Postnima plačana v gotovini. LETO VI. LJUBLJANA, 11. FEBRUARJA 1928. STEV. 7. Naročninaza-ivgosla- VIJO ČETRTLETNO DIN I5' CELOLETNO-DIN-60/ZA-INOZEMiTVO JE DODATI POjTNiNO/OOLAJI-PO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevilka-po DIN I RAČUN POŠT. HRANILNICE I3.I88 l VREDNOT VOIN-VPRAVA k VVČITEL1SKI-TISKARNI/ O ROKOPISI-SE NE 'VRA-A 'CAJO/ANONIMNI DO-'PlSl - SE - NE - PRIOBČV -lElO/POjTNIN A-PLATAN A-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 2908 Italijanski generalni konzulat v Ljubljani — špijonsko gnezdo. V prošii številki našega lista smo dokazali g. gen. konzulu marchesu Gavottiju, da v svoji izjavi ni govoril resnice. Gospod niarchese molči kot_ grob in tudi nam ni do danes poslal demantija svoje izjave. Mesto njega pa se je oglasil tržaški »Piccolc«, ki ga posnema »Corriere detla sera« pod sledečim naslovom: Zgodovina opuščenega pohoda Or-junašev v Italijo. , »Piccolo« ima iz Ljubljane: Izšla je v posebni izdaji »Orjuna«, glas jugoslovenskih nacionalistov, ki sc zopet bavi z špijonažno afero s strani Orjunašev, med katerimi je Egidij Peric, ki je bil aretiran in skuša odgovoriti jasni izjavi poslani po g. gen. konzulu lokalnim listom. »Orjuna« objavlja dva dokumenta: dnevno povelje komandanta nacionalne milice v Julijski Benečiji in pa faksimiie brzojavke gen. Bo-drera naslovljene na gen. konzulat v Ljubljani; ona pa nima besede, ki bi ovrgla vsebino objavljenih dokumentov, tako da odgovarja resnici, da so Orjunaši res nameravali napraviti pohod na naše meje. Dnevno povelje komandanta milice pravi, da se po dobljenih, sigurnih poročilih, nahaja v bližini Rakeka in Logatca 500 komitašev v svrho prekoračenja meje in vdretja na italijansko ozemlje, pod vodstvom Koste Pečanca. Vest je potrjena na podlagi brzojavke Bodrera. Dokumenta imata datum 7. aprila in 3 maja 1927 itd. Mi smo to poročilo prinesli do-slovno, da javnost vidi namerna zavijanje resnice. »Piccolo« seveda ne more ovreči avtentičnosti naših iz-nešenih dokumentov, ker bi to bila vendar tudi za Italijana prevelika nesramnost, zato hoče nam v italijanski javnosti podtakniti, da smo resnično nameravali uprizoriti vpad v Italijo, pod vodstvom Koste Pečanca. Toda tu je napravil »Piccolo« plemenitemu •-.g. generalnemu konzulu in njegovi »Jasni izjavi« slabo uslugo, ker samo potrjuje, da je ta »jasna« izjava« prosta laž, kar smo že mi dokazali in borno tudi šle dokazali. Poleg tega pa še sam »Piccolo« po stari italijanski navadi laže, ker trdi, da Orfuita ni imela besede, ki bi ovrgla vsebino teh dokumentov. Saj srno mi ravno v pismu na g. konzula odkrili, da smo mu obesili na nos raco, ker komi tov ;S?, i j11-' k'10 na meji, še manj pa je bil kdaj tam častiti, hrabri in nam vsem dragi vojvoda Kosta Pečanac. Dalje se bavi poročilo z Gabrščkom!, ki da je odkril Italijanom, kako smo mi Orjunaši spravili orožje v Italijo itd. Vprašamo samo »PiC- cola«, zakaj pa Italija ne zapleni tega orožja? Saj bi ga vendar lahko, če ima tako dobre informacije o orjunaškem orožju. Pa da ni tudi to mogoče bajka, kakor tako mnoge druge vesti, ki jih je nalivni gospod niarchese pošiljal svojim oblastem in tako plašil svoje heroje? Konča pa to famozno poročilo« z Gabrščko-vo izjavo, ki da je dajal konzulatu napačna poročila tako, da bi ista škodovala samo Italiji, ne pa Orjuni. Da pokažemo neškodljivost Gabršč-kovih poročil, iznašamo danes eno teh v javnost, in sicer glasi to v originalu sledeče: Consolato generale d’ Italia a Lu-biana N. 1625/Al. Alla legazione d’ Italia in Belgrado ed in copia al r. Ministro degli Aff. Es., alla prefettura ed al co-mando della VI zona MVSN. •Costituzione del comitato Re-gionale di ciclismo per la Provincia di Lubiana. Le informazioni qui apresso ri-portate mi sono state fornite dal noto Giuseppe Gaberšček, cui rife-rivasi, fra altta, il mio telegramma posta in data 16 Maržo scorso N. 1272 Al. al superione Ministero ed alla R. Legazione ed tramessoi in copia alla Prefettura ed al Comando sopra indicato. II giorno 25 maržo scorso si ra-dunarono in un’ ošteria 'di Lubiana, e precisamente nell’ osteria pri Lozarju, i rappresentanti di diversi club ciclistici sloveni, fra cui quelli del circolo Primorje, del circolo Ilirija, del circofo Sava etc.: manica-vano i rapresentanti del ciclismo della Prefettura d'i Maribor. Scopo del convegno era la costituzione del comitato regfonale di Ciclismo per la provincia di Lubiana. Dopo j discorsi prelilninari d’ uso si procedette alla nomina del comitato, e a questo proposito si osservo che nella provincia di Maribor sara costituito un altrtot analogo comitato. A questo punto si alzo a parlare li maggiore X. (črtali mi,), organiza-tore precipuo delle famiglie di tiratori della provincia di Lubiana, del quale e cenno particolarmente nel mio rapporto alla R. L. in data 24 mar-.zo scorso N. 1290/AI, tramesso in copia al superiore Ministero (Frasi di eccitamento alla guerra contra 1’Italia propunciate da ufficiali su-periori SHS e movimento di Gen-darmi SHS versa 1’Albania). Anzituto il maggihre X. si di-chiaro alla comstituzione di due eomitati. uno a Lubiana e altro a Zagabria, affermando che egli vec-chio pionire de Ho šport, non puo quale rapresentante deU’ esercito permettere che si formi un comitato separato a Maribor, nel quale po-trebbe prevalere 1’ elemento tedes-co prepoinderante a Maribor, il che nuooerebbd alf idea nazJionale alla militarizazione Idel ciclismo. Disse poi che lo šport ciclistico si deve organizzare in modo che i club sieno sempre prpnti a trasfor-marsi da societa borghesi sportive in organizzazibni militari arrnate pronte a difendere e ad offendere. Per ccnseguire tale scopo e necces-sario che le varie societa cidistiche eliminino, dal loro seno ogni ambi-zione e competizione personale. Esse devono oirganizarsi e distri-buirsi secondo. i criterii addotati per le famiglie dei tiratori soelti, che sono raggrupate in bataglioni (odred) i quali ccmprenddno varii plo toni di 40 uomini ciascuno-. Si hanno cosi nella Slovenia sei bataglioni di tiratori, suddivisi per regione come segue: I. Notranski odred, che e que!lo aila regione di fontiera veršci Po-stumia; IL Gorenjski odred la regione di Kranj verso Bled; III. Savski odred’la regione d'ella Sava; IV. Savinjski odred la regione della Savinja con Celje; ■ V. Mariborski odned la provincia regione di Maribor; VI. Prekmurski odred la regione del Prekmurje gia facente parte alla Ungheria ed ora inčorporata nella prov. di Maribor. Uguale dovrebbe essere 1’organizzazione per circonscrizione delle societa cidistiche, con comando generale a Lubiana. come č a Lubiana il comando generale delle famiglie dei tiratori. L’orgarazzazdone ciclistica per la regione del Notranjska dovrebbe essere affidata al club Primorje. Al club Ilirija dbvrebbe 1’organizzazione nel Gorenjska e cosi dovrebbe essere stabilrta la sfera d’ azione per le aitre quattro circon-scrizioni secondo assegnazioni da stabilirsi dal comitato composto di quattro membri effetivi e quattro supplenti. In ogni villagVt dovra organiz-zarsi una pattuglia di sei uomini: comandante, un sostitufo e quattro ciclisti. Omesti devono allenarsi sul pošto conoscere tuito le vie, anche le piu picoole e nascoste, e special-mente la pattuglia del Notranjski odred dovranno marrtenere conitatti con quella della Gorenjski. I plotoni listek. O NAŠI MLADINI. Mnogo sc je že pisalo in se še P S« o naši mladini. Eni jo hvalijo 'n Povzdigujejo, drugi jo zopet klevetajo' in blatijo, vse to pa se vrši iz enostranskih, zlasti pedagoških ozirov. Mladina je bodočnost vsakega naroda, ki mora vsled tega njeni telesni in duševni vzgoji posvečat: največjo pažnjo. Ta pažnja se pri nas sicer vrši toda način ni pravilen. Na eni strani se skuša mladino razbremeniti v šoli, skrčeno je število šolskih ur. olajšana je Učna tvarina in mladino se direktno sili, da goji zdrav šport. Vse to je v redu, toda vzgoja mora imeti za svoj vrhovni cilj ustvarjenje jakega naraščaja, prožetega z nacionalno samozavestjo in disciplino. O disciplini pri naši mladini ni nobenega govora. Ona izrablja vse ugodnosti, ki jih ima na razpolago, pri tem pa Pozablja na žrtve, ki so potrebne za omogočenje teh ugodnosti, po- zablja na resnost prilik, v' katerih živimo danes kot posamezniki, kot nacionalna in državna enota. »Mi gremo naprej, mi strelci, prdd nami plamen gre skoz noč.. .