GEOLOGIJA 48/1, 73–81, Ljubljana 2005 Vpliv rudnika in topilnice ‘ivega srebra Sv. Ana – Podljubelj na porazdelitev kemi~nih prvin v tleh Impact of mercury mine and smelter St. Ana – Podljubelj on spatial distribution of chemical elements in soil Tamara TER[I^1, Robert [AJN2 & Mateja GOSAR2 1Zlatiborska 17, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: tamt7@yahoo.com 2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: robert.sajn@geo-zs.si, mateja.gosar@geo-zs.si Klju~ne besede: geokemija, rudarjenje, metalurgija, ‘ivo srebro, onesna‘enje, Slovenija Key words: geochemistry, mining, smelting, mercury, pollution, Slovenia Povzetek @ivo srebro v Podljubelju so pridobivali v zelo majhnih koli~inah ‘e v 16. stoletju, zlata doba rudnika je bila v drugi polovici 19. stoletja, zadnjo rudo pa so odkopali leta 1902. Vsega skupaj so odkopali okoli 110.000 ton rude in pridobili najve~ 360 ton ‘ivega srebra. Ob rudniku je od leta 1855 delovala tudi topilnica. Ve~ino odpadnega materiala so odlagali na odvalu ob potoku v Poto~nikovem grabnu, del pa so ga kasneje uporabili pri gradnji ceste, ki poteka vzdol‘ doline. Izkoristek je bil le okoli 55 %, torej je pri~akovati povi{ane vsebnosti ‘ivega srebra v razli~nih segmentih okolja. Namen geokemi~nih raziskav na obmo~ju rudnika in topilnice Sv. Ana - Podljubelj je bil ugotoviti vsebnosti in prostorske porazdelitve kemi~nih prvin v tleh ter lo~iti naravne geokemi~ne porazdelitve prvin od antropogeno povzro~enih. Na obmo~ju rudarjenja so bila tla vzor~ena na 90 ha povr{ine, v profilih pre~no na dolino, v raziskovalni mre‘i 100 × 100 metrov ter dodatno {e na obmo~ju nekdanje topilnice in odvala rudni{kih odpadkov. Vsebnosti ‘ivega srebra na obmo~ju, velikem 9 ha, presegajo vsebnost 10 mg/kg v tleh ter na splo{no vpadajo z globino in oddaljenostjo od nekdanjih rudni{ko-topilni{kih obratov in dose‘ejo na obrobjih raziskovanega ozemlja nivo slovenskega povpre~ja. Na raziskanem ozemlju je ocenjena povpre~na vrednost ‘ivega srebra 1.3 mg/kg (0.17 – 718 mg/kg). Izrazito najvi{ja vsebnost ‘ivega srebra je bila dolo~ena v vzorcu, odvzetem na obmo~ju nekdanje topilnice (718 mg/kg). Koncentracije ‘ivega srebra so povi{ane tudi na odvalu ob Poto~nikovem grabnu. Najvi{ja izmerjena vsebnost ‘ivega srebra na odvalu (108 mg/ kg) je skoraj 7-krat ni‘ja od vsebnosti Hg na obmo~ju topilnice. Nekoliko povi{ane vsebnosti smo dolo~ili tudi ob cesti po dolini, kar je verjetno posledica uporabe rudni{kih odpadkov pri gradnji. Abstract The objective of the research project was to establish the extension of Hg pollution as a consequence of mining and smelting activities in a narrow Alpine valley. The St. Ana mine was first exploited as early as in 1557 and was finally abandoned in 1902. The entire operating period yielded about 110.000 tons of ore, from which 360 tons of Hg was produced. By soil sampling it was established that on about 9 ha the Hg contents in soil exceed the Slovenian critical values for soil (10 mg/kg). The estimated mercury mean for the studied area is 1.3 mg/kg (0.17 – 718 mg/kg). The highest contents of mercury in soils were found in the area of the mercury smelter. That is a consequence of former atmospheric emissions