradbeni material za gradnjo do III. faze in LENDAPOR za izdelavo izolacij. IZREDNA PRILOŽNOST: Pri vplačilu ali naročilu opečnih izdelkov do 31.10. vam zagotovimo dobavo po sedanjih cenah. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140. 21-195. SE PRIPOROČAMO' SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnja Idrija KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! INTEGRAL SAP LJUBLJANA Ljubljana, Središka ul. 4 Odbor za delovna razmerja TOZD Turbus avtobusni promet Ljubljana, s sedežem v Središki ul. 4, Ljubljana, objavlja prosta dela in naloge: L VEČ SPREVODNIKOV Pogoji: II. stopnja strokovne izobrazbe, dokazilo o znanju slovenskega jezika, stalno bivališče v Kranju, Bledu, Bohinju, Planici ali bližnji okolici VEČ VOZNIKOV Pogoji: III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit D kategorije, stalno prebivališče na Bledu, v Bohinju, Planici ali bližnji okolici, dokazilo o znanju slovenskega jezika Kandidati naj pisne vloge posredujejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Integral SAP Ljubljana, Središka ul. 4, Ljubljana, splošno-kadrovski oddolek. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Poskusno delo traja skladno s samoupravnimi akti. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Svet WO Kranj razpisuje naslednja dela oziroma naloge: 1. VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev zahtevamo še: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske in vodstvene sposobnosti — organizacijske in vodstvene sposobnosti — uspešno dosedanje delo 2. VODENJE PREHRAMBENO-TEHNIČNE SLUŽBE Pogoji: — višja strokovna izobrazba gostinske smeri — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske in vodstvene sposobnosti — uspešno dosedanje delo Kandidata bosta izbrana za 4 leta. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi na naslov: WO Kranj, Staneta Žagarja 19, s pripisom »za razpisno komisijo«. INŠTITUT ZA TRŽENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO UUBUANA P.O. organizira strokovno POSVETOVANJE DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V ZDRUŽENEM DELU, ki bo od 9. do 11. novembra v Portorožu Podrobnejše informacije dobite na naslov: ITE0 Ljubljana, Kraigherjev trg 1. Ljubljana, telefon (061)314-477 in (064)26-682. ko VATROSTALNA ženka N SOL O OOUR- VATROSTALNA n.sol.o. ZENICA Delavski svet TOZD »Jesenice« Jesenice na podlagi določil Statuta in pravilnika o delovnih razmerjih objavlja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA DELOVNE ENOTE LJUBLJANA Pogoja: — visoka šola metalurške ali gradbene smeri — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Vodja delovne enote bo imenovan za 4 leta in je lahko po poteku mandata ponovno izbran. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili pošljejo na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD »Jesenice«, 64270 Jesenice, najkasneje v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. ABC POMURKA LOKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH SKLADIŠČNIKOV za delo v skladišču delikates in galanterijskem skladišču TOZD prodaja na debelo Pogoj: šola za prodajalce, gostinska šola ali druga poklicna živilska šola 2. NATAKARICE za delo v bifeju na Godešiču Pogoj: šola za prodajalce ali gostinska šola Poskusno delo za obe delovni mesti traja 90 koledarskih dni. Prošnje sprejema kadrovska služba delovne organizacije ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Škofja Loka, Kidričeva 54, 8 dni po objavi oglasa. Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n.sol.o. Oddelek za družbene zadeve VZAME V NAJEM trisobno stanovanje oziroma dvosobno z dvema kabinetoma. Informacije po tel.: 28-861, int. 26-63. OBČINA ŠKOFJA LOKA Uprava za družbene prihodke prodaja na ponovni JAVNI DRAŽBI osebni avto R—18, letnik 1984, izklicna cena 8.000.000 dinarjev Javna dražba bo v ponedeljek, 2. novembra 1987 ob 10. uri pred stavbo Uprave za družbene prihodke, Titov trg 2. Interesenti si lahko vozilo ogledajo na dan dražbe od 9. do 10. ure. Informacije daje Uprava za družbene prihodke Občine Škofja Loka. IZBR4LI SOZMflS v MERKURJEVI prodajalni v GLOBUSU v prvem nadstropju na oddelku akustike izkoristite veliko izbiro barvnih tv sprejemnikov. Posebnost ponudbe je ogled satelitskega programa. Ugodnost nakupa je plačilo na 5 obrokov. (^S^SSoMIEIIGLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 27. 0KT0BRAJ987 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ ODBOR ZA SOLIDARNOST Odbor za solidarnost na podlagi 19. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3 in 6/86), OBJAVUA OSNUTEK prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Glede na planirana sredstva in razpoložljiva stanovanja je na razpolago za dodelitev 99 stanovanj: dvosobno + 2 kabineta 5 stanovanj dvosobno + kabinet ali trosobno 31 stanovanj dvosobno ali enosobno + kabinet 39 stanovanj enosobno 19 stanovanj garsonjere 5 stanovanj Število razpoložljivih stanovanj se bo delno povečalo z zamenjavami oziroma preureditvijo izpraznjenih stanovanj družbene lastnine. Velikost in vrsta stanovanj se dodeljujeta v skladu z 10. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja bodo upravičenci prispevali v skladu s pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stano- vanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. Na osnutek prednostne liste imajo pravico dati utemeljene Pri" pombe upravičenci, občani in organizacije združenega dela. Rok za dostavo samo pismenih pripomb, ki jih je treba poslati na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta J LAM št. 14/1, je do 10. novembra 1987. Po preteku tega roka bo odbor za solidarnost oblikoval prednostno listo in upravičencem izdal odločbo o uvrstitvi. Prosilci, ki želijo ponovno razgovor s komisijo oziroma člani odbora za solidarnost, lahko to opravijo v sredo, 4. novembra 1987, med 14. in 16. uro. Zap. št. Priimek in ime Naslov Zaposlitev Štev. točk DRUŽINE - 5 in več članov 1. Andonova Frona H rastje 50 Planika 240 2. Čirič Branislav H rastje 50 Sava 220 3. Čiča Rad mila Delavska 19 Tekstilindus 220 4. Perne Janja Cesta St. Žagarja 5 Iskra 210 5. Deljanin Suada Koroška 49 Planika 205 6. Kranner Davorin Jezerska c. 59 Merkur 205 7. Hadimustafa Fah red in Tuga Vidmarja 8 Tekstilindus 200 8. Kotnik Branka Cesta 1. maja 69 Iskra 200 9. Juhant Miro Potoče 2 KŽK 195 10. Šelver Vida V. Vlahoviča 9 Tekstilindus 190 11. Logar Boris Stošičeva 4 Iskra 190 12. Babic Boro Kokrški breg 5 Sava 180 13. Bajrovič Hamdija J. Puharja 2 Sava 175 14. Beranič Anka Kidričeva 2 Dom učencev I.L.Ribar 175 15. Kal a bič Vahid V. Vlahoviča 4 Planika 170 16. Grabanica Gjevalin Planina 1 Sava 170 17. Vrtačnik Bojan V. Vlahoviča 5 Planika 170 18. Smajič Izeta Gasilska 5 Iskra 165 19. Spakič Ismeta Trubarjev trg 2 Glasbena šola 160 20. Marjanovič Nada Podbrezje 56 Planika 160 21 .* Deljanin Kadrija Janka Puclja 3 Sava 160 22. Bubulj Borka Župančičeva 33 Tekstilindus 160 23. Aleksič Ouja Gradnikova 1 Tekstilindus 150 24. Dašič Rajko Mlekarska 14 Sava 145 25. Lekovič M i loje Vrečkova 9 Sava 140 26. Papič Antonija Koroška 25 Tekstilindus 140 27. Vladič Mira Župančičeva 37 125 DRUŽINE - 4 člani 1. Cankar Milena Trboje 77 ZR invalid. 