« poje pesnik mladine, vprašanje pa je. kje je tisti plamen, za katerim gre in stremi današnja mladina. Gotovo je med njo mnogo dobrih in požrtvovalnih mladcev, ki se resno pripravljajo za svoj bodoči poklic in streme, da čim prej kot samostojni državljani stopijo v krog onih, ki se pote in trudijo, če ne za drugo, pa vsaj za Svoj vsakdanji kruli. A drugi večini teh resnih fantov lebdi pred očmi predvsem njih lastni interes, goni jih želja, da se čim prej osamosvojijo in dokopljejo* do ugodnega položaja. Večina današnje mladine pa živi samo iz dneva v dan. ima v mislih zgolj svojo zabavo, ki ie za njo vsebina življenja in življenske borbe. Ta mladina polni plesne dvorane, gostilne in kavarne, ta mladina preplavlja promenado tn daje značaj našemu javnemu življenju. Nihče iz- di tiratori di Bohinjska Bistrica, di Sorica e di Škofja Loka mantegono il collegamento fra il baftaglione del Notranjski e quello del Gorenjski sono quelli che piu interesano le frontiere e rispettivamente di Postu-mia e di Piedicolle. Ora lo stesso dovra farsi dahe paffuglie di ciclisti di detfe tre localita. Si verra a inquadrare militarmen-t«e to šport ciclistico. Ogni ciclista dovra imparare a conoscere 'la car-ta topographica e a servirsene, co'-me pure a maneggiare la bussola. Ouanto prtecede rappresenita il: quadro abbozzato dal maggiore X. nella riumone di • cui trattasi, del’ organizzazione ciclista da for-marsi in Slovenia, circa i cui ulte-riori sviluppi Pon rnanchero di ref-ferire. Glova not .tre iche il maggiore X. sembre abbia avuto 1’ inca-rico di organizzare con centro a Lubiana, le truppe cidistiche e mo-toristiche deli’ esercito SHS a quanto pare, il X. sarebbe affigliato ali’ Orjuna. Circa 1’ organizzazione Orjuna mi risulterebbe i. t. d. Gavotti. Prevedeno v slovenščino pravi to poročilo: Gen. konzulat Italije v Ljubljani. No. 1625/AI. Poslaništvu Italije v Beogradu in v prepisu kr. ministrstvu zunanjih zadev, prefekturi im komandi VI. cone M. V. S. N. (Prostovoljne milice za nacionalno varnost). Tukaj iznešene informacije sem dobil od znanega Josipa Gabrščka-s katerim sem se tudi bavil med ostalim v mojem poštnem brzojavu z dne 16. marca, st. 1272 Al. ki sem ga poslal gornjemu ministrstvu in kr. poslaništvu, kakbr tudi v kopiji gori omenjeni prefekturi in komandi. Dne 25. marca so se zbrali v eni ljubljanski gostilni, in sicer v gostilni pri Lozarju, predstavniki različnih kolesarskih klubov, med katerimi so bili: klub Primorje. Ilirija, Sata itd.; manjkali sla predstavniki kolesarjev mariborske oblasti. Namen tega sestanka je bil, konstituiranje pokrajinskega odbora za ljubljansko oblast. Po običnih uvodnih govtotrih, se je imenoval odbor in se je pri tej priliki tudi reklo, da bo tudi za mariborsko oblast izbran tak odbor. V tem trenutku je prevzel besedo major X. (ime mi črtali — ured.), organizator »Streljačkih družin'« v ljubljanski oblasti, o katerem sem podrobno poročal v svojem raportu med njih pa ni sposoben posvetiti se z vsem srcem enemu ali drugemn idealističnemu pokretu. nikogar izmed njih se ne najde na mestih, kjer je treba zgtolj dela in žrtve brez vsakega pričakovanja nagrade. Taka mladina ne more nuditi narPdu garancije za bodočnost, kajti iz te mladine bodo izšli bodoči voditelji na kulturnem, gospodarskem ih političnem polju, ki bodo ravno tako nesposobni, in koruptni, kot je večina današnjih, če bi bile razmere normalne, bi se mladini vse to lahko odpustilo. Toda živimo v izrednih časih, v časih skrajne gospodarske in nacionalne krize. Danes poginja narPd vsled bremen, ki mu jih je naprtila slaba uprava, čeprav živi v svobodni državi. Naši zasužnjeni bratje pa krvave iz neštetih ran, odteka jim zadnja sraga krvi iz izmučenih teles, a naša mladina kljub temu uživa. Ni čuda, da je ta mladina dala sadove a la Peric, Gabršček in drugi, ki še pridejo na vrsto, ni čuda, da so se v tej mladini našli oni mladi akademiki, ki so šli v Cortina kr. poslaništvu z dne 24. marca, št. 1290/A1., poslanem tudi v kopiji gornjemu ministrstvu. (Hujskajoče fraze za vojno proti Italiji, izrečene od strani višjih SHS oficirjev in gibanje žandarmerije na albanski meji); Najprej se je izrekel major X. za konstituiranje dveh odborov, in sicer enega v Ljubljani, drugega v Zagrebu in je omenil, da on, star športnik, kot zastopnik armade, ne bi mogel ‘dovbliti, da uspostavi separatni odbor v Mariboru, v katerem bi lahko imel nemški element prevlado, kar bi vsekakor škodovalo nacionalni ideji in. militarizaciji kolesarjev. Govoril je dalje, da se mora kolesarski šport tako organizirati, da bodo klubi vedno pripravljeni spremeniti se iz civilnih kolesarskih klubov v oborožene vojaške organizacije, pripravljene za obrambo in napad. Da bi se to doseglo, treba odpraviti vsako osebno ambicijo. Klubi • se morajo organizirati ih razdeliti po vzorcu »Streljačkih družin«, ki so podeljene v bataljone, ki se zopet delijo v čete po 40 mož. Na ta način je v Sloveniji 6 bataljbnov, ki so takole razdeljeni: I. Notranjski odred, ki je v obmejnem pasu proti Italiji; II. Gorenjski odred, okolica Kranja proti Bledh; lil. Savski odred, okolica Save; IV. Savinjski odred, okolica Savinje .n Poljan; V. Mariborski odred, okolica mariborska oblast; Vil. Prekmurski odred, okolica def Prekmurja, ki je bil prej sestavni del madžarske in je danes v mariborski oblasti. Istotako bi morala biti organizacija kolesarskih društev z glavno komando v Ljubljani, kakor je v Ljubljani glavna komanda »Streljačkih družin«. Organizacijo kofesarjev za No-tranjskioi naj bi izvršil klub Primorje. Klub Ilirija naj bi organiziralo Gorenjsko in Istotako naj bi se izvršila tudi organizacia ostalih štirih rajonov, po navodilih- ki jih bo* odbor ustanovil, ki je sestavljen iz 4 članov ih 4 namestnikov. V vsaki vasi naj se organizira patrola od 6 kolesarjev: poveljnika, namestnika in 4 kolesarjev. Oni sc morajo vežbati v terenu, morajo poznati vse ceste, tudi najneznatnejše in naiskritejše in posebno še Notranjski odred mora držati zvezo z Gorenjskim. Strelci v Bohinjski Bistrici, Sorici in Škofji Loki držijo vezi, z Notranjskim in Gorenjskim bataljonom, ki jih najbolj zanimajo meje. posebno pri Postojni in Pad- d’Ampezzo. Zlasti ta poslednji slučaj je tako žatosten in ponižujoč, da se moramo ž njim podrobneje pečati, to tem bolj. ker je šla javndst precej brezbrižno preko njega in se je celo našel ultraslovenski dnevnik, ki je reproduciral sliko enega izmed teh škodljivcev naroda. Bili so opozorjeni, da je prireditev v Cortina ■c^Ampezzo navidez sicer! internacionalna. dejansko pa zgolj reklama za fašistični režim Italije, a kljub temu so šli. Vrnili s'o* se vsi naVdur šeni, ker sd dobro jedli ih pili ter so jih fašisti celo odlikovali z označbo »bravi ragazzi«. In danes hodijo1 pd Ljubljani z dvignjenimi glavami, čeprav jih je ožigosal Savez, čeprav se morajo zavedati da sd storili v nacionalnem oziru skrajno sramotno in škodljivo delo. Preko tisoč akademikov šteje naša univerza in kljub temu je visel reklamni plakat za gorenjo prireditev na univerzi več kod en teden. Ni bilo nikogar, ki bi odstranil ta izzivajoč! plakat, opremljen z znakom fašistov. In kljub temu zunanjemu znaku so šli akademiki v goste k fašistom! Tudi to je narodna izdaja, ki se mora kaznovati vsaj z bojkotom vseh nacfonalno čutečih ljudi. Danes ne sme biti Slovenca, ki bi šel za zabavo v Italijo, danes .ne sme biti nikogar med nami, ki bi šel fra^ ternizirat z onimi fašisti, ki pijejo kri našemu narodu, ki kriče dan na dan, da hočejo še več naše zemlje in naših bratov. Zato pa na sramotni oder s temi slovenskimi akademiki. JkkolJ PLETENINE