and technological losses. High values of Hg were found also in soil on the mine and smelter waste dump. The highest determined contents of Hg (108 mg/kg) in this area are almost 7-times lower than the contents of Hg in the area of the smelter. Mercury in soils generally decrease with depth and distance from the mine and smelter. Apart from the area around the former mine and smelter, mercury appear in higher concentrations also along the road that runs along the valley, which is due to the use of Hg bearing mine tailings in road construction. 74 Tamara Ter{i~, Robert [ajn & Mateja Gosar Uvod Namen geokemi~nih raziskav na obmo~ju rudnika in topilnice Sv. Ana - Podljubelj je bil ugotoviti vsebnosti in prostorske porazdelitve kemi~nih prvin v tleh ter lo~iti naravne geoke-mi~ne porazdelitve prvin od antropogeno po-vzro~enih. Posebno pozornost smo posvetili obremenitvi okolja z ‘ivim srebrom, ki je posledica nekdanjega rudarjenja in topilni{tva. Rudnik ‘ivega srebra Sv. Ana – Podlju-belj le‘i v severnem delu Slovenije v bli‘ini dr‘avne meje z Avstrijo, pribli‘no 8 km severno od Tr‘i~a (sl. 1). Orografsko pripada ozemlje Karavankam in je morfolo{ko razgibano. Rudi{~e le‘i na nadmorski vi{ini od 700 do 800 metrov v ozki dolini pod vzno-‘jem Begunj{~ice. Prevladujo~a talna tipa na obravnavanem ozemlju sta rendzina in rjava pokarbonatna tla, ki se neenakomerno prepletata. V neposredni okolici topilni{ke-ga obrata in vhodov v rudnik so tla razvita na ‘galni{kih ostankih in jalovini in so izrazito skeletna. Povpre~na januarska temperatura zna{a - 2.5AC, julijska 18AC, ocenjena srednja letna temperatura pa 80C. Najve~ padavin je oktobra in julija, najmanj pa januarja ([ipec, 1990). Rudi{~e je hidrotermalno ‘ilnega tipa, njegov nastanek pa je najverjetneje povezan z ladinijskim vulkanizmom (Drovenik et al., 1980). Orudenje nastopa v anizijsko–la-dinijskem apnencu v dveh vzporednih conah, ki ju lo~i pas jalovega apnenca. Rudo-nosni apnenec se razprostira v 400 metrov dolgem in do 100 metrov {irokem pasu v smeri vzhod – zahod na ju‘nem pobo~ju Be-gunj{~ice. Rudni mineral je cinabarit, ki se pojavlja v obliki drobnih ‘ilic in redko kot impregnacijska zrna. Na tektonskih drsah se pojavlja cinabarit v obliki prevlek in lusk (Dimkovski, 1972). Rudnik so izkori{~ali s presledki med leti 1557 in 1902. Zaradi majhnih rudnih teles in Sl. 1. Lega raziskanega obmo~ja z lokacijami vzor~enja tal. Fig. 1. Study area with sampling locations of soil. Vpliv rudnika in topilnice ‘ivega srebra Sv. Ana – Podljubelj na porazdelitev kemi~nih ... 75 Tabela 1. Povpre~ja vsebnosti kemi~nih prvin v tleh (0-5 cm). Table 1. Averages of chemical elements in topsoil (0-5 cm). Slo Okolica (Environs) Topilnica (Smelter) Md Md (min – max) Md (min – max) Al 6.9 4.4 (0.95 - 7.47) 4.8 (0.99 - 7.5) Ca 0.72 3.1 (0.090 - 17) 1.3 (0.090 - 33) Fe 3.6 1.9 (0.58 - 4.2) 2.2 (0.59 - 4.2) K 1.6 1.0 (0.15 - 2.0) 1.0 (0.14 - 2.3) Mg 0.74 1.1 (0.24 - 9.1) 0.8 (0.24 - 3.2) Na 0.52 0.29 (0.031 - 0.85) 0.23 (0.013 - 0.81) P 0.11 0.080 (0.022 - 0.21) 0.082 (0.017 - 0.15) Ti 0.33 0.18 (0.047 - 0.38) 0.22 (0.047 - 0.38) As 14 15 (6.0 - 38) 16 (0.50 - 49) Ba 358 164 (27 - 284) 167 (41 - 283) Be 2.0 1.0 (0.50 - 4.0) 2.0 (0.50 - 4.0) Bi 0.40 0.30 (0.10 - 0.60) 0.40 (0.10 - 4.9) Cd 0.45 0.90 (0.20 - 1.5) 1.0 (0.20 - 1.5) Ce 61 46 (9.0 - 69) 52 (8.0 - 79) Co 16 6.0 (2.0 - 15) 8.0 (2.0 - 14) Cr 91 36 (13 - 76) 39 (5.5 - 76) Cu 31 22 (6.9 - 32) 21 (9.7 - 34) Hf 1.4 1.2 (0.60 - 2.9) 1.5 (0.30 - 3.8) Hg 0.065 0.54 (0.075 - 6.6) 1.3 (0.17 - 718) La 32 27 (4.1 - 37) 29 (4.7 - 42) Li 50 27 (5.7 - 65) 30 (5.0 - 59) Mn 1054 514 (202 - 875) 533 (107 - 1226) Mo 0.80 1.6 (0.60 - 10) 2.5 (0.60 - 10) Nb 8.3 5.7 (1.4 - 11) 6.5 (1.3 - 13) Ni 50 19 (5.2 - 33) 17 (3.7 - 30) Pb 42 44 (25.9 - 143) 57 (30 - 4651) Rb 107 72 (12.5 - 121) 72 (9.5 - 119) Sb 1.1 1.2 (0.50 - 2.5) 1.3 (0.40 - 25) Sc 12 7.0 (1.0 - 11) 8.0 (1.0 - 11) Sn 3.1 2.7 (1.0 - 4.0) 3.4 (0.60 - 5.2) Sr 77 118 (39 - 882) 187 (39 - 1166) Ta 0.60 0.40 (0.10 - 0.80) 0.50 (0.10 - 0.80) Th 11 7.4 (1.1 - 13) 9.0 (1.3 - 16) U 2.2 2.8 (1.2 - 6.1) 3.5 (1.2 - 7.8) V 102 62 (23 - 179) 72 (21 - 179) W 1.4 1.2 (0.40 - 2.6) 1.5 (0.40 - 4.0) Y 17 17 (2.8 - 37) 18 (2.6 - 40) Zn 124 124 (50 - 179) 127 (32 - 224) Zr 39 37 (7.4 - 95) 41 (5.9 - 105) Slo Slovenska povpre~ja vsebnosti prvin v tleh; Slovenian averages of elements in soil ([ a j n , 2003) Okolica Mediane in razponi vsebnosti kemi~nih prvin v tleh (0-5 cm) v {ir{i okolici rudnika; Medians and ranges of chemical elements in soil (0-5 cm) in surrounding of mine; n=29 Topilnica Mediane in razponi vsebnosti kemi~nih prvin v tleh (0-5 cm) na obmo~ju rudnika; Averages of chemical elements in soil (0-5 cm) in mine area; n=41 Povpre~ne vrednosti Al, Fe, K, Mg, Na, P, S in Ti so v %, preostalih prvin pa v mg/kg; Average values of Al, Fe, K, Mg, Na, P, S and Ti are in %, remaining elements in mg/kg nizke vsebnosti ‘ivega srebra (0,38 % do 0,40 %, Dimkovski, 1972) je rudnik med delovanjem komaj kril stro{ke obratovanja. Vsega skupaj so iz rudnika pridobili okoli 110.000 ton rude in najve~ 360 ton ‘ivega srebra. Ob rudniku je od leta 1855 delovala nekaj let tudi topilnica (Mohori~, 1957). Ve~ino rudni{ke jalovine in topilni{kih ostankov so odlagali na odvalu ob potoku v Poto~nikovem grabnu, del pa so ga kasneje uporabili pri gradnji ceste, ki poteka vzdol‘ doline. Materiali in metode Vzor~enje tal je potekalo v letih 2003 in 2004. Skupno je bilo odvzetih 63 vzorcev zgornjih talnih horizontov (0-5 cm) v {estih profilih pre~no na dolino na {ir{em obmo~ju 76 Tamara Ter{i~, Robert [ajn & Mateja Gosar rudi{~a in v raziskovalni mre‘i 100 × 100 m na o‘jem obmo~ju nekdanjega rudni{ko-to-pilni{kega kompleksa (88 ha). Na o‘jem ob-mo~ju rudi{~a so bili na 23 vzor~nih lokacijah odvzeti tudi spodnji talni horizonti (20-30 cm). Posamezen vzorec je predstavljal kompo-zit vzorcev v osrednji to~ki in {tirih 10 metrov oddaljenih to~kah severno, vzhodno, ju‘no in zahodno od osrednje. Celotni tako zbrani vzorec je tehtal pribli‘no en kilogram. Zbrani vzorci so bili zra~no posu{eni, potem pretrti v kerami~ni terilnici in sejani. Frakcija pod 2 mm je bila zmleta v ahatnem kro-gli~nem mlinu in dodatno presejana na 0.125 mm. Vzor~enje, priprava vzorcev in analitika je opravljena po ‘e uveljavljeni metodologiji ([ajn , 1999; [ajn, 2003). Vzorci so bili analizirani s plazemsko emisijsko spektrometrijo (ICP) po {tirikislin-skem