250 2. Pogačar Ljubica Savska loka 9 Planika 250 3. Hvasti Dušan St. Rozmana 7 Iskra 228 4. Vičič Antonija C. St. Žagarja 55 pri zasebniku 225 5. Babnik Milena Trboje 116 W0 Kranj 220 6. Trobevšek Andrej Šenturška g. 18 Tekstilindus 215 7 Čuturič Vinko Cesta na Belo 1 Planika 215 8. Hudalin Štefan Kidričeva 33 Iskra 215 9. Mladenom Vida Planina 67 PTT 210 10. Gradišek Ivica Golnik 65 BFS Kranj 210 11 Grozdek Darko Cesta 1. maja 65 Merkur 210 12. Štular Bernarda Cesta na Brdo 42 Tekstilindus 205 13. Završnik Poklka Cesta 1. maja 65 Živila 205 14. Roprat Darko Tončka Dežmana 8 ZSMS Kranj 205 15. Košir Irena J. Gabrovška 21 Planika 205 16. Švabtč Štefka C. Kokrškega odr. 16 ZD Ljubljana 203 17 Škotic Dantea Mlaška 96 Iskra 203 18. Štilec Dušan Janeza Puharja 10 pri zasebniku 203 19. Kavar Anton Lahovče27 Elektro 200 20. Bcnič Marija Delavska 19 Tekstilindus 200 21 Gruič Stanimir Stritarjeva 5 Sava 200 22 Sajevic Aleksander Jezerska c. 23 Iskra 198 23 ŠtefeEdbtn Cesta na Rupo 10 Planika 198 24. Praičevič Dragoljub Savska c. 54 Sava 195 25. Bekteševič Idaeta Sp. Duplje 24/a Sava 195 26 Gole Vera J. Gabrovška 32 Planika 195 27. Slavkovič Majda Tuga Vidmarja 6 W0 Kranj 195 28. Bevc Mirjana Likozarjeva 25 Merkur 193 29. Dragomir Boris Krvavška 18 SO Kranj 190 30 Golob Bernarda Gubčeva 4 Živila 190 31. Švegelj Vlasta Drulovka 45 Iskra 188 32. Mesec Terez Ješetova 21 iskra 188 33. Čatič Sofija Drulovka 11 pn zasebniku 185 34. Cvijjanovtč Slavka Gorenjska 8 Tekstilindus 185 35. Gajin Ourica Delavska 19 Tekstilindus 185 36. Čajič Zoran Delavska 19 Tekstilindus 185 37. Čekič Fetija J. Puharja 4 Živila 185 38. Plesec Vojko Zg. Bitnje 176 Aerodrom 183 39. Ivanuša Milan Praše 14 Vektor 183 40. Ramljak Marko Gubčeva 7 Avtomontaža 183 41. Ovniček Janez Britof 266 IK0S 183 42 Bešič Mustafa Golnik 48/a Planika 180 43 Ninič Rajko Lahovče 31 Tekstilindus 180 44. Stojčeva Slavka Sp. Besno 63 Tekstilindus 180 45. Atanasov Branko Jenkova 8 Sava 180 46. Dimovski Boge Reševa 8 MGLC Ljubljana 180 47. MehadHamid Sejmišče 7 Gradiš 180 48. Červinski Slavica J. Puharja 1 iskra 180 49 Nahtigal Hudavernik DušankaCesta Kokrškega odreda 11 TBG 180 50. Urbanec Janez Tuga Vidmarja 4 Iskra 180 51 MusičRasim Struievo 18 Gradiš 175 52. Mazreku Emira J Gabrovška 21 Iskra 175 Zap. Priimek št. in ime Naslov Zaposlitev Štev. točk 53. Jeram Marjan J. Gabrovška 23 Alpetour 175 54. Fejzič Jožica Fr. Rozmana 4 MZS 175 55. Kondič Boro Jezerska c. 124 Sava 173 56. Vidic Breda Šor lijeva 22 OZ Gorenjske 173 57. Savič Nada Šutna 35 LTH Šk. Loka 170 58. Miletič Žarko Savska c. 58 Tekstilindus 170 59. Kopač Dragica Janka Puclja 1 Sava 170 60. Kapetanovič Nada C. 1. avgusta 1 Iskra 170 61. Bukovac Samo Tuga Vidmarja 6 pri zasebniku 170 62. Kosi Katarina R. Papeža 34 Tekstilindus 170 63. Jalovec Boris Valjavčeva 4 Kokra 170 64. Česen Slavko Nazorjeva 12 Iskra 168 65. Laketič Milja Na kalu 11 Sava 165 66. Manojlovič Dragica Okroglo 17 Tekstilindus 165 67. Marjanovič Ivo Šmidova 2 Tekstilindus 165 68. Keleman Nada Delavska 19 Tekstilindus 165 69. Durič Veseli n Delavska 19 Tekstilindus 165 70. Čeme Janez Planina 1 Zvezda 165 71. Čer man Nurija Gorice 16 Tekstilindus 163 72. Ozek Barbara Moša Pijade 9 Zavarov. Triglav 163 73. Šmitran Dušan Struievo 2/c KOP 160 74. Andonski Rade Planina 4 Iskra 160 75. Durič Veselin Zg. Brnik 130 Aerodrom 160 76. Biševac Zoran Golnik 69 Sava 160 77. Kolar ič Nada Sp. Besnica 79 Iskra 160 78. Karavla Mira Krajevna pot 4 OŠ L. Seljak 160 79. Peterčič Justina Golnik 46 Institut Golnik 160 80. Skaza Mojca J. Platiše 3 IBI 160 81. Černjavič Margareta Planina 1 Planika 160 82. Ivančič Silvo Planina 59 Iskra 160 83. Kržovski Pano Britof 35 pri zasebniku 155 84. Durič Gospova Jezerska c. 46 Tekstilindus 155 85. Podraščanin Bore Sp Duplje 4/a Tekstilindus 155 86. Kaftak Fajla Žanova 10 Tekstilindus 155 87. Nanev Milorad Velesovska 89 Sava 155 88. Todorovič Nedeljko Savska c. 56 Tekstilindus 155 89. Pejašinovič Bore Golnik 46 Neoplanta KŽK 155 90. Dimitrov Rade Hrastje 50 155 91. Ninič Dragica Kidričeva 2 Dom učencev Kranj 155 92. Popovič Milanka Preddvori Dom oskrbovancev 155 93. Toponš Martina Stiskam 13 nezaposlena 155 94. Bajrovič Suvada Sp. Duplje 24/a Planika 155 95. Novic Dragiša L. Hrovata 6 Sava 155 96. Kmeta Miieta J. Gabrovška 30 Planika 155 97. Krunešič Sead V. Vlahoviča 3 Tekstilindus 155 98. Sever Franc Stošičeva 4 Osrednja knjižnica 155 99. Jovanovič Slavica Jezerska c. 126 pri zasebniku 153 100. Ačimovič Nedelko Golnik 46 Gradbinec 153 101. Gusla vlado Predoslje 61 SGP 150 102. Redžematovič Čazim Savska c. 58 Tekstilindus 150 103. BurzičAjša Delavska 19 Tekstilindus 150 104. Fretih Jurij J Platiša 3 IKOS 150 105. Šiler Vojko Koroška 12 Merkur 148 106. Dulič Rasim Pot na Jošta 51 Tekstilindus 145 107. Milakovič Braco Cirilova 13 Alpetour 145 108. Krsteva Danica Savska c. 56 Sava 145 109. Došenovič Đuro Savska c. 50 Tekstilindus 145 110. Bosnič Milovan Medetova 1 Sava 145 111. Antonijevič Milka Planina 25 Tekstilindus 145 112. Bubulj Miroslav V. Vlahoviča 4 KOGP 145 113. Čengija Anica Valjavčeva 3 Sava 143 114. Dukanovič Andca Delavska 19 Tekstilindus 140 115. Kondič Rajko Savska c. 60 Tekstilindus 140 116. BešičSevlija Savska c. 58 Tekstilindus 140 117. Đukanovič Čedo R. Papeža 1 Planika 140 118. Savija Zorica Koroška 51 Sava 140 119. Mladenovič Svet i si a v Planina 1 KŽK 140 120. Žula Darinka T. Dežmana 8 Iskra 140 121. Suljanovič Munir T. Dežmana 10 Gradbinec 138 122. Tihič Sead Tomšičeva 32 Tekstilindus 135 123. Brborovič Anđelko Pipanova 68 Vojna pošta 135 124. Keleman Milorad Beleharjeva 26/a Gradbinec 135 125. Nimani Agim Delavska 19 Tekstilindus 135 126. ČoličJozo Kolodvorska 10 ZGP 135 127. Mandič Rad mila Okroglo 17 Tekstilindus 130 128. Alijagič Bahida Šutna 5 ABC Pomurka 130 129. Galamič Jela Tavčarjeva 13 Tekstilna Medvode 130 130. Vučkovič Gina Koroška 25/a Planika 130 131. Muhalič Rasima Golnik 46 Inštitut Golnik 130 132. Kondič Stojanka Koroška 49 Planika 130 133. Majkič Nada Likozarjeva 25 OŠ Bratstvo in enotn. 130 134. Okreša Drago Kidričeva 2 Dom učencev Kranj 130 135. Ševo Milan Staretova 1 5 Gorenjski tisk 125 136. Mušič Jasmin Vidmarjeva 12 Cestno podjetje 125 137. Hadžovič Kadrija Gorice 16 Tekstilindus 125 138 Čolovič Slavko Golniška 33 Žito 125 139. Radončič 'smet J. Platiša 1 Creina 125 140. Banjac Nada Gor. odreda 10 Merkur 125 141 Lakič Savan T. Vidmarja 4 Sava 125 Zap. Priimek št. in ime Naslov Zaposlitev 142. Ostojič Ranko 31. divizije 48 Tekstilindus 143. Milic Radoljub J. Puclja 7 Sava 144. Rogič Marica Ul. 1. avgusta 7 Dom učencev Kranj 145. Kovačevič Nemanja Cirilova 3 Planika 146. Selimovič Rifat Ljubljanska 6 Donit 147. NikoličGojko Jenkova 2 Sava 148. Topolovšek Majda Tuga Vidmarja 8 Planika 149. Buban ja Zagra R. Papeža 32 Triglav konfekcija 150. Muharemovič Avdija V. Vlahoviča 10 Sava 151. Deljanin Ramo T. Dežmana 2 Sava 152. Anastasovski Todor Begunjska 13 Sava 153. Krejič Miro T. Vidmarja 4 Sava 154. Radinovič Milena R. Papeža 32 Zvezda 155. Vidic Metod Jezerska c. 44 pri zasebniku 156. Bezarevič Milenko 1. avgusta 5 Sava 157. Boškan Savan T. Dežmana 2 Planika 158. Jakič Milan T. Dežmana 6 ' Alpetour 159. Jandrič Zdravko Gradnikova 7 Planika 160. Batar Radoslav J. Gabrovška 21 Sava 161. Pavlov Milorad Zlato polje 3/e PTT 162. Novovič Milenko J. Platiša 1 Sava 163. Troha Krešimir Trg Prešernove brigade 1 F_xoterm Štev. točk DRUŽINE - 3 člani 1. Štefe Darja Bobovek 13 Živila 2. Tišler Zlata Drolčevo naselje 39 Iskra 3. Sivec Jana Pot za krajem 18 Sava 4. Gašperlin Zdenka Planina 4 Iskra 5. Oelepi Bajram Savska 1.10 Gradbinec 6. Pangeršič - Litaj Tomaž Preddvor 52 študent 7. Podgoršek Milena Grad 41 Iskra 8. Melkič Danica Savska 1. 