S TO ZNAMKO SO najbouSei brtiu. Sedaj treba istta napraviti s kolesarskimi patrolami v imenovanih treh krajih. Organiziral se bo kolesarski šport čisto vojaško. Vsak kolesar se mora naučiti poznavati /topografič-ne karte in se bo mOral znati služiti in rokovoditi z buzolo. To kar sem javil, je delovni program. pripravljen od majorja X., na sestanku za organiziranje kloilesar-jev v Sloveniji in bom v bodoče še ostalo javil. Treba zabeležiiti, da je dobil- kakor izgleda, major X. nalog za organiziranje kolesarskih in motociklističnih oddelkov SHS vojske, s sedežem v Ljubljani. Kakor se mi zdi. je major X. član Orjune. Kar se tiče organizacije Orjune se mi zatrjuje ... itd. Gavctti. Gospoid (gen. konzul, marchese Gavotti pravi v svoji »javni« izjavi: absolutno neresnično in fantastično je. da 'bi bil dobival kr. italijanski geera>'ni konzulat od orjunaških kon-fidentcv poročila vojaškega značaja. Iz njegovega lastnega, zgoraj objavljenega poročila pa sledi, da je njegova Izjava prosta laž in je c. gen. konzul lagal, pa četudi je p8e-menitega pokolenja. In to ni prav. tega predstavnik ene države ne bi smel storiti, in to smo hoteli ugotoviti. Navedeno poročilo je jasen dokaz, da se je g. marchese bavil s špijonaža, in sicer tudi s špijonažo vojaškega značaja, kar je vsakemu la-jiku razvidno. Sedaj pa vprašamo g. marchesa, kaj bi se v Italiji zgodilo z našim konzulom, če bi se do-znalo. da se ukvarja s špijonažo in kaj bi se zgodilo z njegovimi špi-joni? Ta dokument, ki smo ga iznesli danes, je eden izmed najnedclžnej-ših, ki smo jih dobili pri g. gen. konzulu in ki jih imamo v rokah. Javnost bo razumela, 'da večkrat ni opor tuno takih stvari javno obravnavati in smo dobili tudi že migljaj, da iz višjih interesov prestanemo z objavljevanjem. Ta opomin dobro razumemo, vendar pa bomb v prihodnjih Številkah izpalili še nekoliko najtežjih topov, ki bodo g. gen. konzulu drugače sapo zaprli, kakor današnje njegiovo fantastično In neresnično poročilo. Iz navedenega je pa! dalje razvidno, 'da so bile Gabrščkove informacije zelo točne, in so lahko, in še kako, škodile naši stvari, ne pa kakor on v svoji izjavi zatrjuje, da je konzula krivo informiral. Stoji torej, da si je Gabršček »pošteno« prizadeval. da bi si pridobil konzulovo zaupanje. Oln, znan nacionalist in prepričevalen govornik, jie imel pristop v vsako družbo, pred njim ni nihče zapiral ust in kaj lahko je njemu bilo dobiti podatke, ki so zanimali radovednega g. konzula. Tokia Gabršček se je zaman trudil, zaman portal izdajalec. G. marchese je njega rabil tukaj ne pa v Trstu i!n mu ni dal potnega vizuma. Da pa tega ni dosegel ni on kriv- ampak pametna glava g. konzula, ki je dal Gabrščka po drugem svojem Špijonu opazovati. Ta špijon je to svojo nalogo tudi točno opravil in sporočil gosp. marchesu, da igra Gabršček dvojno vlogo in drži posvetovanja s Slovenci. Za tb svoje poročilo je tudi prejel že dne 20. januarja 1927 100 dinarjev. Kaj ne,, malo. toda pošteno plačilo, kajti g. marchese je zelo varčen in r.e razmetava z denariem. Pa ne mislite, da je to poročilo g marchesu podal Italijan. Kaj še! Za skledo leče je izdal svojega brata Slovenec , Josip Lukan. rojen v Trstu dne 5. februarja 1898. pristojen v Gornji grad, pol. okraj Celje, sedaj stanujoč v mestni hiši na Ahacljevi cesti. Ta Josip Lukan je zelo značilna oseba, je eden tistih, ki jili srečavate tob vsaki priliki, po vseh 'kavarnah, gostilnah, zabavah, šetali-ščih. v mešetarskih krogih itJd. Kake,‘r tako mnogi Primorci, je tuidi on prišel v Ljubljano leta 1922. za srečo. Početkom je bil stavec v Učiteljski tiskarni, kjer se je ravlno tedaj začela takfo. bujno razvijati Orjuna. Seveda je bil tudi njen član. Toda kmalu je Lukanu očividno začel smrdeti svinec- odrekel se je Guten-bergovi umetnosti in postal — lesni trgovec. Od tedaj mu gre dobro, tako da se še norčuje iz svojih preijšnjib stalnovskih kolegov. Mi pa ga danes, kakor tuidi mnoge njegove tovariše, priporočamo javnosti in Še posebej našim — lesnim črvom. Kdo je izposloval razpust Orjune? Prevod v slovenskem se glasi: Pošiljam Vaši ilustrisimi sinjcHji na znanje, da me izvolite obveščati v kolikor odgovarja (resnici) z ozirom na kopije treh raportov od 30. marca pr. ,1., 8. in 3. t. m. ministrstva nlotranjih za'dev, protiitalijansko delovanje znane jugoslovenske organizacije Orjune. Bodrero. K<9 je bila pred poldrugim letom naša organizacija protizakonito, brez pravega vzroka razpuščena, smo takoj opozorili javnost, ida se je to zgddilo na pritisk Italije in še posebej po zaslugi gen. konzula marchese Gavottija. Mi smo bili o početju g. marchesa dobro poučeni, nismo pa pričakovali, da se bodo naše upravne oblasti tako daleč spozabile in .postale v naši, suvereni državi iz-vršilci njegove volje. Žalibog se je to zgodilo in pozneje smo dobili točne dokaze, ki so nann nedvomno potrdili, da je naše ministrstvo notranjih zadev, na pritisk italijanskega poslaništva razpustila našo, z vso požrtvovalnostjo za državlo delujočo organizacijo. Danes nam teh »dokumentov ni treba več skrivati in upamo, da nam boefio pri obnovitvi Orjune samo pomagali. Sledeči dokument nam dokazuje kako veliko zanimanje je vzbujala Orjuna na italijanskem poslaništvu in njegovih konzulatih. LegazSone di Sua Maesta il Re d’ Italia, Belgrado. Telegramma poista 1 indirizzata al R. Consolato Generale d’.ItaJia ia Zagabria Lubiana. ' No. 2850/507 cors. in arrivo Categoria No, 5/3. data 28. IV. 1927. ' No. di protocolo 2037 pos Stl. Belgrado li 27. aprile 1927 anno Vo. Oggetto Rifferimento T esto Trasmetto alla S. V. 111. tna per opportuna conoscenza e gradirei vo-giia tenermi informatd su quanto le risultasse proposito copia di tre rapporti in data 30. maržo a. sc. 8. e 3. corz del Ministero del Interno, circa 1’ attivita con tendenza anti-italiana svolta della nota associ-azione jugdslava Orjuna. Bodrero. ki je razpustil vse sekcije organizacije v tej oblasti. Čast mi je pri'oženo dostaviti manifest, ki je izšel v Orjuni od 30. aprila, čigar vsebina se mi zdi nekoliko preveč odprto izzivanjb, z ozirom na zgoraj omenjeni dekret o razpustu. Z ozirom na izvor tega dekreta, bo vedelo gornje poslaništvo če in kdaj bo treba opozoriti v tem oziru kompetentne administrativne oblasti SHS. MisČim. da mi ni treba pristaviti. da delovanje Orjune v tej oblasti ne obstoji samo v besedah in da je očitno v gf.avnem naperjeno proti nam. Gavotti. V tem porefcilu je gospod marchese izbrbljal vse, kar se nanaša na razpust Orjune. Ta njegov »Z ozirom na izvod tega dekreta« pove vse in mislimo, da nam ni treba še posebnega komentarja. Ta izvor je bil ravno gen. Bodrero, vrhovni šef našega tedanjega notranjega ministra. ki je hotel nekdaj postati celo vodja Orjune. Njegovo končno priznanje, da delovanje Orjune ne obstoji samo v besedah, pa nam je v veliko zadoščenje, javnosti pa v 'dokaz, kako potrebna je Orjuna. Toda ne glede na to naše zadovoljstvo moramlo zopet lopniti po plemenitem g. gen. konzulu marchesu Gavottiju- in sicer raldi tega, da ga zopet postavimo na laž tudi, z ozirom na 3. točko njeglove izjave, ki se glasi: 3. Ako se ie moral kdnzulat v gotovih posebnih okolnostih pečati z ljubljansko Orjuno, je bilo to edino, kadar je bil priint.Van k obrambi proti številnim, prozornim, vendar meglenim, moValnim in dejanskim napadom navedene ljubljanske Orjune. Vendar sem to storil vedno na način, ki ga mora vsak dober Jugo- Toda tuidi potom, ko je bila naša organizacija že davno /razpuščena, ni imel g. marchese Gavotti mirnih noči, kar nam svedoči sledeči dokument: 2144/Al. AUa Regia Legazione d’ Itafia In Belgrado. Atti vijta del’ Orjuna in Lubiana Gia perechie volte ebbi a riferire come 1’ associazione Orjuna di Lubiana continui, sotto varie forme, la propia attivita in barba al noto de-creto, che ha sciolto tutte le secioni deli’ associazioni di questa provincia. MI ontoro ora trasmettere I’ acclu-so manifeste eomparso sul’ Orjuna del 30 apri!e, il cui contenuto mi sembra una sfida un po