razklopu (HClO4, HNO3, HCl in HF), ki je potekal pri temperaturi 200oC. Vzorce so analizirali na 42 prvin (Al, Ca, Fe, K, Mg, Na, P, S, Ti, Ag, As, Au, Ba, Be, Bi, Cd, Ce, Co, Cr, Cu, Hf, La, Li, Mn, Mo, Nb, Ni, Pb, Rb, Sb, Sc, Sn, Sr, Ta, Th, U, V, W, Y, Zn in Zr). Vsebnosti Hg so bile po razklopu z zla-totopko dolo~ene z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS) po postopku hladnega izparevanja. Vzorce in naklju~no izbrane dvojnike ter geolo{ke standardne materiale GXR-2, GXR-5 in GXR-6 (Epstein, 1990) so v laboratoriju ACME v Kanadi analizirali po naklju~nem zaporedju. Ob~utljivost analitike je zadovoljiva za 39 analiziranih prvin. Ag, Au in S smo izlo-~ili iz nadaljnje obdelave, ker je bila njihova vsebnost v ve~ini vzorcev ni‘ja od meje zaznavnosti analitike. Za ostale prvine smo ugotovili, da so ob~utljivost, pravilnost in natan~nost analitike zadovoljivi, zato smo lahko analizne vrednosti brez zadr‘kov vklju~ili v nadaljnjo obdelavo. V postopku statisti~ne obdelave smo upo-{tevali skupino 29 vzorcev tal (0-5 cm) odvzetih v profilih pre~no na dolino potoka Mo-{enik, ter skupini 41 vzorcev tal (0-5 cm) (tab. 1, sl. 1) in 23 vzorcev tal (20-30 cm) iz o‘jega obmo~ja rudnika in topilnice. Za oceno povezav med prvinami smo uporabili multivariatni statisti~ni metodi: clu-stersko in faktorsko analizo vrste R (K o -{ m e l j , 1983; Davis, 1986; Reimann et al., 2002). Iz skupine obravnavanih prvin smo izlo~ili {e vsebnosti 18 prvin, ki so imele pri faktorski analizi nizek dele‘ komunalnosti ali pa niso kazale smiselnih povezav z ostalimi prvinami oziroma so imele te‘njo formiranja samostojnega faktorja. V faktorski analizi se je za~etno {tevilo 21 spremenljivk skr~ilo na 2 glavni spremenljivki, ki zajemata pribli‘no 89 % celotne variabilnosti obravnavanih prvin. Rezultate faktorske analize smo predstavili v obliki matrike zna~ilnih rotiranih faktorskih obremenitev (tab. 2). Rezultate raziskave smo prikazali v obliki kart porazdelitev faktorskih vrednosti (sl. 2 in 3) ter kart vsebnosti Hg (sl. 4), Ca (slika 5) in P (sl. 6). V postopku izdelave geokemi~-nih kart smo uporabili interpolacijsko metodo univerzalnega krigiranja z linearnim variogramom (Peri{i}, 1983; Davis, 1986). Pri interpolaciji posameznih prvin smo upo{tevali 41 vzorcev tal (0-5 cm) iz bli‘nje okolice rudnika in topilnice. Mejne vsebnosti razredov so izbrane na osnovi per-centilov porazdelitve interpoliranih vrednosti in so razdeljene na 7 vsebnostnih razredov: 0-10, 10-25, 25-40, 40-60, 60-75, 75-90 in 90-100 percentilov porazdelitve prvine. Tabela 2. Dominantne vrednosti rotiranih faktorskih obremenitev (n=64). Table 2. Characteristic values of rotated factor loadings (n=64). F1 F2 Comm Zr 0.96 92.8 Th 0.95 96.9 Hf 0.95 90.4 K 0.93 90.7 Ce 0.89 95.7 La 0.89 88.6 Na 0.88 88.9 Rb 0.84 90.3 W 0.79 83.6 Ta 0.76 0.59 92.0 Nb 0.72 0.63 91.4 Al 0.71 0.67 94.8 Ba 0.70 0.51 75.1 Cr 0.95 90.3 Ni 0.95 90.4 Co 0.94 88.4 Fe 0.92 91.2 Li 0.86 80.8 Ti 0.85 92.9 V 0.83 72.7 Sc 0.65 0.71 92.5 Var 48.40 40.70 89.1 Fl ... F5 - Faktorske obremenitve; Factor loadings Kom - Komunalnost v %; Comunality in % Var - Varianca v %; Variance in % Vpliv rudnika in topilnice ‘ivega srebra Sv. Ana – Podljubelj na porazdelitev kemi~nih ... 