9 Iskra 9. Knaflič Karmen Luznarjeva 16 UKC Ljubljana 10. Brce Slavka Šorlijeva 33 Iskra 11. Dulič Sanda Tavčarjeva 7 PTT 12. Šenk Janez Britof 111 Sava 13. Milek Anica Titov trg 18 pri zasebniku 14. Tome Martin Preddvor 1 Živila 1 5Žigon Iva J. Puharja 9 KOGP 16.Djurdjevič Štefica Zlato polje 3A Živila 17. Smukovič Brigita Gregorčičeva 30 pri zasebniku 18. Kunčič Darko Stošičeva 9 Merkur 19. Arnež Lidija Pajerjeva 14 Triglav 20. Krapež Dušan Smledniška 84 Tekstilindus 21. Ratkovič Mojca Visoko 107 Tekstilindus 22. Prača Boro Stritarjeva 5 Tekstilindus 23. Tavčar Srčko Hrastje 49 KŽK 24. Kajdiž Janša J. Puharja 4 Triglav 25. Pravst Marija V. Vlahoviča 4 W0 Kranj 26. Šenk Tomaž Šuceva 10 Optika 27. Ankerst Aleksandra Rutarjeva 6 WZ 28. Bajt Vekoslava Pot v Bitnje 32 Donit 29. Kekič Milanko Prešernova 12 Živila 30. Rant Robin Olševek 12 Sava 31. Košnik Boris Golnik 111 Iskra 32. Pejašinovič Jela Struževo 2c Iskra 33. Modrijan Suzana Smledniška 35 Planika 34. Vujišič Katarina Cesta na Brdo 35a Inštitut Golnik 35. Bunderla Štefka Planina 1 Gorenjski Tisk 36. Vasic Cvijeta Delavska 19 Tekstilindus 37. KlemenčiČ Zvone C. na Klane 20 Iskra 38. Zlate Ada Ješetova 30 Planika 39. Pavec Milan XXXI.diviz.46 pn 40. Khireche Marija Visoko 96 pn 41. Sever Slavko Visoko 102 Iskra 42. Jovanivič Vesna Stošičeva 6 Tekstilindus 43. Behek Melita Gradnikova 4 nezaposlen 44. Karničar Tone Zg. Jezersko 100 Živila 45 Bogataj Barbara Bertoncljeva 14 BFP 46. Govekar Marcela Kebetova 3 OK ZSMS Kranj 47. Vasilič Bogoljub Moša Pijade 14 Gradbinec 48. Babic Dragoljub Kokrški breg 6 Planika 49. Jagrič Julij Zlato polje 4 Iskra 50 Valenčič Jasna Stritajreva 8 IZM Ljubljana 51. Štembergar - Zupan Begunjska 4 LB Ljubljana Barba 52. Vakaričič Miro Kidričeva 43 KŽK 53. Cilenšek Eva Planina 1 zasebnik 54. Zorko Martin Kebetova 31 zasebnik 55. Keber Magda J. Puharja 3 Planika 56 Bidovec Branka Šorlijeva 31 ŽTP 57. Lapan Marko Delavska 53 Iskra 58. Mrgole Nada Struževo 10a Sava 125 120 120 115 115 115 115 115 115 115 115 115 115 110 110 105 105 95 95 85 85 80 233 225 220 220 218 218 218 218 215 213 210 210 205 205 206 203 203 203 203 203 200 200 200 200 98 98 98 95 95 95 95 93 93 93 90 90 90 90 90 OGLASI. OBVESTILA 13. stran ©DSSSSaJSilMGLAS Oamja pjj Kopač ua 60 Pibernik -Vladimira 51 Srečnik " 62 Retelj „ 11 Napokoj, 11 Gašperlin »S. Zogovič l 11 Milic Ida ll Atanasi 68 Galičič 69 Zun M JO. Karam« H- Majcen ?3. Zibert H Ločnii 75. Mrda < 76 Lušina '7. Dimit Kafol 79. Pintai 80. Kaj,« 81-Atar 82. Gogi ll Bojii. 5J- Vi°ačkovi 85. Primi " 86. Čepir 87. Gajs« 88. Dimi . ina Zrimšek Bojan Bogomir Matjaž i Helena Ljubiša sov: nitrič I 90 91. 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 1 1 1 1 1 Stanko Bojan Marija ~ian Senada Roman Damjana —-»it Marko Ločriiškar Branka Božica Bojan ič Darja Eta -f Edvin *ajtezovič Ibrahim Atanasov Zdravko "B'č Zorica jič Miroslavko '"čkovič Radosava 'c Brigita Anton Tatjana - •litrijevič Radiša Adamič Joži «"celj Tatjana "istič Dragan Tomlje Leon Jekolj Bojana Skrlep Boštjan P°žun Janka Vučič Stevo • Petrovič Momir Domazet Miorad Majstorovič Radojka Pršič Hasim '••čič Milica Jakovič Dušanka ^ Komljenovič Luka Z Jmejc Zvonka ^ "asimi Husein "6- Marn Silva ll Markišič Hilmo ino Iunič Romana "J- Božovič Miloš "Zevnik Andrej 1 Muharemovič Šerifa *«■ Brzin Darja J. Jekovec Marjan {■ Naglic Suzana J Cekič Tanja Snedec Franci 11 b u raniervski Aleksander . ° Huseinovič Sabaheta i,„|ekteševič Meusar J« Celic Milanka i,I- Milovanovič Rajko ,^-Huskuč Merima 1*3 Ubič Juso «{• Bubulj Nada ,:J- Kočar Marija ;°Petrinec Drago Novak Lilijana *J Lazar Darko fj Porš Slavica Repič Miroslav ^]Kerič Danka i^Gvetkovič Olgica }*■ Česen Judita [JJ Habjan Emil i,J- Bosančič Milenko ^•Bosnič Mile ;J Boskan Rada \ ?povič Radovan .T«- Duračak Meho i:|Benedičič Marjan JJfča Rajko iS Bodiroža Rade ,J« Makarič Veselko ,;'Kerič Miladin J9 Ploh. Anton "J- prašič Zvonko i g" Grgič Gordana jc^^Povič Vandelko Ui kroažar Zvonka .{J Oakovič Drena g- Borak Stane 157 ^av,in 15« d P*5^ Darina I5q n k - Knapič Helena len ^rjančičVesna !?■ >"iJože !r' Ječnik Silva ,5, tuk'č Mladen 164 ^ Brane IBS ^'^ev Dimitrije 16r Sobota Mira 167 d ič stank0 I6fi ».°P0vič Radomir 1R; Milmčič Anica |SJ Mitič Slobodan 171 onežev'č Miodrag , ' Brankovič Željko 7VXulič Zonm lij Geko Mladen i i! Bešič Mesud iS'?* Mi|ia n^-jobraš Radojka I7n » ndič °"ro [g hov Peco lRn'Mukič Badmila ! 8° Jardič Ljiljana ■ Kovačič Dušan »Ji Karovič Dušan JJJ Olevič Kumrija 18? * Branis|ava 18r °arnianovič Sehija Bugari Behare 0/ Jeknič Lazar Gor. odreda 10 Živila 180 Levstikova 6 W0 178 Gregorčičeva 18 Kokra 178 Ul. Mlad. brigad 9 Iskra 178 Gradnikova 7 OŠ Brat.in enot. 178 Milena Korbar 18 Iskra 175 Voklo 4 Gradbinec 175 Jelenčeva 28 Triglav 175 Golnik 46 Varnost 175 L. Hrovata 8 Alpetour 175 Voglje 6 privat 173 J. Gabrovška 21 Tekstilindus 173 Stritarjeva 8 SCT 173 Zg. Bitnje 207 Triglav 173 Moša Pijade 9 Merkur 173 Moša Pijade 8 Gorenjski tisk 173 Šorlijeva 31 Tekstilindus 173 Gradnikova 11 pn 173 Šorlijeva 31 Iskra 173 Valjavčeva 9 samostojni obrtnik 173 Koroška 53a Sava 173 Planina 1 Živila 173 Golnik 18 Varnost 170 Potoče 2 Dom oskrbovancev 170 Hafnarjeva pot 5 Gradbinec 170 Delavska 19 Tekstilindus 170 Reginčeva 7 Kokra 170 V. Vlahoviča 9 Gradbinec 170 V Vlahoviča 4 WO 170 Smledniška 80 UNZ 168 Cesta 1. maja 69 Sava 168 Cesta 1. maja 61 Iskra 168 Planina 36 Merkur 168 Stošičeva 4 Iskra 168 Gradnikova 1 Sava 168 Jezerska c. 42 VVO 168 Sp. Duplje 35 Živila 168 Tomšičeva 23 Varnost 165 Drolčevo naselje 18 Sava 165 St. Rozmana 5 Veriga Lesce 165 Tavčarjeva 15 Živila 165 Cesta na Belo 4 Sava 165 Golnik 6 Tekstilindus 165 Ul. Nikola Tesle 4 W0 165 Medetova 1 Sava 165 Prebačevo 7 pri zasebniku 165 J. Puclja 2 KOGP 165 L. Hrovata 9 Zav. Triglav 165 Župančičeva 19 Varnost 163 Kutinova 3 OŠ L. Seljak 163 St. Rozmana 4 Lesnina 163 Planina 26 Iskra 163 Gradnikova 2 Gradiš 163 Moša Pijade 44 pri zasebniku 163 Sr. Bela 51 KOP 163 Šorlijeva 29 Iskra 163 Moša Pijade 44 Merkur 163 Sr. Bela 43 Iskra 163 Kidričeva 11 pri zasebniku 163 Smledniška 26 WO 160 Kokrški breg 6 Sava 160 Kurirska pot 8. Cerklje Dom oskrbovancev 160 Zg. Bitnje 196 Tekstilindus 160 Savska 20 Iskra 160 Jezerska c. 95 Tekstilindus 160 Delavska 19 Tekstilindus 1'60 Ljubljanska 1a ABC Pomurka 160 T. Vidmarja 2 Iskra 160 Podbrezje 52 pri zasebniku 160 Zg. Besnica 102 Vodovod 158 Predoslje 138 Iskra 158 Velesovska 89 Sava 155 Predoslje 116 Planika 155 Planina 6 Inštitut Golnik 155 Šorlijeva 23 Živila 155 Šorlijeva 31 Iskra 153 Tomažičeva 7 Sava 150 + Stara c. 27 Sava 150 Tomšičeva 18 Planika 150 Delavska 19 Tekstilindus 150 Delavska 19 Tekstilindus 150 Medetova 1 Sava 150 Delavska 19 Tekstilindus 150 Ul. Gor. odreda 6 Iskra 148 Podreča 80 Iskra 148 Sp. Besnica 63 Sava 145 Tomšičeva 18 Sava 145 Jezerska c. 45 Planika 145 Preddvor 5 Gradbinec 145 Delavska 19 Tekstilindus 145 Stošičeva 4 Alpetour 143 Titov trg 14 Sava 140 Kranjska 29, Šenčur privat 140 Delavska 19 Tekstilindus 140 J. Platiše 1 Gor.obrt zadruga 140 St. Rozmana 11 Tekstilindus 140 Šorlijeva 16 Planika 140 R. Papeža 34 Iskra 140 Planina 16 Sava 140 Župančičeva 20 Sava 140 J. Puharja 8 Elkroj 138 Smledniška 27 Iskra 135 Savska 1.10 Iskra 135 Smledniška 1 KŽK 135 Titov trg 2 5 Iskra 135 Cirilova 10 PPC 135 Delavska 19 Tekstilindus 135 Savska c. 54 Sava 135 Savska c. 58 Tekstilindus 135 Zg Bitnje 196 Varnost 135 Olševek 7 ŽTP 135 Kokriški breg 5 Sava 135 Žabniva 46 Varnost 135 Gornjesavska 57 Sava 135 Kidričeva 15 LTH 133 Huje 1 Sava 130 Delavska 19 Tekstilindus 130 Delavska 19 Tekstilindus 130 Delavska 19 Tekstilindus 130 Golnik 46 BPT 130 Kidričeva 2 Dijaški dom 130 Cesta 1. maja 61 Živila 130 Lahovče 31 Tekstilindus 125 Drulovka 9 Planika 125 Cesta 1. maja 61 Tekstilindus 125 T. Vidmarja 2 Tekstilindus 125 Kranjska c. 29 Oljajrica 125 Jaka Platiše 1 Sava 123 Tomšičeva 23 Alpetour 120 188 Tasov Goce 189. Gajič Svelana 190 Vranješ Slobodan 191. Petrič Irena 192 Zdešar Sabnna 193. Kondič Mira 194: Sokolov Dragi 195. Ananijev Tode 196. Zelenko Ivan 197. Stojanova Lila 198. Vardič Ilija 199. Mitrovič Stanka 200. Sandič Dean 201. Resnik Alojz 202. Valentič Marjan 203. Mitrovič Ljubiša 204. Mrda Roda 205. Omerbašič Nevenka Delavska 19 Tekstilindus 120 Golnik 7 