troppo aper-ta al suaccenato decreto di scioli-mento. Date le origiui del detto decreto. vedra cotesta legazione se e quan-do sta it caso di attinare in propo-sito 1’ attenzione di cotesti compe-tenti (centrali d’ ammlnistriazione SHS. Non ho bisogno di aggiungere che 1’ attivita deli’ Orjuna in questa provincia non si esplica soltanto a parole ed e evidentemente rivolta in massima parte contro di noi. Gavotti. V prevodu pa se glasi ta dokument takole: 2144/ Al. Kraljevemu poslaništvu Italije v Beogradu. • Delovanje Orjune v Ljubljani. Že vekrat sem javil, kako deluje ljubljanska Orjuna v različnih oblikah, kljub (v brk) znanemu dekretu, sloven brezpogojno1 'in popolnoma odobravati. V Ljubljani, 26. januarja. » Kr. gen. konzul Italije: Gavotti 1. r. Oklic, ki ga omenja plemeniti g. marchese in ki je izšel dne 30. aprila 1927, katerega italijansko prestavo smo si izposodili v pisarni samega g. gen. konzula pa ima tule vsebino: Vsem Orjunam! V svrho reorganiziranja Orjune nalagam vsem mestnim odborom, da mi takoj, a najkasneje do 15. maja javijo s posebnim dopisi,'m na spodaj navedeni moj naslov ime organizacije, predsednika, blagajnika in tajnika. Poleg tega navedite tudi naslov na katerega bom pošiljal za Vašo organizacijo namenjeno pošto. Za organizacije, ki imajo postavljenega komesarja c*pravi ta dela le ta! Ob tej prjliki naj javijo organizacije i svoje želje in predloge. Vse organizacije, ki ne bodo odgovorile na tti naredbo do 15. maja smatram za razpadle in da ne obstojajo več za Orjuno. Zdravci MARKO, veliki čelnik. Frančiškanska 7. Ljubljana. Kje je tu govora o kakem napadu prozornem, vendar meglenem, moralnem ali dejanskem pred katerim bi se moral naš plemeniti g. boriti in braniti kakor nekdaj slavni Don Qui-shote. Ta »manifest« je vendar čiste/ nedolžna upravna stvar Orjune. Toda g. gen. konzulu smrdi vsaka sled Orjune, ki jo hoče za vsako ceno zatreti. Ta njegova strast po uničenju Orjune ga je, moža plemenite krvi. ki gotovo prej nfl lagal, pripeljala tako daleč, da sedaj v svoji »jasni« izjavi javno laže, kar smo mi s tem zopet ponovno točno dokazali. Ekonomske vojne priprave Italije. Hamburg, koncem jan. O italijanskih vojnih pripravah smo že pisali v kolonah našega lista ponovno. To pot pa se bomo poba-vili malo podrobnejše z ukrepi italijanske v.lade na gospodarskem polju, ki naj zasigurajo zemlji junakov še slavnejšo zmago, kakor je bila največja bataljek povestnice pri Vi-toriu Venettu, v katere žaru izginjajo v črni senci bitke pri Marni, Verdunu, Solijnu, Cambraiu, St. Crentonu itd. Italijanske gospodarske priprave za novo vojno. ki naj zasigura Rimu tretji imperij, slone na zkušnjah svetovne vojne. Obsegajo celo vrsto ukrepov in zakonov, ki usposabljajo gospodarstvo za takojšnjo transformacijo v slučaju vojske. Na čelu vseh priprav za vojno stoji »Vrhovna obrambna komisija« (Commissione Suprema di Difesa), ustanovljena z zakonom od 4. jan. 1925. Je to medministrska institucija, reete Mussolini kc/t izvrševalec cele vrste ministrstev. Njena naloga je temeljito študiranje in ureditev vseh vprašanj zadevajočih se narodne obrambe. Sestavljena je s polno-močnega in posvetovalnega odbora. Med polnomočne člane spada minister narodnega gospodarstva. K posvetovalnim organom- pa pripada »Odbor za civilno mobilizacijo«, ki mora preštudirati, kako najti način za kar najbolj -efikasno eksploatacijo vseh nacionalnih moči za slučaj vojne. Prideljen je ministrstvu narodnega gospodarstva. Predsednika odbora imenuje na predlog predsednika 1 vlade krallj. Odborniki so zastopniki vojnega, mornariškega in avijonskega ministrstva ter generalni ravnatelji Ministrstva narodnega gospodarstva, generalni tajnik Vrhovnega držav-nobrambnega sveta in generalni ravnatelji ministrstev za zunanje posle, kolonij, prosvete, finanoe, javnih del, prometa in izseljeniškega komisari-jata. Polec: tega še enajst zastopnikov velikih gospodarskih, tehničnih in kulturnih zvez ter enajst znanstvenikov. industrijalcev in gospodarjev, katere imenuje predsednik vlade. Italija ne razpolaga s kakimi posebnimi zalogami sirovin, ki so potrebne za vodenje moderne vojne. Zategadelj je odredil odbor za civilno mobilizacijo, da si mora oskrbeti z državnimi krediti vsaka za vojno industrijo v poštev prihajajoča tovarna s primerno določeno zalogo sirovin, ki bo omogočala brezhibni; obratovanje tudi v slučaju ka- ke blokade. V smislu tega odloka razpolagajo danes v resnici italijanske tovarne s tolikimi zalogami premoga, rude, petroleja, bakra, cinka, volne in bombaža, da daleko1 presegajo množino primerno načelom o racionelnem modernem gospodarstvu. Na intervencijo tega odbora je bil izdan poznani vladni odlok, »da .morajo kriti državna in javna podjetja vse svoje potrebe samo s produkti italijanske industrije, ki jo je potreba pripraviti za vojne potrebe že v miru!« Spričo tp protekcionistične Gospodarske politike se je italijanska industrija razvila v resnici nepričakovano jako. Kot primer naj služi samo statistika proizvajanja jekla, ki ga je producirala Italija leta 1914. nekaj okrog 804.000 ton. Danes znaša ta produkcija preko 1,500.000 ton. Kemična industrija, ki je bila pred letom 1914. še v povojih- krije sedaj vse domače potrebe in se izvaza. Posebno pažnjo posveča Italija produkciji strupenih plinov, katero vodi poseben oddelek vojnega ministr-. stva- sestavljen iz vojaških in civilnih strokovnjakov. Za slučaj vojne je izdelan precizen načrt za mobilizacijo celokupne vojne industrije, ki bo objavljena istočasno z vojaško- mobilizacijo. Tako bo razpolagalo vojno vodstvo s prvim dnem mobilizacije tudi s celo italijansko industrijo. Za časa miru pa že velja zakon, da lahko zaseže država vsak kakršenkoli izum, o katerem sodi, da bi pripomogel k državni obrambi. Nadzorstvo nad temi pripravami industrije za mobilnost izvršujejo posebni »industrijski opazolvalcli«. ki se rekrutirajo iz višjega častništva in državnih specialistov. Po točnih ugotovitvah so vse te predpriprave dovedene že skoro do kraja, da je danes italijanska industrija skoro bolje pripravljena na vojno, kakor italijanska vojska, v kateri še vedno niso definitivno izvršene vse izpremembe zapovedane na zadnjem odloku o reformaciji vojske. Vse te predpriprave so seveda v očeh Italijanov samoposebi umevne in čisto v skladu z duhom po miru stremečih evropskih narodov. Ako si nabavi jugoslovenski kmet puško za obrano, proti Mussolinijevim plačancem, ki ga groze ubiti pri plugu in mu zažgati hišo nad glavo, pa je to ogrožanje svetovnega miru in »razkritje balkanskih črnih naklepov. katere je potreba preprečiti za vsako oeno.« A. V. Kronika. Italijanska »Liebesgabe«. Med zapiski g. gen. konzula smo imeli tudi čast vpogledati sledečo zanimivo beležklo, ki bo gotovo zanimala našo akad. mladino: Borse di studio concesse dal gover-no italiano a due študenti di Lubiana. : In seguito, a prciposta del R. dansoiaco generale d*1 Italia in Lubiana e ali’ apipoggio della R. Legazione in Belgrado, il governo italiano ha concesso per lanno scola-stico 1926./27. due borse di studio di Lit. 4500 ciascuna agli študenti sud-diti SHS, signori Zupančič e Pucelj, 'gia iseritti alla facolta diagiurispru-denza deli’ universita di Lubiana. Detti študenti frequentano ora il terzo corso della stessa facoit? presso 1’ un.\ ersita di Bologna. Štipendije, dovoljene dvema ljubljanskima dijakoma od italijanske vlade. V sledečem, na predlog kr. gen. konzulata Italije v Ljubljani in s podporo kr. poslaništva v Beogradu, je dovolila italijanska vlada za šolsko leto 1926./27. dve štipendije, 'po 4500 lit. vsaka, dijakoma drž. SHS gosp. Zupančiču in Puclju- že vpisanima ina jur. fakulteti ljubljanske univerze. Imenovana dijaka obiskujeta sedaj tretji kurz iste fakultete na univerzi v Bologni. Smo radovedni, na kak način je bilo mogoče 'gg. Zupančiču in Puclju pridobiti si toliko naklonjenost g-marchesa Gavottija. DEKALOG TRICOLORE. Poznani futuristični zmešanec in poslanec fašist F. T. Marinetti je ustanovil pred' časom posebno bratovščino dekalogistov tricolcre. Zapovedi te družbe so: 1. Italija je božanska. 