229
Matična tiskarnica in pa razprava o njej
v odborovi seji 9. julija.
Felix, qui potuit rerum cognoscere causas (Virg.) Srečen, kdor zna stvarčm pogledat na dno.
Tako srečen sem jaz v prepiru: ali Matična tiskarnica ali pa delniška? „Narodne" jaz ne morem nobene imenovati. To sem dokazal v poslednjem občnem zboru Matičnem, reksi, da vsaka tiskarnica je le — obrtnija in druzega nič, ki le tako dolgo svoj obstanek ima, dokler ima za pošteni obstoj zadostnega dela kakoršnega koli. Temveč pa sem bil jaz pri m oran, v seji Matičnega odbora 9.  dne  t. m.   prvi besede si
izprositi od g. predsednika, ker dopis iz Ljubljane v „Slov. Nar." 2. julija, temu listu na čeio postavljen,*) meni perfidijo podtika, da sem „zakotno zasedanje" 14 tukajšnjih odbornikov ranžiral, z lažmi pa skuša pred sejo odborovo mamiti odbornike in druge, tako, da so mnogi bralci mi razodeli svojo nevoljo o tem spisku, in je v prijateljskem pismu g. dr. Ulaga sam potrebo izrekel, da se „spodbije oni dopis ali pa pojasni, da občinstvo ve, pri čem daje, in da Matica ne bode imela škode".
Ko je tedaj v seji 9. julija gosp. tajnik Lesar poročilo o Matični tiskarni prebral, bila je moja dolžnost, da v splošni debati prvi poprimem besedo, pridržavši si še tudi v poznejih razpravah govoriti, in iz „Nar." spiskov navedem besede (^zakotno zasedanje" — „klub, ki dela po volji Bleiweis - Costa - Lesarjevi", — tako čudno postopanje Matici na kvar itd.), ki žalijo moje poštenje, kterega si nobenemu človeku na svetu skruniti ne dam, najmanj pa dr. V o š n j a ku po gori navedenem Virgilijevem citatu. Za pisarije „Slov. Nar." se sicer nisem nikoli zmenil, kajti od 1. 1843. sem že dosto utrjen prenašati vse pušice in bombe vladnih in nevladnih, nemškutarskih in mladoslovenskih, lačnih in sitih listov, ki so na-me letele; al s tem „Narodovim" sestavkom je druga: za pisatelja tega sestavka — naj gosp. Vošnjak reče, da ne, če more — je dr. Voš-njak sam svojo firmo priznaval rekši, „der Artikel ist v on uns". Tedaj imam jaz kot odbornik Matice z odbornikom dr. Vošnjakom besedo, in zato sem mu moral na Matičnem mestu in vpričo vseh po meni povabljenih odbornikov — odločno povedati, da moje vabilo nekterim odbornikom v razgovor 27. dne junija ni bilo zakotno, ampak očitno, pismeno, na skupnem listu (ne po skrivnih listkih vsacemu posebej), v Matično sobo, in to se mi je potrebno zdelo zato, ker sem bil jaz, ki sem stavil v poslednjem Matičnem občnem zboru sprejeta predloga; moja skrb je toraj morala biti, da se naprava tiskarnice temeljito in od vseh strani prevdari in pretrese, predno pride v odborovo obravnavo; nihče se ni silil, nihče zavezal, naj glasuje v odboru tako ali tako. Povabljenim gospod )m odbornikom moral sem priliko dati, zoper mene v odboru pričati, ako ni bilo to tako, kakor sem ravno rekel. Al nihče mi ni očital „zakotnega zasedanja". „Na povabilu sta prva bila podpisana gg. dr. Bleiweis in Lesar; nekteri izmed povabljenih odbornikov, ki niso na tanko pogledali pisma, mislili so, da so poklicani k redni seji Matičnega odbora" — piše dalje „Slov. Nar." — To je zopet laž, ktere se lahko vsak prepriča, ako grč v Matično pisarnico pogledat vabila. Jaz sem podpisal vabilo, ki sem nektere odbornike prosil na pogovor, ker so se z Blaznikovo smrtjo nekolika spremenile okoliščine; vsi drugi in tudi predsednik so bili le vabljeni. Sicer pa menda vendar vsak odbornik v6, da dr. C o sta je predsednik in da se redne seje od-borove ne sklicujejo s pisano p61o! — Če med povabljenimi nista bila dr. Razlag in dr. Vošnjak (o čemur se pisalec pritožuje), zgodilo se ie to zato, ker dr. Razlag je bil dotičnega odseka ud, čegar mnenje mi je bilo že popolnoma znano, — dr. Vošnjakovo akcijonarsko mnenje pa mi ne velja nič; vsaj mi on, ki tudi mene ne kliče v svoje konference, tega za zlo vzeti ne bi mogel.