77 Sl. 2. Porazdelitev vrednosti faktorja 1 v tleh (0-5cm). Fig. 2. Areal distribution of factor 1 scores in topsoil (0-5 cm). Vsebnostne razrede smo postavili tako, da so vrednosti okrog povpre~ja v {ir{ih razredih, nizke in visoke pa v o‘jih razredih. Rezultati in diskusija Na podlagi pregleda kart porazdelitev posameznih prvin, rezultatov clusterske in faktorske analize (tab. 2) smo lo~ili dve skupini kemi~nih prvin, ki predstavljata naravni geokemi~ni zdru‘bi, ter porazdelitvi Hg, Ca, P, ki na obravnavanem ozemlju ka‘ejo an-tropogeno povzro~eno porazdelitev. Naravna porazdelitev vsebnosti kemi~nih prvin Prva skupina kemi~nih prvin zajema vi{-je vsebnosti Zr, Th, Hf, K, Ce, La, Na, Rb, W, Ta, Nb, Al in Ba (tab. 2). Vsebnosti geoke-mi~ne zdru‘be se z globino pove~ujejo. Vseb- nosti navedenih prvin v zgornjih talnih horizontih nihajo na ravni slovenskih povpre-~ij, v spodnjih talnih horizontih pa so vrednosti slovenskega povpre~ja ([ajn, 2003) prese‘ene. Visoke vrednosti faktorja 1 so vezane na horizont B rjavih pokarbonatnih tal, nastalih na nekdanjem podoru (sl. 2). Druga skupina kemi~nih prvin zdru‘uje Sc, Cr, Ni, Co, Fe, Li, Ti in V (tab. 2 ) in pojasnjuje slabih 41 % celotne variabilnosti. Tudi vsebnosti te geokemi~ne zdru‘be se z globino pove~ujejo, vendar so tako v zgornjih kot v spodnjih talnih horizontih ni‘je od ocenjenega slovenskega povpre~ja za tla ([ajn, 2003). Visoke vrednosti faktorja 2 so vezane predvsem na tla, razvita na izdankih laporja, meljevca in ignimbritnega tufa (sl. 3). Antropogeno povzro~ene porazdelitve Na podlagi analiziranih talnih vzorcev zna{a mediana vsebnosti Hg v tleh (0-5 cm) 78 Tamara Ter{i~, Robert [ajn & Mateja Gosar Sl. 3. Porazdelitev vrednosti faktorja 1 v tleh (0-5cm). Fig. 3. Areal distribution of factor 1 scores in topsoil (0-5 cm). na {ir{em obmo~ju 0,54 mg/kg (0,075– 6,6 mg/kg). Na obmo~ju nekdanje topilnice zna{a mediana vsebnosti Hg 1,3 mg/kg (0,17– 718 mg/kg). Izrazito najvi{ja vsebnost ‘ivega srebra je bila dolo~ena v vzorcu, odvzetem na obmo~-ju nekdanje topilnice (718 mg/kg). Glavni vir ‘ivega srebra predstavljajo tukaj nekdanje atmosferske emisije zaradi ‘ganja rude in izgub v okolje, ki so posledica tehnolo{ke-ga postopka predelave rude, razlitja ‘ivega srebra iz po~enih posod in podobno. Ozemlje ob nekdanjih topilni{kih obratih je sedaj pora{~eno z gozdom, tla pa so plitva in skeletna ter vsebujejo veliko organske snovi, ki zelo mo~no ve‘e ‘ivo srebro, kar {e dodatno vpliva na visoke koncentracije Hg v tleh na tej lokaciji. Koncentracije Hg so povi{ane tudi v tleh na odvalu. Vir ‘ivega srebra predstavljajo tukaj ‘galni{ki ostanki, revna nepre‘gana ruda in jalovina. Najvi{ja izmerjena vsebnost Hg na odvalu (108 mg/kg), je skoraj 7- krat ni‘ja od vsebnosti Hg na obmo~ju topilnice. Tla so na obmo~ju odvala slabo razvita in so izrazito skeletna (nad 50 % skeleta). Velik del odpadkov na odvalu predstavljajo ostanki ‘gane rude. Ker je bil izkoristek pri ‘ganju majhen (55 % po Mo-hori~u , 1957), ‘galni{ki ostanki verjetno {e zmeraj vsebujejo precej ‘ivega srebra. Zaradi primitivnih ‘galnih tehnik v obdobju delovanja topilnice je prevladujo~a oblika ‘ivega srebra na odvalu