2. Stari Rimljani so premagali vse narode sveta. Današnja Italija je nepremagljiva. 3. Brener ni cilj nego izhodna točka za pohod na sever. 4. Najslabši Italijan je več vreden, kakor tisoč inozemcev. 5. Italijanski proizvodi so najboljši na svetu. 6. Italijanske pokrajine in mesta so najlepša na svetu. 7. Za spoznanje lepote italijanske ookrajine so potrebne italijanske oči, ker so to genijalne oči. 8. Italija zahteva zase vse pravice, ker poseduje absolutni monopol ustvarjajočega genija. Tako bo ostalo tudi za bodoče v večno. 9. Vse kar je bilo izumljenega so iznašli Italijani. 10. Zbog tega mora vstopiti vsak tujec v Italijoi s pravo pobožnostjo. Neinformiranost »Jutarnjega lista« se je pred kratkim dokumentirala, ko je vkljub opetovanim člankom br. Koste Pečanca v orjunaških listih, trdil, da on sploh ni Orjunaš in da je bila ena največjih pogrešk g. Gavflttija, ko je spravljal tega čet-niškega vojvodo v zvezo z Orjuno. No, vkljub temu bo ostal br. Kosta še v nadalje Orjunaš v čast celokupne Orjune. 10-letnica vstaje v Boki Kotorski. 1. februarja je minilo 10 let. ko se je pobunila posadka na brodih, usidranih v Boki. Akoravno upor ni imel pravega uspeha, je bil tedaj vendar dokaz rahlosti avstrijske armade na kopnem in 'na morju. Junaki, ki so tedaj padli pod roko1 krvoločnega tirana, se takrat gotovo niso zavedali, da je solnce svobode pred svojim 'vzhodom in so bili v svojem življenju in smrti veličastni glasnik tega vzhajajočega solnca, ki je vzšlo kmalu po njihovi junaški smrti. Z našim neumornim delcAn in žrtvami jim bomo pokazali, da simo jih vredni in da smo1 sposobni uresničiti njihove sanje o državi Vseslo-vanstva. Spalato — Italia. . . Še vednd se dogaja, da prihajajo pošiljke v Split z označbo »Italia«. Čas bi že bil, da prično nasi postni uraldi odločno zavračati pošiljke namenjene v italijanski »Spalato«, ki obstoja, hvala B<^gu, samo v vročih glavah caporetškili junakov. IZJAVA. »Naš list je priobčil v svoji ste- • vilki od 26. septembra 1925 dopis iz Ruš, v katerem se je očitalo gi^sp. polkovniku v pokoju Berkiču, d'a nastopa izzivajoče in da se ie izrazil o naši dinastiji na način, da zasluži lekcijo, da bi je nikdar več ne pozabil. Izjavljamo, da so* ti očitki popolnoma neosnovani in obžalujemo, da smo jih priobčili.« Uredništvo. let Naš hrabri brat, vojvodinski lev, Dobro-slav Jevdjevič, je bil prošli teden v Beogradu aretiran in vržen v Glavnjačo. Mi na žalost, ker je zadnja štev. izšla že prošlo sredo, nismo mogli izraziti svojega protesta. Medtem je dnevno časopisje zadevo dovolj objas nilo in naš Jevdjevič je že na svobodi, k čemur naj prejme naše iskrene čestitke. Brata Dobroslava Jevdjeviča je zadela težka izguba. Medtem, ko ga je prejšnji nasilen režim oropal svobode, njegov oče trpin, častiti protojerej Dimitrije V. Jevdjevič ni mogel preboleti nasilja, ki se je izvršilo nad njegovim sinom. Izdihnil je stari lev, trpin, neustrašen borec za svobodo in ujedinjenje Bosne — sirotice tužne. Niso ga mogle streti bosanske ječe in aradske ka-zamate, niso ga dosegle vislice na katere je bil obsojen za časa avstrijskega robstva, zdrobila ga je Glavnjača lastne države, ki ji je on posvetil vse svoje življenje. Večnaja pamjat in slava njegovemu spominu! Našemu Dobroslavu, njegovemu vernemu sinu, pa iskreno sožalje! Slovenska OrJuna. Pismo bratu Jevdjeviču. Dragi brat! Z veseljem smo izvedeli, da je imela slavna beograjska Glavnjača čast odpreti Ti svoja vrata ter Ti nuditi udoben stan za par dni in noči. Ker si ne daš ni'kd'ar miru, Ti je bil ta po Vukičeviču in Korošcu naklonjeni oddih gotovo dobrodošel in si obema gospodoma ter njih pristašem gotovo" od srca hvaležen. Ne razumem kričačev iz KDK, ki so zagnali radi tega v parlamentu strašen vik in 'krik ter menda celo zakrivili, ^a Tvoj oddih ni trajal 30 dni, kot Je bilo predvideno. Premišljeval sem Tvojo žalostno usodo iin moram reči, da si Ti sam kriv vseh neprijetnosti, ki so Te že doletele in Te še bodo1. Prepričan sem namreč, da se ne boš spametoval in da boš ostal slej ko prej zvest samemu sebi v vseh svojih dosedanjih blodnjah in zmotnjavah. Oddihi v prijaznih zaporih Ti itak niso tuji. Pred prevratom Te je Odlikovala s takimi oddihi najbolj katoliška Av-stro-Ogrska, sedaj Te odlikuje ž nji-jni katoliška radikalija ali pa radi-Mnotkatoličanstvo, pri katerem koncu Pač zagrabiš žival, ki se je pcA le_gla z blejskim paktom. Nikdar še nisi bil pameten in nisi znal računati ? danimi razmerami. Čemu si nosil in nosiš svojo glavo na trg, ko bi vendar lahko tako mirno in udobno živel! V časih pred prevratom si se bunil zoper Avstrijo, ker Ti ie Tvoja bujna domišljija slikala to dobro Av-strij okot najslabšo državo, čeprav je počival na njej božji blagoslov, saj jo je vladal zaščitnik katoliške cerkve po vseh predpisih m principih te cerkve. Ti pa si se zagledal tja v razkolniško, krivoversko* Srbijo. * voja neumna glava je zasanjala ^tnje o Ujedinjenju. In ker si hotel svoje sadje tudi javno propagirati, *e je doletela zaslužena kazen. Po prevratu si mislil, da so se spolnile Tvoje sanje in da je napočil čas odrešenja za Tebe in Tvoje brate. Vsled tega si hotel nastopati prosto, hdtei si odpraviti prejšnje krivice in biti svoboden v svobodni orzavi. Za to svojo fantastično idealnost si dobil seveda kmalu primerno lekcijc/. Kako si se mogel drznili do ideje, da bi tudi Ti sam imel kaj besede pri upravi nove države- čemu si se vtikal v familijarne zadeve ra- NaS pokret. Gorica. V nedeljo, dne 12. t. m. strogo obvezen sestanek vseh članov ob 11. uri. Ker imamo obravnavati zelo važne stvari, računam na polnoštevilno udeležbo. Vodja. Orjuna Tijesno je imela 22. januarja svojo VI. redno skupščino ob Prisotnosti celokupnega članstva. Izbran je bil celotni stari odbor z br. Antonom Paskvalinom kot predsed- nikom, Želimo bratski Orjuni v Ti-jesnu v bodočem letu najlepših uspehov v borbi za Veliko Jugoslavijo. Četniki 2. čete, I. baon. V soboto, dne 11. februarja 1928 točno in strdgo obvezno ob polu 8. uri zvečer. »Devin«. Letna skupščina in javni shod Orjune na Rabu se je vršil 29. januarja. K prireditvi sami se še povrnemo. milil i nuni n. Na vest o mojem pritvoru je moj oče padel v agonijo. O tem, da mi oče umira, so me moji takoj telegra-fično obvestili na upravo mesta Beograda. Uprava mesta pa mi vobče ni dala tega brzojava, ki ga je prejela v četrtek, čeravno sem bil do nedelje v zaporu. V nedeljo mi je oče izdihnil in tako je radi barbarstva beograjske policije človeku, ki je vse življenje delal za otačbino, preprečeno, da bi na smrtni postelji videl svojega edinega sina, s katerim ni bil cela leta skupaj. Ker sumnjam, da bi v današnjih dneh kdo za to odgovarjal, registriram samo ta odbijajoči postopek v javnosti. V N. Sadu, dne 7. februarja 1928. Dobroslav Jevdjevič direktor .Vidovdana*. dikalnih mogotcev in njih privržencev, čemu si neprestano preganjal madžarske čifute in magnate ter branil neumne kirnete prled blagohotnim režimom, ki tako lepo skrbi zanj. V vsako stvar si moral vtakniti svoj nos, zameril si se Pašiču, ker nisi znal občevati na fin način z njegovim sinom, zameril si se vsem drugim cincarjem, katerim nisi privoščil njih poštene zarade. Kot brat Ti svetujem, da opustiš v 'bodoče vse take neumnosti. Star si itak že dovolj. Pusti vladati in upravljati one, ki so temu že vajeni, saj so vendar vlaldali pred prevratom, in sicer tako dobro, da se je Avstro-Ogrska razsula. :Ste'bri nove države morejo biti le oni, ki so bili stebri prejšnje države, samo oni so konstruktiven element. Ti si bil destruktiven prej, torej moraš biti ravno, tak tudi sedaj. Res ne vem, kaj Te je nesle) v Beograd motit ljudi, ki najboljše veldo, 'kaj je prav in kaj ni prav. Baš zato so tudi ustvarili in vzdržujejo še danes Glavnjačo, kot dokaz svoje razboritosti in kulturnosti. Kogar ne spametuje GlaVnjača, 'ta se ne bo nikdar več poboljšal in je najbolje, d*a se obesi sam. Beograjska Glavnjača je simbol svobodne prestolice svobodne države. v njej so združene vse pridobitve modeme kriminalistike in javne varnosti. Bila bi velika škoda, če bi jo odpravili, kajti preveč je še ljudi, 'ki morajo postati njeni gostje, preveč je še Tebi enakih, 'ki jih bo spametovala le kura v glavnjači. In če se bo stvar nekoliko preokrenila, bedi uverjen, da bodo sedanji vla-stodržci od Vukičeviča do Korošca in drugih podobnih prav radi šli v Glavnjačo in da bodo tudi potem njih somišljeniki z navdušenjem glasovali proti vsakemu vtikanju v Glavnjačo in njene razmere in proti izpustitvi svojih voditeljev iz Glavinjače. Boldi Prepričan, ida se bo to zgodilo slej ali prej in takrat šele boš uvidel vso globoko domoljubje radikalov in klerikalcev, takrat šele boš spoznal svoj veliki greh i.n se boš kesal- da tem ljudem nisi zaupal. O vsem tem je globoko prepričan Tvoj brat, ki Ti piše to pismi? ‘in Te prosi, da ž njim vred zakličeš: »Naj živi beograjska Glavnjača, naj žive oni. ki bodo slej ali prej šli Tvojo pot sHkoz>i Glavnjačo.