Ta moj odkritosrčni govor je razdražil gg. Rai6a, Trstenjaka in posebno dr. J. Vošnjaka (morebiti še nektere druge), ki so me zavračali, da to, kar se v časnikih pisari, ne gre* v odborovo sejo; naj jaz v „Novicah" odgovorim,  kar mi ni prav itd.    Gosp. Tr-
*) Revščina tvarine ,,Slov. Nar." se kaže prav s tem, da mora za v vodne članke rabiti take dopise.                                  Vred.
mM*
stenjak je cel6 odločno rekel, da odbor ni odgovoren za to, kar kak mazač piše. Jaz pa si nisem dal besede ustaviti z viharnimi ugovori, kajti dr. Voš-njak je sam — ne vprašan — trdil: „der Artikel ist von uns" in v tem Članku je moja čast žaljena; on — in še kter drug „von uns" je odbornik, — odbor je tedaj po takem moj forum; pred njim se moram opravičiti zoper natolcevanje in laži „Narodove". Da mi „Novice" še tudi ostajajo za obrambo mojega poštenja, to sam dobro vem in se bom tega tudi poslužil; al Če odbornik ali odborniki nimajo toliko morale v sebi, da bi odbornika ali odbornikov po krivici ne sramotili očitno po časniku, primoran sem bil, v odboru opravičiti se in po dr. Ulagovih besedah spodbiti in razjasniti oni dopis, da občinstvo ve, pri čem da je. Jaz nikdar nikoli in vsa moja leta, kar delujem za narod, nisem kakor krt rul po skrivnem, zato sem tudi vajen, brez ovinkov govoriti. Ce komu moja odkritosrčnost ni po volji, naj si pomaga kakor more; jaz ostanem, kakor sem bil: odkritosrčen prijatelj prijatlom svojim, poznam pa tudi svoje nasprotnike in jim zmirom s poti hodim, naj kujejo to ali uno.
Ko sem si. odboru« brez ugovora razložil zgodovino onega razgovora, ki je dopisniku „Slov. Nar." „zakotno zasedanje" bilo, prosil sem g. predsednika, naj da po zapisniku konstatirati, da je laž, ako se pravi, da ni „Matica" bila prva, ki je začela delati za novo tiskarnico in da „delničarji" so bili prvi, ki so „začeli težavno trudno delovanje".
Kaj tacega, da so kolovodji „ delniške" tiskarnice „prvi začeli težavno trudno delovanje" — kakor se „Narodu" piše, je — brez ozira na to, da delničarje vabiti in klicati jih na plačilo, se vendar menda ne pravi „krvav pot potiti" — je tako velikanska laž, da ta, kdor je to pisal, je bil ali sam gluh in slep ali pa si je druge mislil slepe ali gluhe od 9. svečana 1. 1871«, ko je bil v Matičnem odboru enoglasno sklep storjen, prositi vlado za dovoljenje Matične tiskarne, ki je bila od onega časa skoro pri vsaki od-borovi seji na dnevnem redu brez „pomislikov" in s „pomisliki", kteri so se rodili še le potem, ko se je „delniška" tiskarnica začela snovati, in to je bilo 4. novembra 1871. leta, ko je „Slov. Nar." prvikrat (v štev. 129) začel „bobnati" za tako imenovano „narodno" tiskarnico, tedaj 9 mesecev pozneje.
Kdo tedaj je bil prvi, ki je začel s tiskarnico: ali ta, ki je bil 9. svečana — ali ta, ki je bil 4. novembra? Brez onih „pomislikov" bila bi Matica že davno lahko imela tiskarnico, ker ima že vladno dovoljenje in premoženje, — ali „delniška" tiskarnica ima uno in to, ni mi znano. Da je vkljub vsemu temu že „v življenje stopila", kakor „Narodov" dopisnik trdi, je cinizem, ki se mora opirati le na to, daje „delniška" tiskarnica krvptogam, ki živi, pa ni sledu ni tiru o njem.
Kdo tedaj je prišel drugi, da je ovire delal in jamo kopal prvemu, — leži prav očitno pred svetom.
To sem zahteval, da se konstatira v seji odbor o vi, da svet zve, kaj je pravo, kaj pa laž.
Gosp. predsednik se poživlja na ravnokar prebrano tajnikovo poročilo, v kterem je popisana vsa zgodovina Matične tiskarnice, in iz kterega je razvidno, da še nihče drug ni ne mislil na napravo kake tiskarnice v Ljubljani, ko je Matični odbor že podal prošnjo vladi za dovoljenje.  — S tem sem bil zadovoljen.
Moj drugi glavni razlog, ki sem ga povedal gosp. Rapocu, ko je tudi pri meni koledoval, naj vzamem delnic pri akcijonarski tiskarnici, zakaj se je ne udeležim, je bil ta, da B1 a z n i k o v a slavnoznana tiskarnica meni zadostuje v vsem popolnoma, Matici pa utegne ravno
tako   vstrezati   lastna  tiskarnica   kakor  lastna   društvu sv. Mohora.
Tako stojim popolnoma neodvisen od vsake špekulacije, na ktero naposled vendar vsak delničar gleda, da vsaj vloženega denarja ne zgubi, in sem skozi ia skozi prepričan, da narodnemu društvu Matice bilo bi gotovo na korist, ako si napravi tiskarnico, ki bi tudi tiskala zemljovide, ktere zdaj po svetu tiskat pošilja itd. Popolnoma prost in v nobeno delniško bratovščino zapisan sem tedaj v poslednjem odboru Matičnem govoril in glasoval za to, naj si Matica napravi lastno tiskarnico, in sem temveč moral na korist Matici glasovati zato. ker je gosp. Souvan se poroka proti vsaki zgubi Matični v seji zavezal, ktero poroštvo pa — na smeh velike večine pričujočih — „mla-denču" dr. Vošnjaku ni bilo po godu zato, ker je Souvan — „star"!
To se mi je očitno napadenemu potrebno zdelo, očitno povedati. Dostavljam le še to, da se nisem mogel dosti načuditi temu, kako da o n i gospodje odborniki, ki so kot delničarji tiskarnice „Narodove" — tedaj stranČarji zoper Matično tiskarnico — niso mogli toliko se žrtovati parlamentarnemu običaju, da bi se bili zdržali glasovanja.                   Dr. J. Bleiweis.
230