Tekstilindus 120 J. Gabrovška 23 Gradbinec 120 Kebetova 18 Živiia 118 J Gabrovška 23 Varnost 118 Delavska 19 Tekstilindus 115 Huje 1 Dom upokojencev 115 Hrastje 6 Planika 115 T. Dežmana 8 Letališče Brnik 115 Gor. odreda 18 Tekstilindus 115 Škofjeloška 19 Tekstilindus 110 Delavska 19 Tekstilindus 110 R. Papeža 30 Letališče Brnik 110 J. Puharja 4 Iskra 105 Planina 8 Sora Medvode 100 V. Vlahoviča 8 Sava 95 Mlekarska 18 Sava 90 Mandelčeva pot 3a Gorenjski tisk 83 DRUŽINE - 2 člana 1. Prevanje Jožica Planina 19 Planika 238 2. Sodnik Anica Partizanska 31 Triglav konfekcija 225 3. Naglic Mateja Planina 36 pri zasebniku 223 4. Bratuša Alenka Smledniška 87 Institut Golnik 220 5. Koželj Marija Zalog 60 pri zasebniku 220 6. Kern Marinka Visoko 84 Iskra 218 7. Ratkovič Darja Cesta na belo 12 Iskra 213 8. Zaplotnik Sabina Predoslje 60/a pri zasebniku 208 9. Kesič Marija Stošičeva 5 Gimnazija Kranj 208 10. Golub Vesna Gor. odreda 10 Iskra 208 11. Zibert Ana Suha 24 Triglav konfekcija 205 12. Kaloperovič Šefika Milje 9 Tekstilindus 200 13. Toporš Anica Grosova 22 OŠ Stane Žagar 200 14. Marjanovič Ljubica C. na Klanec 46 Tekstilindus 200 15. Truden Zvonka Zg. Jezersko 96 pri zasebniku 198 16. Pogačar Vesna Planina 32 pri zasebniku 193 17. Sopotnik Irena V. Vlahoviča 6 Petrol Kranj 193 18. Miklavčič Damijan Gubčeva 2 študent 193 19. Čulibrk Ljubica T. Dežmana 8 študent 193 20. Markuta Miljana Partizanska 27 TBG Kranj 193 21. Ramovš Tatjana Kidričeva 32 TBG Kranj 188 22. Juhant Elizabeta Cesta na Belo 31 0NA-0N 188 23. Kocijančič Irena Stritarjeva 2 KŽK 188 24. Valetanlič Arena Golnik 48/a Tekstilindus 185 25. Jalič Stana Tupaliče 5 Tekstilindus 185 26. Drobnjak Jovanka Delavska 19 Tekstilindus 185 27. Ren ko Ksenija Moša Pijade 3 KŽK 183 28. Šubic Irena Mlakarjeva 3 Iskra 183 29. Čebul j Barbara Moša Pijade 15 WO 183 30. Podraščanin Dušanka Golnik 18 Tekstilindus 180 31. Perko Olga Podbrezje 53 Planika 180 32. Benedičič Silva Planina 4 Sava 180 33. Štiglic Dragica Cesta 1. maja 69 Živila 180 34. Lužovec Nada Cesta na Brdo 36 Žito 178 35. Fende Tatjana Ljubljanska 14 Tekstilindus 178 36. Vidic Jana Šorlijeva 21 Gorenjska oblačila 178 37. Verlak Doroteja Šorlijeva 31 Gorenjski tisk 178 38. Muršec Sonja J. Puharja 6 Planika 178 39. Baranja Marina Huje 17/a KS Planina 178 40. Rogina Pavlica V. Vlahoviča 8 Planika 175 41. Pirih Romana Podbrezje 93 Živila 173 42. Bogataj Marija St. Rozmana 9 Kokra Globus 173 43. Piškur Maja Kidričeva 13 VVO 173 44. Studen Marija Medetova 6 Živila 173 45. Urbane Jana Cesta 1. maja 5 Dom upokojencev 173 46. Jakupovič Sabina Titov trg 24 Planika 170 47. Piperčevič Pero Delavska 19 Tekstilindus 170 48. Zlate Borut Kidričeva 34 Tekstilindus 168 49. Zavrl Adrijana Planina 1 Tiskarna Slov. 168 50. Klemene Blatnik Nada Gradnikova 1 KS Kodeljevo 168 51. Gutič Munirka Tenetiše 2/a Iskra 165 52. Rogič Munirka Zg. Bitnje 249 Dom učencev kranj 163 53. Plohi Marija Stošičeva 4 Klinični center U 163 54. Matko Milena Valjavčeva 33 SO Kranj 163 55. Davtovič Medina Golnik 46 Inštitut Golnik 160 56. Adamovič Slobodanka Delavska 19 Tekstilindus 160 57. Stupar Stojanka Trg Davorina Jenka 9 pri zasebniku 160 58. Mazreku Isuf Koroška 25 Tekstilindus 160 59. Bauer Silva St. Rozmana 11 Jelovica Šk. Loka 158 60. Grum Cvetka Gosposvetska 13 Živila 158 61. Dolar Katarina Stara c. 23 ZD Kranj 155 62. Buban ja Stanka C. na Klanec 50 nezaposlen 155 63. Suljanovič Nafija Golnik 46 Tekstilindus 155 64. Sredojevič Branko Kidričeva 74 Alpetour 153 65. Šenk Olga Žabnica 64 Iskra 153 66. Kemperle Anita Vrečkova 2 pri zasebniku 153 67 Lesi Milena Kidričeva 53 Dijaški dom 150 68. Bečkanovič Zekija Kranjska c. 29 Oljarica 150 69. Šušnjica Rosa Staretova 8 Planika 150 70. Davidovič Mira Delavska 19 Tekstilindus 150 71. JokičNada Tavčarjeva 29 Gorenjski tisk 150 72. Špilak Katarina Delavska 19 Tekstilindus 150 73. Eling Irena Zg. Bitnje 99 Iskra 148 74. Duši Drita Kidričeva 23 Triglav konfekcija 143 75. Milic Milojka Tupaliče 5 Tekstilindus 140 76. Pajk Marija C. Kokrškega odreda 17 Dom starejših obč. 140 77. Hamer Nevenka Planina 4 Iskra Telematika 140 78. Ahmenulič Zofija Pot na Jošta 51 PTT 140 79. Grgič Tomislav Delavska 19 Tekstilindus 140 80. Tegeltija Dragica Žanova 10 Merkur 135 81. Ninič Mira Delavska 19 Tekstilindus 135 82. Mičič Irma J. Puharja 10 Planika 133 83. Veleva Jasmina Šorlijeva 3 PTT 133 84 Markišič Zofka Delavska 19 Tekstilindus 130 85. Smiljanič Zoran Nazorjeva 10 Gorenjski sejem 128 86. Kaukovič Damiza Delavska 19 Tekstilindus 125 87. Marković Đurđa bolnik 67 Inštitut Golnik 120 88. Vodopivec Renata J. Puharja 6 Živila 120 89. Šlivar Zlata Delavska 19 Tekstilindus 118 90. Kitic Zora Gor. odreda 18 Tekstilindus 118 91. Markelj Rezka Planina 4 Iskra 115 92. Ždralović Dragica Delavska 19 Tekstilindus 115 93. Stojčevič Mira Visoko 6 OŠ Fr. Prešeren 115 94 Cvenkelj Mira Valjavčeva 11 Planika 105 95. Mladenovič Zorica Partizanska 39 ZTKO 105 96. Bidovec Darja J. Gabrovška 23 Gorenjski tisk 105 97. Gasi Nue Trg Prešernove brig 10 KŽK 85 98. Vidmar Marjeta R Papeža 3 Kolinska U 70 SAMSKI OBČANI 5. Hrestak Milan Oldhamska 1 Jelovica 213 6. Likar Sonja C na Belo 14 pri zasebniku 208 7. Lasica Mile Gosposvetska 15 193 8 Beribak Branka Cesta 1. maja 69 Planika 188 9. Trivič Radomir Milje 9 pn zasebniku 185 10 Kos Radenko Delavska 19 Tekstilindus 180 11 Rozman Sašo J. Platiša 5 Gorenjski tisk 178 12. Gende Vinkor Nazorjeva 8 Iskra 178 13. Kaštrun Milan T Dežmana 8 Iskra 178 14 Gostič Dimšo Gosposvetska 17 178 15. Perdan Leon Vrečkova 2 178 16. Djakovič Anita Partizanska 29/a Tekstilindus 175 17. Žukevič Igor St. Rozmana 7 , Sava 173 18. Kabič Milan Hrastje 73 privat 170 19. Tomažič Andreja Planina 16 Iskra 168 20. Krmelj Marija Planina 56 Adria-Airvvavs 168 21. Obradovič Zorica J. Gabrovška 21 pri zasebniku 168 22. Derviševič Menun Likozarjeva 25 168 23. Tulumovič Biserka Moša Pijade 3 pri zasebniku 168 24. Prača Milka Cesta 1. maja 65 Planika 168 25. Manevski Todorče Kokrški breg 1 a Letališče Brnik 165 26. Bunjaku Elvira Cesta 1. maja 69 Iskra 163 27. Kastrat Ema J. Platiša Iskra 163 28. Petrovič Savo Zg. Brnik 60 Adria-Airways 160 29. Jakič Dragica Jezerska c. 6 pri zasebniku 158 30. Belcijan irena Planina 61 Planika 158 31. Jerman Samir Stara c. 7 155 32. J a rov i č Jazo T. Dežmana 10 Sava 148 33. Mukeljič Izta Tomažičeva 6 KOP 145 34. Puhar Petra Breg 23. Preddvor Gorenjski tisk 143 35. Pomberg Anton Golnik 111 Exoterm 138 36. Kranjc Mirjana Gosposvetska 17 Iskra 138 37. Matoh Anica J. Bobnarja 12. Cerklje Aerodrom Brnik 135 38. Kristeva Blaga Kokrški breg 1 /a pri zasebniku 135 39. Šef Miroslav Tomšičeva 42 135 40. Pirnat Karmen Gosposvetska 15 Planika 133 41. Prusnik Ludvika Mavčiče 57 FBP Kranj 130 42. Reš Milena Planina 62 130 43. Strniša Marija C. na Belo 33 Planika 128 44. Kalan Mateja V. Vlahoviča 4 123 45. Mladenovska Stojita Delavska 19 Tekstilindus 120 46. Brkič Nisa Delavska 19 Tekstilindus 115 47. Smlatič Sead Gor. odreda 6 Planika 113 48. Škrk Vanja Cesta JLA 25 BFP Kranj 113 49. Stankovič Milosav Gubčeva 5 108 50. Kranjčan Eva Kidričeva 11 Glasbena šola 98 51. Radoševič Velinka J. Puharja 2 Avtocommerce 88 52. Bojan ič Vidoslavka Šorlijeva 4 Iskra 83 BORCI NOV 1. Podakar Peter 2. Strnad Berta 3. Štrukelj Ana Trstenik 7 Ručigajeva 8 Kokrški log II INVALIDI 4 člani 1. Radončič Ibrahim Gradnikova 2 3 člani 1. Malic Milojka Strahinj 99 1 član 1. Samt Franc Sp. Jezersko 10 UPOKOJENCI 3 člani 1. Ribnikar Marija 2. Tasev Marija Sr. Bela 28 Golnik 43 1 član 1. Plantan Franc 2. Zadnikar Uršula 3. Oblak Helena 4. Košnjek Anica 5. Drnovšek Vida 6. Dolinšek Amalija 7. Lesjak Barbara Podbrezje 71 Zg. Jezersko 96 Trboje 12 Vrečkova 9 Planina 67 T. Dežmana 2 Begunjska 8 225 108 