« Letna skupščina Orjune v Rogoznici se je vršila 22. januarja v prostorih »Jugoslovenske Čitalnice« in sta ji prisostvovala delegata šrbeni-ške Orjune brat dr. Medini in brat Maček. Skupščini, kateri je prisostvovalo mnogo okoliških kmetov-Orjunašev, je predsedoval br. Ante Živkovič. Za njim sta govorila šibe-niška delegata, ki sta bila burno pozdravljena od prisotnega seljaštva. Izvoljen je bil odbor z br. Ante Ivanov Živkovičem na čelu. Orjuna Dubrovnik je imela svojo glavno skupščino 8. januarja in so bili sprejeti v upravni odbor, ki je pod predsedstvom pešad. potpuk. v p. br. Jondana Ikiča, sami odlični orjunaški borci ponosnega Dubrovnika. S skupščine so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, vdjvodi Stepanoviču in Oblastnemu odboru Orjune. Delavska Oriuna v Splitu je 'bila na zadnji seji Delavske zbornice za Dalmaciji sprejeta kot sindikalna organizacija in je tud*i. registrirana kot taka. Letna skupščina Orjune v Beogradu se je vršila 29. januarja t. I. v prisotnosti predsednika oblastnega odbora Orjune beogr. oblasti br. M. Pavloviča, ki je bil od celokupnega zibranega članstva burno pdiidrav-ljen. V odbor, ki fe pod predsedstvom br. Uroša Bjeliča, so bili izvoljeni še bratje Dalibor Bonači, Jakov Elijas, Milorad Ilič, Slavkfl Gi-zdovič, Markovič, Prodanovič, v revizijski odbor pa bratje Janez Po-harc, Marko Runjič in Jovan Konstantinova. Ob koncu skupščine je pozdravil članstvo, ki je bilo polnoštevilno zbrano, br. Pavlovič, koje-ga zanosni orjunaški govor so sprejeli vsi prisotni z navdušenim odobravanjem. Istotako je bil a'klamiran br. Janez Poharc. ki je pozdravil članstvo Orjune Beograd v imenu razpuščenih Orjun ljubljanske oblasti. Nova upirava Orjune Biograd na moru je 'bila izbrana v preteklem mesecu na glavni skupščini. Na če.lo novega odbora je bil izbran mladi br. Jovan Šarlija. Biogradsko meščanstvo s simpatijami spremlja delo Orjune, ker se zaveda, da more le ona visoko dvigniti prapor Jugoslo-venstva in vztrajati v neenaki borbi za svobodo vseh Jugoslovenov. Vrba ob vrbskem jezeru-Kranj, v torek 14. t. m. ob pol 21. uri se vrši sestanek v običnih prostorih. Vodja. Redna letna skupščina Mestne Orjune Beograd se je vršila ob mnogobrojni ucteležbi v nedeljo, dne 29. januarja ob 10. uri dopoldne baš v času, ko so se pred Kneževini spomenikom stepli partizani. Otvoril je skupščino br. prof. Milojevič, ki je v predsedniškem poročilu očrtal vse hibe in težkoče v zadnjem poslovnem letu. Skupščino je tudi po-setij burno aklamiran predsednik oblastnega odbora br. prof. Mile Pavlovič, ki je izrekel nekaj klenih misli v par jedrnatih stavkih. Poročila funkcionarjev so bila sprejeta po kratki, uprav orjunaški debati, nakar so člani izvolili novi odbor, ki bo, upajmo, postavil pre-stolniško Orjuno na oni nivo, na katerem jo želimo videti vsi Orjunaši. Izvoljeni so bili: za predsednika br. Uroš Bjelič, znani agilni delavec v vrstah Orjune, v odbor pa br. Dalibor Bonači, Slavko Gizdavič, Jakob Elias, Miodrag Prodanovič, Mihajlo Ilič in Ljuba Markovič; v nadzorni odbor pa: br. Jovan Konstantinovi, Marko Runjič in Ivan Poharc. Pri slučajnostih je pozdravil letno skupščino^ imenom razpuščenih Orjun br. Janez, ki je povdarjal, da so naši pogledi uprti v Beograd, iz katerega pričakujemo kljub vsem razočaranjem končno tudi nov polet Orjune. Brat predsednik Bjelič je pozval vse brate na intenzivno delo, nakar s>e je vršila svečana zaprisega novih članov akcione. Udeležba in duh, razpoloženje na skupščini nam dajeta nade, da bo prestolniška Orjuna skoro na zaže-Ijeni višini. Zdravo! Bratska »Jugoslavija« bo v bo*-doče priobčevala slovenske članke pisane v cirilici, Ida bo tako na eni strani srbijanskega seljaka seznanila s slovenščino, na drugi pa Slovenca na lažji način privadila na cirilico. Tuinl glasi. Še o zadevi Zadružne zveze. Na znane očitke goriškega fašistovske-ga glasila »Vedetta del Isonzo«, ki nosi očitno ta naslov proti »Goriški Straži«, češ, da je gc/riški prefekt odredil razpust vodstva Zadružne zveze, predvsem radi tega, ker je ista odtegovala naloženi denar svojemu namenu in je z njim podpirala razna lažikultunna in laživerska podjetja, predvsem »Goriško Stražo«. »Goriška Straža« je pozvala »Vedet-to« naj dokaže svoje neosnovane trditve. In ako se ji to posreči, da ji nakaže toliko nagrade kolikor bi znašala ta podpora in še 5000 povrh. Sicer pa da pribije javno pisanje »Vedette« kot nizkotno in podlo. Tako potisnjena k zidu se je »Ve-detta« začela zvijati. Ponatisnila je zopet izvleček svojega komentarja, ki ga je že prej bila objavila in pozneje nje vredna tovariša v Trstu > Popolo« in »Piccolo«, ter se izgovarjala, da ona ni trdila, da bi šla podpora neposredno »Straži«, pač pa^ tiskarni, kjer se ista tiska, namreč Zadružni tiskarni, in da se mora šele ugotoviti, v kakšne svrhe je služil ta denar. Nato je odgovorila »Straža« zopet »Vedetti« in ji pripisala vso škodo, ki bi jo znala trpeti gospodarska podjetja radi takih neosnovanih in tendencijoznih vesti, kakor jih širi »Vedetta«. Sicer pa je povdarjala, da ne vodijo »Vedette« pri njenem početju gospodarski momenti, temveč zgolj politični momenti. Da je temu res' tako. izhaja iz vsega boja. ki se je začetkdm leta 1927. pričel proti slovanskim denarnim zavodom pod Italijo. To je ponovno naglašal poslanec Mrach, ki je pričel bdj v Istri. To je povdarjalo ponovno glavno fašistovsko glasilo za Julijsko Krajino »Popolo di Tri-este«, td sta izjavila tedanji prefekt v Pazinu in prefekt v Puli o priliki razpusta načelništva nekaterih hr-vatskih gospodarskih zadrug v Istri, češ, da je vse to le maslo nekaterih lokalnih fašistovskih voditeljev. To izhaja tudi dovolj jasno iz vseh dcil-gih dogovorov ki jih mora voditi tržaška Zadružna zveza v Trstu, katero naskakujejo fašisti že leto dni. Pdgajanja z njo ne vodi morda kak zastopnik gospodarskih ustanov tudi ne morda zastopnik osrednje federacije zadrug, pri katerih je včlanjena kot taka, temveč politični tajnik za tržaško pokrajino inž. Ccbol. In ravno te dni je oseba, ki stoji Mussoliniju najbližje, izjavila, da izvira ta gonja proti slovanskim zadrugam od osebne inicijative nekaterih Usebnosti, ki hočejo uničiti zadružništvo sploh, ali ga vsaj usužnjiti svojim bančnim podjetjem... Sicer pi priča najbolje, kako utemeljeno je pisanje fašistovskih listov članek, ki ga je objavil včerajšnji »Popolo di Trieste«. Tam poje namreč slavospev ekscelenci goriškemu prefektu, češ, da je storil dobro de- lo, da je iz političnih razlogov razpustil »Popolo« piše dobesedno razpustil) Zadružno zvezo v Gorici. »Popolo« se ni namreč sploh potrudil, da bi se natančneje pobrigal, za kaj gre. Glavno .je bilo, da je lahko' udrihal po Slovanih in da je pel slavo fašistovski kreaturi. Pozabil je celo, da je pred dobrim tednom, sam. prinesel besedilo odloka, s katerim je prefekt razpustil pač načelništvo in nadzorništvo Zveze in v svoji, ne vemo ali večji