najverjetneje cina-barit. @ivo srebro, vezano z ‘veplom (cina-barit), ni hlapno in tako samo po sebi ne predstavlja ve~je obremenitve za okolje in organizme (Kabata-Pendias & Pendia s , 1986). Ugotovljeno je bilo, da je kriti~na vrednost za Hg v tleh (10 mg/kg, Ur. l. RS 68/ 69) prese‘ena le v neposredni okolici nekdanje topilnice, na 9 ha velikem ozemlju (sl. 4). Z oddaljenostjo od nekdanjega rudni{ko-to-pilni{kega kompleksa vsebnosti Hg hitro upadejo in dose‘ejo na obrobjih obravnava- Vpliv rudnika in topilnice ‘ivega srebra Sv. Ana – Podljubelj na porazdelitev kemi~nih ... 79 Sl. 4. Porazdelitev ‘ivega srebra v tleh (0-5cm). Fig. 4. Areal distribution of mercury in topsoil (0-5 cm). nega ozemlja nivo slovenskega povpre~ja (0.065 mg/kg, [ajn , 2003). Tla so nekoliko obremenjena s Hg tudi ob cesti Tr‘i~-Ljubelj, ki poteka vzdol‘ doline, kar je posledica uporabe odpadnega materiala iz rudnika in topilnice pri gradnji cest. Povi{ana vsebnost Hg v naselju ^rni gozd je posledica bli‘ine izhoda iz nekdanjega ru-dni{kega rova. V ve~ini obravnavanih vzorcev, kjer sta bila vzor~ena oba talna horizonta, je vsebnost Hg vi{ja v zgornjem talnem horizontu v primerjavi s spodnjim. Povi{ane vsebnosti Hg v tleh na obravnavanem ozemlju so torej predvsem posledica antropogenega vpliva zaradi rudarjenja in topilni{tva. Niti na eni vzor~ni lokaciji izmerjene koncentracije Hg ne ka‘ejo mo~nega geogenega vpliva. Tudi v primerih, kjer je ve~ ‘ivega srebra v spodnjih talnih horizontih kot v zgornjih, gre ve~inoma za tla, razvita na nasutem materialu in je tak{no stanje prav tako posledica antropogenega vpliva. Antropogeno povi{ani prvini sta na obravnavanem ozemlju tudi kalcij in fosfor. Visoke vrednosti Ca v tleh so posledica pre-perevanja in so vezane na rendzine, nastale na triasnih apnencih in dolomitih. Povpre~-na vsebnost v zgornjih talnih horizontih je nekoliko vi{ja kot v spodnjih. Vsebnosti so vi{je od ocenjenega slovenskega povpre~ja za tla (0,70 % po [ a j n u , 2003). Najvi{je vrednosti Ca so na obmo~ju Poto~nikovega grabna, kjer so kopali oruden apnenec in na poseljenem obmo~ju v dolini ter ob cesti, kar bi lahko bila posledica gradnje in prepere-vanja gradbenih materialov (sl. 5). Ocenjeno povpre~je za fosfor na obravnavanem obmo~ju je sicer ni‘je od ocenjenega povpre~ja za slovenska tla (0,10 %, [ajn, 2003), vendar ka‘e P zanimivo porazdelitev. V zgornjih talnih horizontih je povpre~na vsebnost nekoliko vi{ja kot v spodnjih. Naj-vi{je vsebnosti, ki presegajo tudi ocenjeno slovensko povpre~je za tla in se pojavljajo v najni‘jih in naseljenih predelih, so najverjetneje povezane s kmetovanjem (sl. 6). 80 Tamara Ter{i~, Robert [ajn & Mateja Gosar Sl. 5. Porazdelitev kalcija v tleh (0-5cm). Fig. 5. Areal distribution of calcium in topsoil (0-5 cm). Sklepi Vpliv nekdanjega rudarjenja na okolje na obmo~ju opu{~enega rudnika v Podljubelju je prostorsko mo~no omejen, saj je kriti~na vrednost za Hg v tleh prese‘ena le na 9 ha raziskanega ozemlja. Vsebnost Hg v tleh niha v odvisnosti od bli‘ine virov kontaminacije, kemizma tal, mati~ne geolo{ke podlage, morfologije terena in raznih antropogenih dejavnikov. Zelo visoke vsebnosti Hg v tleh v neposredni okolici opu{~ene