133 125 195 245 230 198 265 198 180 173 168 158 148 UPOKOJENClki lahko pridobijo samo stanovanja, kupljena iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1. Smole Dušan 2. Rupar Marija 3. Ploj Jožef 4. Babnik Danica Stara c. 9 J. Poličarja 5, Naklo Tavčarjeva 14 Cadovlje 7 pri zasebniku Dimnikarsko pod j. Gorenjska oblačila 250 240 235 233 1. Tomažič Marija 2. Rus Marija 3. Pucelj Ana 4. Bašelj Marija Struževo 2/c Preddvor 21 Koroška 25/a Ul. mladinskih brigad 5 150 145 145 133 d@m®Kiyj©IESGLAS 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija regulacijsko—merilnih in stikalnih naprav Kranj, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja TOZD Števci razpisuje dela in naloge VODJA TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri /VII. st./, znanje enega tujega jezika in vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. VODJA TEHNOLOŠKO-ANALITSKEGA ODDELKA Pogoja: visoka izobrazba strojne smeri /VIL st./ in izkušnje s področja projektiranja tehnoloških procesov in analitike dela 2. STROKOVNI SODELAVEC za področje strokovnega in funkcionalnega izobraževanja Pogoji: visoka izobrazba tehnične ali družboslovne smeri /VII. st./ s predhodno zaključeno strojno ali elektrotehnično šolo in vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 3. TAJNICA za razvojno raziskovalno delo Pogoji: srednja izobrazba družboslovne smeri /V. st./, dobro znanje strojepisja, želeno znanje angleškega in nemškega jezika, primerne delovne izkušnje TOZD Stikala VIŠJI TEHNIČNI REFERENT II za področje spremljave in obdelave naročil Pogoja: višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri /VI. st./ in izkušnje s področja komerciale Kandidate" vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisij za delovna razmerja. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 3 STROJEPISK ZAPISNIKARIC za enoto temeljnega sodišča v Kranju Pogoja: končan program srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri V. ali IV. stopnje in 1 leto delovnih izkušenj Na delo sprejmemo tudi pripravnico s končano V. oziroma IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja administrativne smeri. Delavka, ki bo sprejeta na delo, bo združevala delo za nedoločen čas in prejemala 260.000 din osebnega dohodka. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moša Pijade 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ PRODAJA DEMONTIRANIH OKEN Služba družbenega knjigovodstva Kranj, Trg revolucije 2 prodaja na licitaciji zaradi vgraditve novih oken (november 1987): 86 kosov demontiranih oken z roleto, žaluzijo in steklom različnih dimenzij Največ je oken (48 kosov) dimenzije 220 x 240 cm, ostala okna so manjših dimenzij. Ogled oken je možen od ponedeljka, 26. oktobra 1987 dalje v SDK podružnici Kranj. alples Industrija pohištva Železniki, Cešnjica 54 objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: 1. STROJNI OBDELOVALEC KOVIN II (strugar) Pogoja: IV. stopnja izobrazbe (KV strojni mehanik) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 2. KLJUČAVNIČAR II Pogoji: IV. stopnja izobrazbe kovinarske usmeritve (KV ključavničar) in 2 leti delovnih izkušenj v kovinarski stroki 3. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV II Pogoja: IV. stopnja izobrazbe (KV strojni mehanik) in 1 leto delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojnih naprav Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko-soci-alni oddelek DO Alples v 8 dneh po objavi. saua Uraro Industrija gumijev, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. Kranj, Škofjeloška c. 6 Na podlagi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih sektorjev razpisujemo delovni nalogi: 1. DIREKTORJA SEKTORJA ZA INŽENIRING IN PROJE-KTIVO Pogoji: — visoka strokovna izobrazba tehnične usmeritve — 5 let delovnih izkušenj — znanje dveh tujih jezikov — strokovni izpit — izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 61. člen družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj 2. DIREKTORJA SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMACIJSKE SISTEME Pogoji: — visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve — 5 let delovnih izkušenj — znanje tujega jezika — izpolnjevanje pogojev, ki jih določa 61. člen družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Ostali pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6, v 15 dneh od dneva objave razpisa. MAH OGLASI tel.-.27-960 centa JIA16 gradbeni mat. Prodam 5 kosov betonskih MREZ 8/6. Tel: 60-792, dopoldan 18073 Prodam 5 kubikov suhih smrekovih COLARIC. Tratnik, Pionirska 3, Javornik, Jesenice 18100 Ugodno prodam balkonsko OKNO z roleto in termopan STEKLO dim. 180 x 230 cm. Tel.: 41-083, zvečer 18141 aparailjitroll Ugodno prodam HI-FI STOLP teceo, še v garanciji. Tel: 26-803_18071 Ugodno prodam obnovljen pralni STROJ candv in črno-beli TV v okvari. Sp. Bitnje 25 1 8078 Prodam dvobrazdni obračalni PLUG regent in dvojno nerjaveče pomivalno KORITO. Mengeš, Ropretova 3 18080 prodam dve leti star črno-bel TV gorenje 108 ET, z daljinskim upravljanjem. Draksler, Mavčiče 10 18090 Ugodno prodam TV gorenje, 47-421. pop°ida^______-rrrx-r^ Prodam francisovo TURBINO s rw»' vljičnim regulatorjem in ntrajnfc°%: moč 30-50 KVV, 20 m pada. Tel.: 83 u3 ___^ Prodam črno-bel TV iskra senzor, na 90.000 din. Tel.: 38-092, *večefj81{i Prodam rabljen pralni STROJ 9°^ superavtomat PS 663 BIO. Fr3"i, šperšič, Žanova 4, Kranj, tel.: 23~'^$ vozila Prodam enoredni pletnilni Tel.: 21-787, popoldan STROJ. 18096 Prodam ohranjen pralni STROJ obo-din de lux in nove VEZI tvrolia 490 total diagonal, 25-odstotkov ceneje. Tel.: 35-870_18097 Prodam šivalni STROJ ruža step S elektronik v kovčku. Stroj je nerabljen in v garanciji, cena 30 SM. Tel.: 35-858 18117 Ugodno prodam novo KOMBINIRKO standard 83. Srečko Rozman, Zg. Pir-niče 91, Medvode_18130 Prodam dva rabljena pralna in šivalna STROJA. Tel: 70-391_18143 Prodam stroj za plastiko 30 g batni, polavtomatski. Varmaz, ul. Draga Bre-zarja 11, Kranj 18144 Prodam rezervne dele zaZ^,**^ $ nem stanju (stekla, amortizerii. 9un^> platišča, luči. motor itd.). Velesovo^ tel.:42-490 ^SSj Prodam Z 125 P. letnik 1982. H«sp#M na Belo 14. Kokrico Prodam LADO 1200 karavan, le1"1]p, 1982. Prebačevo 13. Kranj, tel.: Prodam neregistriran, vozen 125 r, 3 tnik 1976 ali po delih. Tavčar, DruKjE > 1. Kranj______^ Prodam JUGO 45 A, letnik 1986 in J £ ražo ob Kidričevi cesti v Kranju 23-725_____^J8W Zelo ugodno prodam obnovljeno Z ]5j in 320-litrsko zamrzovalno SKB ^ Tel. 23-414 Prodam LADO 1600, prevoženi" ^ odličnem stanju, kot no ,«o7nKr km 28-932, Kranj ____fTzt^^ Novo reflektorsko ZASLONK0 ^ GO (blenda med zadnjimi W jri , dam. Tel: 42 087____—-r^NJJ Prodam dve zimski GUMI, sj^d* za 126 P ali Z 750 za 4 SMin k«P; prf«V zimski gumi za Z 101. Frelin. = )d>« 70, Škofja Loka, tel.: 60-666, d°°V L, ______-r*r^A Prodam GOLF, letnik 1980 Besnica 68 Prodam Z 750, letnik 1978. Tel popoldan____—-gfj^ Po zelo ugodni ceni prodam ?8t 1000 LS, letnik 1977, prevozen ^gm IZBRALI SOZMflS Praktične PURLEN aluminijaste izolacijske plošče vseh dimenzij od 3/8 do 5/4 cole dobite v MERKURJEVI prodajalni DOM — NAKLO, kjer vas bodo prodajalci seznanili tudi z montažo, saj izolacijo cevi centralnega ogrevanja lahko opravite sami, s či mer boste privarčevali denar in dragoceno energijo. km, neregistrirano v voznem Andjelko, Pipanova d^Senc^ Ugodno prodam Z 750, starej* Jože Štendler, Zoisova 1 ' 18 Bistrica TALBOT SOLARO LS, letnik dre barve, registriran do _,„M 1988, garažirana, 50.000 km, Tel.: (061)342-362 Ugodno prodam Z 75Č7ietnik VfiM va registracija 1977. Predoslje ]tw. 36 233 Prodam skoraj nov APN 6. RoPrejg|P"0 glje 94/a, Šenčur__ Prodam Z 126 P letnik 69 027 Prodam ohranjen 126 P, letnik sejj ^ ber 1979. Tel: 45-121. od 18. d° ijjjft __ ^^rffs Prodam FIAT 127 in avtomatik si«g|p meseca. Tel: 21 021____ AVTOMATIK A3. izvozni modj^J pol leta. prodam za 68 SM. To«18 ]gjl £ farja 45, Cerklje na Gorenjskem^Ef( Prodam MOTOR tori, 20-odstotk^A neje. Mlaka, Dolenčeva po\9^Sf(ffa Prodam Z 126 P, letnik 1979. Ah km. Tel.: 82 565, popoldan Prodam motor in menjalnik Z ' g ^ neralno obnovljen. Cegelnica klo ^ J9ggK1^71_QKTOBRA 1987 dar, ^PkA7200~Š71eTn7k 1985/ pro-Loka ' Frar|kovo nas 46, Škofja i^T------ 18125 a'tnie45 ' odllcno ohranjen Zg D^r-~r----__^_18126 Be|a 7 rranjenoTT00. prodam Sp d0rT1ajaiqLVe,nik 1978- reg,str,ran l3»8 Ziganja vas 9. Tržič Prod^-----____ 18128 £na?0SM mprva re9'straC')a 1977. ^Kokric, t ^a,tlja Mali- PokopaMška S? A 3 Ml u?dam tomos AVTOMATIK ;HH!!?, ekran X'k 1986 m črno-belo TV dQrT1aiai9ftQ ^'etnik 1977. registriran '388. Krive, Bohinjska Bela 52 f *^~2--__ 18136 * ^06 doik01 lux- letnik 1978. Tel.: ^ry^-_____ 18140 t ^^C¥^fr'^ S. letnik & ^?