gorečnosti, ali večji neumnosti, celo občni zbor Zveze. Članek je imel seveda odmev, ker bi znal silno razburiti duhove na Goriškem, saj bi lahko mislili, da gre res za nov dokaz, in sicer tokrat za razpust, in to bi moral »Popolo« tudi vedeti, ki ptf zakonu niti ni dopuščen. Toda kaj briga to »Po-pola«. Glavno je, da lahko blati Slovane. Oglasil pa se je seveda takoj »Piccold« v svoji večerni izdaji, kjer je skušal pojasniti ter pomiriti razburjene duhove s tem, da je bila izdana odredba le v interesu vlagateljev in da se zavod primerno preuredi. Sedaj seveda ni mogel molčati niti »Popolo«. Oglasil se je danes zoipet k besedi in se zagovarjal, da je bila pomota v dopisu. Sicer pa da je krivo na tem pisanju slovansko časopisje, ki prikazuje v najbolj kričečih barvah, tako da mora čiovek misliti, da gre res za razpust zavoda samega. Par spominov. (Ob 60-letnici žene — nacionalistke.) Pri naših malomestnih razmerah in filisterskih nazorih je bila žena dolgo izključena iz javnega dela in, če se je vendarle pojavila v javnosti, je nastopala le kot narodna dama pri raznih prireditvah, slavnostih in narodnih veselicah, za kar je (prejemala seveda mnogo poklJnov in javnih pohval. Ootovo je, da so tudi te vrste prireditve slavnosti in narodne veselice v življenju naroda potrebne in da sc/ imele ž njimi naše gospe mnogo stroškov, truda in dela. A čas je 'kmalu zahteval več: narodi boj je rastel in nastalo je vprašanje, ali bo tudi tu naše narodno žentstvo iz višjih krogov izpolnilo svojo dolžnost. Gospa Tavčarjeva je bila žena, ki bi bila na svojem stališču lahko igrala ulogo visoke dame. ki se ne spušča v vsakdanji boj in prepušča masam, da izv. da rešimo kulturno središče Slovenije pred črno-rumenimi nakanami. Vodila je s svojimi sObojevni-cami težek boj, kakor ga dotlej še ni poznala Ljubljana, vemo, da te vrste boj ni prijeten, a boVila se je kot nacionalistka. Leta 1920. je bila v Beogradu. Morebiti je bilo takrat pri nas še več ko danes tistih napačnih nazorov o kulturi in gotovo s0 bile tudi narodne dame. ki so s primernim omalovaževanjem — kot Avstrijske — gledale na srbski narod. dvor. državo. Oma ni bila iz njih in — kakorkoli ie bil takrat izlet v Bec‘grad še nekaj nenavadnega — odšla je tja z »Ljubljanskim Zvonom« in našla zveze s srbskimi ženami. Mogla se je prepričati, da je tam mnogo lepega in velikega in ikalko zaslepljeni so oni Slovenci, ki sodijO Ba'Jkan le po nazorih avstrijskih nemškim časopisov. Dasi se je zdelo, da je še daleč čas, ko bo mogdče misliti na resne dogodke in ujedinjenje, se je prepričala, da je bilo ravno srbsko žen-stvo po svojem šolstvu in organizaciji daleč pred' nami. Bila je odlikovana z redom Sv. Save in, če so pri nas tudi na srbske rede gledali ljudje s primernim zasmehom, ie bila ona ponosna ne tcfcko na red kakor na uspeh svojega potovanja in veliko spoznanje, s katerim se je vrača'a v zadušno slovensko cfcračje. Balkanska vojna. K (Maj so prišle v Ljubljano prve vesti o zmagah, sledila so jim poročila, da manjka sredstev in perila za ranjence. Na mestnem magistratu je bila seja ljubljanskih društev, ustanovila se je družba »Balkanskega rdečega križa«. Takoj je prijela za delo in zbirala darove in doneske, da je bilo mo&oče odposlati v Srbijo in Orno goro najnujnejših stvari. Zavedala se je dobro, kaj pomenijo te zmage, sprejemala jih je ko>t veliko oznanilo novih časov. Zagovarjala je »Prepo-rodovce« proti onim, ki so trdili, da se otroci igrajo z ognjem. Bila jim je zvesta podpornica in sprejemala vero njihove mladosti kot jasen izraz svojega lastnega nacionalnega prepričanja, ki je izhajalo še iz časov balkanske osvobodilne vojne. Svetovna vojna. Po Ljubljani se je goivorilo. da nosijo ljudje srbske redove na vlago in jih tam javno in uradno vračajo, da ne bi imeli sitnosti. Nemške dame pri Rdečem križu so baje protestirale, da ne morejo sodelovati skupno z gospo Tavčarjeve', dokler ne vrne red Sv. Save. Ni ga vrnila. Vemo, da je bil zanjo položaj zelo kritičen. Dr. Tavčar je bil župan, treba je bilo varovati, mesto, treba je bilo prikriti svoje boljše prepričanje in na tihem slaviti slovanske zmage. Treba je bik/ mnogo samozatajevanja in težkega pričakovanja, da ne padejo nepotrebne žrtve. Kot odločna srbofilka in Slovanka, je vedela, da se skriva za bojnimi ofolaki naš svetli dan. Leta 1917. Komaj so se pojavile prve vesti o deklaraciji, je šla na svoje delo. Da ne bi Nemci mislili, da je deklaracija samo delo naših poslancev in da narod' še vedno čuti zvesto-avstrijsko, je stopila na čelo ženstva, ki je z dotlej nepoznanim navdušenjem podpisovalo deklara- cijo. To je bilo pred 10 leti. Kdo se ne spominja vseh čudnih dogodkov po naših zapuščenih 'kmečkih kočah, kjer so starke, matere, žene, tete, vdove in dekleta podjpisovale s primernimi pripombami ta zgodovinski defkument naše nacionalne zaves:i' Kdo se ne spominja tistega prazničnega dne v mesecu marcu leta 1 ko je položila gospa Tavčarjeva 'n-j debele knjige v Unionu pred dr. Korošca! Seveda njej je bilo tisto jugoslovanstvo v deklaraciji pravo jugoslovanstvo. kakor ga je razumela-kot nacionalistka, drugim pa je bilo le rešilni izhod iz zavožene predvoj-, ne politike, zato so se ga od rek I, kakor hitro jim ni šlo več v račune. Ona se ga ni c»drekla. Vedela je, da je to naš narodni program, ki se ne bo uresničil sam, zato je treba zanj dela in boja. Po tem programu je uredila vse svoje delo po vojni in i‘b časih, ko so drugi pljuvali na to, na kar so prisegali leta 1918., ko so izdajali, kar so nekoč oznanjevali, ko so preklicevali, kar so pred vsem svetom trdili, je ona zvesto in odločno sledila svojemu nacionalnemu programu in če se danes ozre nazaj, more s ponos;.'m reči, da je bila njena pot lepa in ravna, srečna in praviva, zato se pridružujemo nacionalisti splošnem slavju in želinlo. da v miru uspešno vrši svoje blgosV*/-ljeno narodno in človekoljubno de'o, kakor seje uspešno borila v težkih časih našega velikega prehoda. .1. B. Električno brušenje britvic in rezil irucc.us.MT.0Fr. frVVJLET*. ° N#T-T#-IC BCJHA*PC*€6 , BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA, Prešernova uh S. Ob tej priliki seveda zojpet ne odobruje ukrepa goriškega^ prefekta in zavrača tudi ugovore, češ. da je bila zadruga vzorna in vzorno tudi njeno delovanje. Da bo ironija še popolnejša, ome-nima naj še. da so ravno včeraj vsi italijanski listi prinesli vest, da je vlada določila podpore v iznosu 10 milijonov in 800.000 lir za onih 110 nemških zaidrug na Južnem Tirolskem, ki so bile včlanjene pri tamoš-nji nemški Zadružni zvetzi, katerih so se pred časom s silo osvojili fašisti. Še o bonifikaciji Goriškega. M. Risolo nadaljuje svoje članke v tržaškem »Piccoluf« pod 1 naslovom »Fašistovska bonifikacija Goriške«, tokrat našteva vse dobrote, ki jih je prinesla deželi fašistovska organizacija, Dopolavora, čije naloga je, kakor znano da drži tudi izven uradov in delavnic vse osobje v faši-stovski atmosferi. Kot najnovejši uspeh te organizacije navaja prisilni izlet slovenskih delavcev v Rim. Pisec bahato omenja število izletnikov 230 dru-gorodcev. Komur pa ni še v spominu, s kakšnimi sredstvi so prisilili siovenske delavce in učitelje, da se udeležijo ‘tega izleta. Znižali so zanje že itak nizko kvoto za udeležbo, prisilili so vse občine, da mora vsaka plačati prispevek vsaj za enega udeleženca in končno so jih zvabili celo s sprejemom pri papežu. Šli so v Rim, bilo pa je več italijanskih voditeljev, med drugimi pa po večini sami podaštati in učitelji. Organizacija Dotpolavora, ki je glavni povod, da so se razpustila slovanska prosvetna društva pod Italijo, razpolaga po Risolu sedaj v goriški pokrajini z devetimi komi-sarijati: L Gorica z oddelki v Gorici, v Brunnerjevih tovarnah, v Pr-vačini, v Villesseju v Solkanu, v Šempetru pri Gorici. 2. Ajdovščina z oddelkoma v Ajdbvščini in Vipavi, 3. Kormin z oddelkoma v Korminu in v Sv. Lovrencu pri Moši. 4. Gradiška z oddelki v Gradiški, Fari, Marijanu. Moram. Zagrajen. 