topilnice so posledica nekdanjih atmosferskih emisij ter izgub v okolje in se vzdr‘ujejo zaradi visokega dele‘a organske snovi v tleh na tem obmo~ju. Vsebnosti Hg v tleh na splo{no padajo z globino in z oddaljenostjo od rudni-{ko-topilni{kih obratov in dose‘ejo na obrobjih raziskovanega ozemlja nivo slovenskega povpre~ja. Zahvala Prikazane geokemi~ne raziskave je financiralo Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo v okviru raziskovalnega programa Podzemne vode in geokemija, ki ga izvaja Geolo{ki zavod Slovenije. Del prikazanih geokemi~nih raziskav v Podljubelju in okolici je obravnavan tudi v diplomskem delu Tamare Ter{i~ (2005), ki ga je opravila na Naravoslovnotehni{ki fakulteti pod mentorstvom prof. dr. Jo‘eta Pezdi~a in komen-torstvom dr. Mateje Gosar. Literatura D a v i s , J.C. 1986: Statistic and data analysis in geology. - Willey & Sons, 651 pp., New York. D i m k o v s k i , T. 1972: Geolo{ke raziskave ‘i-vega srebra na obmo~ju Podljubelj od 1965 do Vpliv rudnika in topilnice ‘ivega srebra Sv. Ana – Podljubelj na porazdelitev kemi~nih ... 81 Sl. 6. Porazdelitev fosforja v tleh (0-5cm). Fig. 6. Areal distribution of phosphorus in topsoil (0-5 cm). 1971 leta: poro~ilo. – Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije, 47 str., Ljubljana. D r o v e n i k , M., P l e n i ~ a r , M., D r o v e n i k , F. 1980: Nastanek rudi{~ v SR Sloveniji. – Geologija, 23/1, 1-137 (priloga: Metalogenetska karta SR slovenije 1:217.000), Ljubljana. E p s t e i n , M. S. 1990: Report of analysis. -U.S. Department of commerce, National institute of standards and technology, 16 pp., Gaithesburg, Maryland. Kabata-Pendias, A. & Pendias, H. 1986: Trace elements in soils and plants. – CRC Press, 315 p., Boca Raton, Florida. K o { m e l j , B. 1983: Uvod v multivariatno analizo. - Univerza u Ljubljani, Ekonomska fakulteta Borisa Kidri~a, 272 str., Ljubljana M o h o r i ~ , I. 1957: Zgodovina obrti in industrije v Tr‘i~u, Prva knjiga. – Dr‘avna zalo‘ba Ljubljana, 379 str., Ljubljana. P e r i { i } , M. 1983: Primenjena geostatistika (knjigi 1 in 2). - Rudarski institut Beograd, 534 str., Beograd. R e i m a n n , C., F i l z m o s e r , P. & G a r r e t t , R. G. 2002: Factor analysis applied to regional geochemical data: problems and possibilities. Applied Geochemistry, 17, 185-206. [ a j n , R. 1999: Geokemi~ne lastnosti urbanih sedimentov na ozemlju Slovenije. - Geolo{ki zavod Slovenije, 136 str., Ljubljana. [ a j n , R. 2003: Distribution of chemical elements in attic dust and soil as reflection of lithology and anthropogenic influence in Slovenia. In: XIIth International Conference on Heavy Metals in the Environment; 2003, Grenoble. Journal de Physique, Les Ulis, 107, 1173-1176, Grenoble. [ i p e c , S. 1990: Jesenice in njihova ekolo{ko - geografska problematika. - Knji‘nica oddelka za geografijo, Filozofska fakulteta, 232 str., Ljubljana. T e r { i ~ , T. 2005: Vplivi nekdanjega rudarjenja v Podljubelju na okolje, diplomsko delo. -Nara-voslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, 104 str., Ljubljana. Uradni list RS, 1996: Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. – Uradni list Republike Slovenije, 68/ 96, 5773-5774, Ljubljana.