-Tel iTnT 55°00 km, cena 8 MALI OGLASI, OSMRTNICE 18151 ■- 'oor rw°1 corr|fort, december t.y^i77 67R 2ma". Podhom 37, Gorje, g^r?——18155 ^!>iina & ^ranjen VVARTBURG i7ME%n " letn,k 1979. Tel.: 77-061, do- ^/JJ^anTT———__18162 stih|7ninP0 delin ^r motorno < ^kl e UiJ° Vojsk, Stefanja gora K ffofccT^--___18163 g» S149 ?lLF;>tnik 1980. Otei rei ^S-likof,a Loka Stara 18165 w 142 «l x'. etnik rel.P^^^j^ka unos tf^ idSV^1"977- obnovljena, 10J^ Tavčan° °8led vsak dan do 15. IjO5^4 VcarJeva 16, škofja Loka, tel.: ^^^rjj^---——_18167 rft^raK3"1,2 101. 1300 kubično, L S'dne 50 4,do° 0kt,obra 1988. Tel, do- T^^l popo,dne Peter [juf'V g J^t^^rodaja, rjave JAR- ^^ko?aerTam naročila. Stanonik. l\ fr^r—^Jf_Loka 17962 ^^E^^ke PRAŠIČE, dol ^5>nik i \ "A0!03 dostava na dom. #ftt3^£89^ja Loka 17963 ter KOZO Draksler, 18088 # Cka'FS^reje OVCE. Tere L «£1 Podobeno 8, Poljane nac zakol. 18131 M6 §iV k sodelovanju pri 81WSt^uiaoroprodainega artikla, do-<* 35-7l5CIJa Zaželen lasten prevoz. «. vsak dan od 19. do 21. ure 17719 lem h : ———————— ,Qelo na dom. Šifra: Kovinar 18114 mL LE ^ol.!0 °ddam psičko, nemško ^oprodam Pr°dam otroško POSTEUICO PIR za ozimnico. Kalan, »rt 17705 IV"- avt S'Valni STROJ višnja S, za rVl6riie ,:PSedež, chicco stolček za °*ttriuVoka. nahrbtnik in kolo za 47-454 18092 Jam zimski ženski kom akno št. 40. Naslov v ogl. _18099 Tel : 46-670 18103 °čno avtomobilsko tovorno x 180. Stružnikova 17, __18107 izdelke, ročna izde-18110 nekaj GOBELINOV. __18116 ženski zimski plašč št 1 črni kostim za manj-26-486_18124 etažno PEČ emo Ce-t'O'9 arn3'"0 °9revanje, dva nova 5 Tr1* s -0rtl2eria za Z 101 in zad-V?|č SlPo Milan Perkič, Kovor 18133 Prodam 2500 kg KROMPIRJA za krmo in 3000 kg semenskega KROMPIRJA igor Ivan Zavrl, Pšenična polica 12, Cerklje, tel 42-639 ali 42-958 18134 Prodam lepo žensko garderobo št 38-42 po izredno nizki ceni Moša Pijade 17, stan 9, Kranj 18147 Prodam suha in polsuha bukova DR VA Tel 42 839, zvečer od 19.30 ure naprej_18158 Prodam bukova DRVA Habjan, Zg Luša 17, Selca 18166 kupim Kupim starejšo hišo ali zazidljivo par celo na relaciji Radovljica-Jesenice. Tel.: 81-749___18084 Smrekove deske 2,5, 7, 8 cm, debele, prvovrstne kupim. Repnje 24, Vodice 18137 Kupim KRAVO za zakol. Bešter, Pod-blica 1, Zg. Besnica. tel.: 40-595 18160 Kupim suhove lipove PLOHE ali DESKE. Tel.: 25-254 rian.oprema Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in novo kuhinjsko, raztegljivo mizo (svetlo). Jelene, Kovor 92 _18079 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, dobro ohranjen. Tel: 26-676 18089 Ugodno prodam KAVČ, dva fotelja in mizico. Tel: 61-681 18095 Novo PEČ za centralno ogrevanje fe-roterm 40 KW, prodam 10-odstotkov ceneje. Tel.: 65-058_18101 . Prodam kuppersbusch. Vegelj, Pipa-nova 80, Šenčur 18113 Ugodno prodam KAVČ, fotelje, garderobni omari, toaletno omarico, pisalno mizo in zakonsko posteljo. Ogled popoldan. Ropret, Pristava 47, Tržič _18122 Prodam belo sedežno garnituro za 10 SM. Tel.: 81-746_18132 Poceni prodam 6 KW termoakumula-cijsko PEČ. Tel: 80-142_18139 Prodam malo rabljeno trajnožarečo PEČ emo 5 in 170-litrski HLADILNIK. Tel.: 24-117_18149 Prodam pomivalno vsadno KORITO s pipo, cena 4 SM. Bujanovič, C. 4. julija 27, Tržič_18150 ŠTEDILNIK gorenje, 2 plin, 2 elektrika, črno-bel TV gorenje in SESALEC, vse staro 3 leta, prodam. Tel.: 39-129 _18152 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO 380-litrsko, rabljeno eno leto. Do-rič, Frankovo naselje 82, Škofja Loka _18154 Sedežno garnituro ugodno prodam. Tel: 21-839, po 20. uri_18156 Prodam trajnožareči ŠTEDILNIK na trda goriva kolorec special, nov, cena ugodna. Tel: 82-133 18159 »fano%anja V Kranju-Planina oddam dvosobno STANOVANJE s telefonom za dve leti. Tel.: 21-679_18123 Fant in dekle nujno iščeta stanovanje ali garsonjero z možnostjo kuhanja in uporabo kopalnice v okolici Škofje Loke ali centra Ljubljane. Šifra: Stanovanjska stiska 18168 posesti Manjši prostor, primeren za mirno obrt na prometni točki v Radovljici, na Bledu ali okolici vzamem v najem. Tel: 74-462 18153 pmuedhve KPD Jelovica Lancovo vabi v soboto, 24. oktobra 1987 na zabavo s plesom, s pričetkom ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel RŽ iz Tržiča. Vabljeni! 18138 Kmetje in vrtičkarji iz okolice Lesc pozor! Kdor želi napraviti ali izboljšati zelenjavni vrt, lahko dobi večjo količino lepe ZEMLJE iz zelenjavnega vrta za stonj. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce 18170 OftIALO Nudim sprotno pomoč pri učenju osnovnošolske in srednješolske angleščine in nemščine. Tel.: 62-349 17881 Izdelujem in obnavljam vse vrste reklamnih svetlobnih napisov in tabel. Zdravko Švab, Pristava 69, Tržič, tel.: 50 257_18085 Opravljam solidne prevoze raznega materiala s kombijem zaprtega tipa (3,5 t), doma in v tujini, po konkuren čnih cenah. Tel: 46 075 18119 ZAHVALA Ob smrti našega sina, brata in strica FRANCA JUVANA iT 6l»a - Zan-valjujemo sorodnikom, sosedom in vsem za iz-Jjl f*°tiSS.Za'Ja' darovano cvetje in spremstvo na njegovi zad-0 in f ^Va^Ujemo se sodelavcem in govorniku DO Živila tantom z Brega. Hvala tudi g. župniku z Brega za po-1 obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Breg ob Savi, 1987 ZAHVAIJ\ Tiho je legla k večnemu počitku MARIJA MOHORIČ Lojarska mama Prisrčna hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, še posebej dr. Habjanu, sosedom, sorodnikom, sodelavcem Iskre, Elana, Alplesa in g. kaplanu za pogrebni obred. VSI NJENI Cešnjica, Rudno, Mošnje, Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče MARIJE OSTERMAN roj. Nastran p. d. Matijeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Si-tarjevim, botrom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju Bolnišnice Golnik, oddelek 600,posebno dr. Rupnikovi, dr. Beleharju za zdravljenje. Hvala sodelavcem Sava Kranj, oddelek Transport, Alpetour Kranj, oddelek Remont za denarno pomoč in darovano cvetje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalo-stinke, govorniku tov. Lojzetu Smoleju in Miheli Hudobivnik. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Luže, 21. oktobra 1987 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, deda, brata in strica ANDREJA PAVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem, posebno tov. Hacetovi, zdravstvenemu osebju, pevcem za zapete žalostinke, duhovniku za lep pogrebni obred; vsem hvala za darovano cvetje, pomoč in izrečene besede sožalja. ŽALUJOČI: žena, otroci in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica FRANCA FLORJANČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Iskra Kibernetika tozd Inženiring, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem bratov Zupan, gasilcem, zdravnikom Onkološkega inštituta Ljubljana, g. župniku za pogrebni obred ter Milki Ropret za vsestransko pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so ga spoštovali in imeli radi. Žalujoča žena Dani in ostalo sorodstvo Visoko, 17.10.1987 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta PAVLETA GAŠPERŠIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in zm .icem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence. Posebna zahvala družini Zupane in Krevs za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Zahvaljujemo se Elektro Kranj, SGP Tehnik in Gorenje servis za izkazano pozornost žalujočim. Lepa zahvala pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi. Žalujoči: žena Zinka, sin Rado, hči Sonja in vnukinja Karmen z družino .15. STRAN (^S^S5yj©ISSGLAS ZAHVALA Ob smrti dragega moža; očeta in starega očeta FRANCA KERNA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Petru Sodniku za nesebično pomoč in drugim sosedom, g. kaplanu za lep pogrebni obred in tov. Stanku Janežiču za poslovilni govor. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE GOVEKAR, roj. JENKO LE iz Orehka pri Kranju se zahvaljujemo vsem, ki so ji v težkih dneh bolezni stali ob strani, jo obiskovali in ji kakorkoli pomagali. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Bajžlju, dr. Potočnikovi z UKC na Golniku, medicinskim sestram, ki so ji lajšale zadnje ure, g. Bogatajevi in g. Andriču za poslovilne besede in vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI i ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in tete FRANČIŠKE MARKUN iz Suhe se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevcem bratov Zupan, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku za lepe poslovilne besede. VSI NJENI Suha, 16. oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega očka in dedka HENRIKA KREUZERJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariji Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, kolektivu Gorenjskega tiska iz Kranja, sostanovalcem in pevcem. Hvala govornikoma, ki sta v poslovilnih besedah izrekla spoštovanje njegovemu delu in njegovi osebnosti. ŽALUJOČI NJEGOVI NAJDRAŽJI Škofja Loka, 19. oktobra 1987 ZAHVALA Če ti pred mano boš oči zaprla in sreča me prijatelj ter zazre se skrbno vame: Ti, je res umrla? ga bom pogledal in mu rekel: Ne (Menart) META KEJŽAR Za vso pomoč, besede tolažbe, za prelepo cvetje, vsem iskreno hvala. Mamica in očka NOVICE IN DOGODKI Dan prosvetnih delavcev radovljiške občine Žagarjeva priznanja za dobro šolsko vzgojo Podnart, 23. oktobra — V kulturnem domu v Podnartu so podelili letošnja priznanja Staneta Žagarja za dobro delo petim pedagoginjam. Priznanja so dobile: Marija Kolar, Milica Pogačnik, Antonija Mišmaš, Marija Jamnik in Slavica Nuk Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici je minuli petek pripravila dan prosvetnih delavcev radovljiške občine v kulturnem domu v Preddvoru. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne pole iz Ovsiš, moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča, slavnostni govornik pa je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo Franc Pivec. Žagarjeve plakete so letos prejeli: Marija Kolar iz glasbene šole v Radovljici, Milica Pogačnik iz osnovne šole Lesce, Antonija Mišmaš iz osnovne šole Bohinjska Bistrica, Marija Jamnik iz osnovne šole Lesce ter Slavica Nuk iz osnovne šole na Bledu. Slavnostni govornik Franc Pivec je spregovoril o pomenu in vplivu dela Staneta Žagarja, o položaju in prizadevanjih slovenske manjšine na Koroškem ter o vlogi in delu učitelja v današnji šoli. Poudaril je, da je pomen današnje vzgoje v osnovnih in v srednjih šolah predvsem v tem, da mlade nauči spoznavati kulturne in druge vrednote, življenjske vrline ali kot je dejal nekdanji revolucionar in učitelj Stane Žagar: »Le življenje samo je tista knjiga, le prisluhniti mu je treba. . .« Stane Žagar je še danes svetel zgled in vzor, tudi za razmišljanje in delo v sodobni družbi, ki prinaša s seboj različne poglede in alternative. Šola in vzgoja sta danes na očeh, zato je razumljivo, da se o tem veliko razpravlja, govori in da se ponujajo rešitve. Nekateri bolj vejamejo v včerajšnjo šolo in v nekdanje izobrazbene vrednote, drugi spet zahtevajo novosti, vse pa mora voditi misel na to, da se učenci in dijaki pripravljajo za delovne naloge in obveznosti, ki jih čakajo v postindustrijski družbi. V vzgojno delo mora prodreti spoznanje o naglem prilagajanju in spreminjanju dela, pogoj pa je, da učenci verjamejo v šolo in njeno poslanstvo. Žal je res, da se učenci nikoli še niso učili toliko napačnih stvari, res pa je tudi, da razne racionalizacije včasih preveč posegajo v šole. Ozirati se nazaj bi bilo škodljivo, zato je treba nenehno stremeti in si prizadevati za tako vzgojo, ki jo potrebuje družba in zahteva čas. Maria Jamnikje prejela Žagarjevo plaketo za prizadevno knjižničarsko delo, za mentorsko delo pri recitatorskem krožku, za sodelovanje z gledališči. Za svoje neumorno delo je žrtvovala veliko svojega prostega časa v popoldanskih urah: »V osnovni šoli v Lescah smo po obnovitvi šole z raznimi kabineti in drugimi prostori dobili dobre možnosti za delo z učenci, za delo v raznih krožkih in interesnih dejavnostih. V tem kolektivu se izredno dobro razumemo in zelo smo povezani z učenci, ki jih želimo čimbolje vzgojiti in jim ponuditi čimveč za pot na srednje šole in za življenje.« Slavica Nuk z Bleda je pokazala veliko prizadevnosti in srčnosti pri vzgoji najmlajših, ne le na šoli, temveč tudi pri ustanovitvi DPM na Bledu. Posvetila se je tudi prometni vzgoji mladih in pomagala pri uveljavljanju bralnih značk: »Prenova osnovne šole prehaja že v osmo leto, pri tem pa si vsi učitelji najbolj želimo zadosti kvalitetnih sodobnih učnih pripomočkov. Današnja šola zahteva od učenca kar veliko, vendar pa žal šolam primanjkuje denarja in da razpolagajo - ob vedno večji zahtevnosti vzgoje in izobraževanja - z dokaj skromnimi včasih res preskromnimi sredstvi.« Marija Kolar iz glasbene šole v Radovljici: Kdor ima rad glasbo in rad dela z mladimi, mu je delo in poklic v veselje. A tudi pri nas ne gre brez težav, saj razpolagamo s premalo denarja in tesnimi prostori. Zanimanja za glasbeni pouk je med učenci dovolj, žal pa primanjkuje učiteljev za nekatere instrumente. Mnoge probleme moramo reševati s skupinskim poukom, vendar smo veseli, da nas lepo sprejemajo na raznih koncertih, ki jih pripravljamo.« Milica Pogačnik iz osnovne šole Lesce, ki je prejela Žagarjevo nagrado za vzgojni posluh, za pristne človeške vrednote, uvajanje mladih v svet knjige oblikovanje Mozaika, šolskega glasila, primeri njenih učnih ur pa so bili objavljeni v Prosvetnem delavcu: »V vzgoji delam že šestindvajseto leto in vesela sem, da so se pogoji na naši šoli popravili, da je zdaj lažje delati z mladimi. Velika pridobitev je enoiz-menski pouk, kabinetni pouk, tako da na naši šoli vsi prosvetni delavci lahko dobro delamo z mladimi in jih usposabljamo za učenje v srednjem usmerjenem izobraževanju.