5. Komen z oddelki v Komnu in Štanjelu. 6. Kobarid z oddelki v Kobaridu in Bovcu. 7. Idrija z Oddelki v Idriji in Cerknem. 8. ToUmin z oddelki v Tolminu in Sv. Luciji. 9. Kanal z oddelki v Kanalu in Salomi. Ti oddelki .štejejo vkupno 1000 članov. Nepoučenemu čitatelju naj pove- mo, da je ustanovitev Dopolavora ravno tako obvezna ‘kakor ustanovitev organizacije Ballil. Dočim mora biti odsek ballil v vsaki občini, mora imeti Dopolavoro svojo organizacijo v vsakem večjem središču. Uspeh so plesi in komedije ob raznih obletnicah. Risolo poroča tudi o sindikalni organizaciji. Tudi tu moramo omeniti, da je vpis za skoro vse kategorije obvezen, in da tudi oni, ki niso vpisani v svojo kategorijo, morajo plačati predpisani prispevek, in sicer celo pri istem uradu kakor davke. Tako prejemajo ravno te dni kmetje tržaške okolice nov seznam davkov, o katerih fingira poleg že itak visokih davkov tudi prispevek za sindikat. Radi tega ne pomenijo številke, ki jih navaja Risolo nič in še enkrat nič glede duševne orijen-tacije prebivalstva, nasprotno; so le dokaz terorja, ki vlada v deželi. Risolo tore}, poroča, da je sedaj vpisanih v vsej pokrajini 11.240 delavcev, in sicer 7804 industrijskih, 177 poljedelskih, 1054 trgovskih, 265 prometnih. 27' bančnih nastav-ljencev in 320 intelektualcev, h katerim se po: zakonu prištevajo poleg zdravnikov, inženirjev in slično tudi babice. Pokrajinskih strokovnih sindikatov je 39, oddelkov pa krajevnih in občinskih 97. V goriški pokrajini je 62 miličar-ska legija; »Soča«. Na čelu ji stoji ponzul Vergano. Obsega kohorte v Gorici, Gradiški in Tolminu, cid katerih ima vsaka po tri centurije. Ima razen tega poseben oddelek strojnih pušk. manipel kolesarjev. V kratekm bo imela še manipel ardi-tov in centurijo visokoštaloev. Podrejena ji je tudi posebna obmejna kohorta, ki ima svoja poveljstva in moštvo razvrščeno po gorskem pasu od Bovca preko Idrije do Ajdovščine. Legija šteje oikoli 900 mož. Nji je poverjena tudi skrb za vojaško preizabrazbo. V tekoči zimi prirejajo tako .33 tečajev za 1200 Udeležencev. Za duševni blage* teh miličnikov je skrbel Turin, ki je daroval reči in piši 200 knjig... \ Sprememba priimkov; Kqr *se vrši sprememba priimkov vendarle prepočasi je tržaški fašjo ustanovil poseben urad v svojem sedežu v hiši Verdijevega gledališča, ki je moralo zapreti letošnjo operno se- zone veliko * pred predvidevanim zaključkom, ker je obisk vseh predstav silno slab, v parterju in ložah celo enak ničli. Ta urad je. odprt vsak dan od 18. do 20. ure. Gre strankam, ki se zato zanimajo celo tako daleč na roko, da jim ni treba niti papirja plačevati, še manj seveda osebno sestaviti prošnje, da celo na anagra-fičnih uradih se potrudijo za organe te najnovejše institucije. »Piccolo« in »Popolo«, ki poročata o tem, pričakujeta od tega pravi plebiscit ita-lijanstva Trsta. Bog jim je dal srečo, toAla ne vemo, kaj si mora misliti nepristranski človek, ki čita dan za dnem dekrete tržaškega prefekta, s katerimi se odrejajo te spremembe. Komedija, fTržaški1 »Popolo« je kakor smo poročali pred kratkim, prinesel v dveh obrokih članke nekega Gennara de Nuzzija iz Pazina, kjer je napovedal in zahteval križarsko vojno proti rabi slovenskega jezika v Italiji. Poročali smo že, kako se je baje radi nekega nesporazuma, ker je bil »Popolo« pozabil dodati, da .je dopis iz Pazina, pojavilo veliko razburjenje med Ital. v Trstu, ker so mislili, da opisuje »Popofo« v člankih tržaške razmere. »Popolo« je takoj drugi dan pomiril duhove in izjavil, da gre za Pazin in ne za Trst in je skušal utemeljiti razliko z zgodovinskimi izvajanji Sedaj pa je bila zopet strela v hiši pri Italijanih v Pazinu. In zopet se je moral »Popolo« povrniti na to vprašanje in rešiti italijanstvo Pazina. Ker niso našli drugega argumenta, so potegnili na dan besede velikega komedijanta D’Anmmzija, ki je svoječasno, ko je prišel pogledati Trst in Istro, pozdravil Pazin »kot č?st latinskega plemena« in pravil, rila; ie dolgo iskal dejanje, primer. gesto, ki bi mu plokazala, da je italijansko pleme še vedtio vredno, da se vzpenja više na svoji poti v bodočnost« in da »je našel ta čudežni primer v Pazinu, ki se drži ob robu prepada in se vzdiguje v svojem icibupu navzgor, junaški in svet v svoji obrambi«. Sprememba v vodstvu tržaškega glasila »Popolo dl Trieste«. Dosedanji glavni ravnatelj »PopcVIa di Trieste« pokrajinski fašistovski tajnik Cobol je odložil svoje mesto kot glavni urednik, kajti zadnje od- redbe osrednjega vodstva zabranju-jejo, da bi kdo združeval v sebi več funkcij. Na njegovo mesto pride neki dr. Nardini-Saladini, ki se je baje posebno vneto zavzel svoječasno za vstop Italije v vojno. Posebne vrste manira. Piše se nam: Splošno se opaža, da prihaja 'tulkajšnji italijansiki konzul marki Gavotti ob raznih slavnostnih prilikah vedno' najzadnji. Ne vemo. ali je to po predpisih, ali ima kak drug namen. Posebno se je to opazilo ,na večeru v čast gospe Tavčarjevi, kjer je prišel šele ob 1/422„ ko je bila že vsa slavnost v polnem teku. Gotovo je bil tudi zanj pripravljen sedež. ker pa ga ni bilo ob začetku, ko so prišli zastopniki dragih držav, je bil sedež zaseden in gospod Gavotti je mOral za nekaj časa sesti k zidu, kar je vzbujalo vesele opazke. Po našem mnenju je stvar taka: Zastopniku italijanske države je seveda na prosto voljo dano, ali se udeležuje kakih naših narod'nih prireditev ali ne. Ako zastopniki dru- messessssBSsssBssss mmPHAtr- - i gih držav pri tem upoštevajo splošrt® evropske običaje in prihajajo k Prj~ reditvam o pravem času, sodimo, da velja to pravilo tudi za italijanskega zastopnika in ni treba, da bi s svojim' prepoznim prihajanjem kazal slovenski družbi svoje omalovaževanje in preziranje. Tako si namreč javnost razlaga to stvar. Nismo cu-lukafri, ampak kulturen evropski narod, zato mcVemo — vsaj tostran granic — zahtevati tudi od' Italije, da se drži pri nas splošno priznanih evropskih manir. TOVARNA POHIŠTVA 1.1. NAGLAS Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah Al mz .BUDDHA' p II m TRAČE MARK C Klavirji pTv1h svetovnih znamk! #1 LJUBLJANA, Mestni trg št. 3 (v laatni hiši poleg magistrata). Zaloga in izposojevalnica najboljših kla> irjev, pianinov in harmonijev Bosen- dorfar, Fdrslar, Httlzl, Hofman, Original Sfingi. — Popravila in uglaševanje najcenejše. — NajbogateJSa izbira vseh ostalih instrumentov. F. M, Schmitt Liuibljana Pred Škofijo 2 Lingarjeva ulica 4 priporoča cenj občinstvu svojo veliko zalogo galanterij, blaga, igrač, vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, šatulj, okvirjev, ogledal, termus - steklenic, linoleum preprog, predpražnikov, palic, nastavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, jedil, orodja, telovadnih, snežnih in domačih čevljev, galoš, pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh potrebščin za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode itd. Točna postrežba! Solidno blago! Nizke cene! RADIO- AVTO iiIm liml litiltU “ MARIBOR Ing. J. & F. DsDfeeij. • »44 L . GUMI NOGAVICE za bolne noge in krčne žile, kolenska varovala vedno v zalogi pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA, PrsMrnova ulica ilev. S. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. Š IVA L N I ST R O J I izborna konstrukcija in elegantna isvršitev iz^ lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STRCJJI ..ADLER" Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. -Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. II je najmodernejše urejena ter Izvršuje m tiskarniSka dela od najprlpro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstven* knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem ilskn. — Brošure v malih in tudi največjlh nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. itt. Malim cenikov li . Lastna tvornica iniskili zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice; Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosene. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Miroslav Matelič. L