« D. Sedej Inšpekcijski pregled družbenih gradenj_ Mnogostavb, malo dovoljenj Osnovni vzrok za slednjo pomanjkljivost je predvsem v tem, kot je poudaril predsednik tržiškega komiteja za urejanje prostora Dušan Koren, ker ni bilo moč investirati v skladu z zakonodajo, nujno P* je bilo dograditi druge prorf^ re za mejno milico, saj so sta' Zgrajeni objekt ali njegov del se sme uporabljati, je pojasnil zakonske predpise gradbeni inšpektor Darko Kučina, ko je izdano uporabno dovoljenje. Ker pri tem vlada precejšen nered, so se odločili za ugotovitev razmer tudi v trži-ški občini. Pregledali* šo tehnične dokumentacije in objekte, za katere je komite za urejanje prostora in varstvo okolja izdal gradbena dovoljenja v letih 1984 - 1986, pa stavbe, za katere je komite zahteval odpravo pomanjkljivost po tehničnem pregledu. * Rezultati pregleda so skorajda osupljivi. Med 70 družbenimi gradnjami so jih kar 36 našli brez uporabnega dovoljenja, čeprav so služili svojemu namenu. Med njimi jih je bilo šest — stanovanjski blok na Ravnah in pet objektov KTL-TOZD Lepenka - v uporabi preko tri leta, ko zastara možnost pregona zaradi gospodarskega prestopa. Le 13 objektov, ki so jih ob pregledu že uporabljali, je imelo ustrezna dovoljenja. Ob pregledu so našteli tudi 17 objektov v gradnji: žal so morali pripisati na seznam tudi en objekt — dograditev mejnega prehoda na Ljubelju — brez gradbenega dovoljena. jektov brez upore no stopku ivi a. t ne ui iiiiciu« — , jjg pomanjkljivosti, pa sevea . bodo več prizanesljivi i» > % bodo predlagali v P<>slL javnemu tožilstvu se S takim ravnanjem so izvršnem svetu strinja n- ^ kateri člani pa so zahtev ^ prihodnjem delu msp* sproten nadzor in ukrep • .g Tekaške proge sti z9 Bled — Izvršilni odbor samoupravne interesne skupno ^ gozdarstvo gozdnogospodarskega okoliša Bled je na zadnji s J - ^ oktobra, razpravljal med drugim tudi o gradnji tekaških P Pokljuki in v Planici. Odbor je dal soglasje za podaljšanje te ^ proge na Pokljuki in za ureditev tekaške proge v Planici in sl vznožja planiških skakalnic do koče v Tamarju. Ta proga bo ^ okrog 25 kilometrov. Odbor pa je dal tudi soglasje za sPrej^ ^Ao namembnosti zemljišča v Ajdni v jeseniški občini. Kmetje, P^go izgubili zemljo zaradi gradnje ceste, bode v zameno dobili kmetijsko zemljišče. C. R-___« Združena taktična vaja Jesen '87 Uresničene načrtovane naloge Zlata slušalka '87 Ribnica, 24. oktobra — Danes se je končala združena ektična vaja Jesen '87, ki so jo izvedli na delih Primorske, Notranjske in Dolenjske. V njej so sodelovale poleg enot Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe tuli enote civilne in narodne za- ščite pa družbenopolitične skupnosti in organizacije s celotnega ozemlja. Prvi vtisi poveljujočih o vaji so ugodni. »Vaja je' bila uspešna. Uresničeni so bili vsi zastavljeni cilji. Poveljstva in enote JLA, štabi in enote TO, organi družbenopolitičnih organizacij in Bodeča neža pičila Kranjčane Nered na avtobusni postaji Kranj, 25. oktobra — Neurejena avtobusna postaja v Kranju je že dolgo na očeh številnim potnikom, ki se za trenutek ali tudi dlje časa ustavijo v Kranju. Bife, čakalnica, pa tudi neurejenost okolice bodejo v oči Kranjčane in okoličane in tudi turiste, ki so predlagali, naj za vso neurejenost Alpetour dobi bodečo nežo. Ker je namen televizijske akcije podeljevanja bodečih než spodbujati hitrejše reševanje neurejenosti krajev, upamo, da se bo tudi problem kranjske avtobusne postaje hitreje reševal. V. Stanovnik skupnosti so dokazali, da so usposobljeni za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik obrambe tudi v najtežjih razmerah,« je po koncu vaje ocenil generalpodpolkovnik Sve-tozar Višnjič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja. Podobno je ocenil delo svojih štabov in enot generalpodpolkovnik Edvard Pavčič, poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Kot je dejal, so njihove enote dobro sodelovale z enotami JLA in s prebivalstvom, izkušnje z vaje pa bodo koristno uporabili pri bodočem usposabljanju. Za izkušnje z vaje je republiški sekretar za ljudsko obrambo Janko Kušar dejal* da so zelo bogate. Udeleženci vaje so svoje naloge opravili resno in odgovorno; pri tem so se naslonili, posebno na terenu, na bogate tradicije narodnoosvobodilne borbe. S. Saje Prireditev je uspela Kranj, 23. oktobra — Gordana Pavlovič, Darja Ribnikar ter Duo Ti in jaz so zmagovalci letošnje glasbeno-razvedrilne prireditve, ki že vrsto let poteka v organizaciji mladinske organizacije Iskre Telematike. Skupina Ten razpeta med Zlato slušalko in Gorenjskim glasom — ekskluzivnim pokroviteljem celotne prireditve Sestanek zaradi sestanka Kot da v občini ni socialnih problemov Radovljica, 25. oktobra — Člani sveta za vprašanja delavnih in življenjskih razmer pri občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica so se minuli torek sestali na tretji seji v tem mandatnem obdobju. Dnevni red — obravnava aktualnih vprašanj socialne politike in problematike o organiziranju prehrane — je obetal zanimivo razpravo, še posebej zato, ker se v času gospodarske krize zaostruje tudi socialna problematika. Resda dosega radovljiško gospodarstvo za zdaj še razmeroma ugodne, v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo nadpovprečne rezultate, vendar to ne pomeni, da v občini ni socialnih problemov. Na seji so obravnavali analizo, ki ponazarja razmere v Sloveniji, nismo pa slišali niti enega podatka o raznih oblikah socialno varstvenih pomoči, o bolniškem staležu, gmotnem položaju upokojencev in o drugih posebnostih radovljiške občine, zato pa toliko več splošnih resnic (tudi delavci z najnižjimi osebnimi dohodki morajo zaslužiti toliko, da bodo lahko dostojno živeli; zastarela tehnologija »proizvaja« invalide, siva ekonomija zamegljuje socialne probleme. . .), zaradi katerih ne bi bilo treba sklicevati seje. Zdi se, da je bil to le sestanek zaradi sestanka, sestanek za zapravljanje časa in denarja. Iz kratke in suhoparne razprave omenimo le dve misli: v nekaterih delovnih kolektivih radovljiške občine imajo takšen sistem nagrajevanja, da je bolje zaigrati namišljenega bolnika, kot delati; člani sveta so obsodili zamik pokojnin, saj pri odločitvi o tem nihče ni vprašal sindikata. C. Zaplotnik Zlata slušalka je prireditev, na kateri ni niti najmanj bojazni za izostanek poslušalcev. Nimamo namena ugibati ali pridejo le — ti predvsem zaradi tekmovanja ali kasnejšega veseljaško-sprostitvenega dela večera. Bistvo je, da se je tudi tokrat Iskri-na restavracija na Laborah napolnila do zadnjega kotička in znova potrdila že dolgo poznano dejstvo, o pomanjkanju tovrstnih prireditev na Gorenjskem. Temu priča tudi podatek o številu nastopajočih. Od osemnajst prijavljenih se jih je na odru zvrstilo petnajst-devet posameznikov, dva dueta in štiri skupine. Resda amaterski nastopi, so pri posameznikih pokazali že dokajšnje glasbeno znanje, ki bi ga veljalo razvijati naprej. Sicer pa prisluhnimo izjavi zmagovalki po oceni strokovne žirije Darji Ribnikar: »Kljub lanskoletni zmagi, letos zaradi izredne udeležbe, česa podobnega nisem pričakovala. Tako mi je letošnja nagrada v še večje zado. iljstvo. S petjem se bom še resneje ukvarjala že sedaj sodelujem pri ansamblu Jevšek« Do Gordane Pavlovič, zmagovalke po oceni publike, nismo mogli priti, preprosto se je po podelitvi nekam izgubila, dobitnika posebne nagrade redakcije Gorenjskega glasa, ki je bil hkrati ekskluzivni pokrovitelj prireditve, duo Ti in jaz pa bomo podrobneje predstavili v petkovi številki časopisa na razvedrilnih straneh, v ' ~ . Gordana Pavlovič je s PeS.g<>t' »Tužna je noč« osvojila Pr no občinstvo Po besedah Bojana ki se je ob odsotnosti M1 jofji Subica pojavil v kar trojni ,ff — glavni organizator, nap0 ji-valeč in gost večera, Je.Pr'a^ te4v uspela. Razmišljanja v ^ segajo naprej, v prihodnje i. — potrebno je pretehtati ^ nost ponovnega nastopa ^Jfi valcev Zlate slušalke, napr* kategorije. . . W VineB|> Foto: G Posebna nagrada naše redakcije je pripadla duu Ti *n Goric re odstopili za prosto carir ^ trgovino. Glede uporabe Jjenj je sodil, da gre preav^ za malomarnost in neosnova mislenost o končanem P0" —pku s tehničnim PTe&*' dom, ponekod pa tudi za slap0 organiziranost investiciJsJclfl služb. Gradbeni inšpektor je seznanil tržiški izvršni svet, dj je bil pregled organiziran «0 preventivna akcija. Zato so z odločbami odredili le roke » ureditev zahtevanih dovoljen Do investitorjev.ki se tudi te krat ne bi zmenili za odpr