CELJSKI TEDNIK - Stev. 1 — 8. januarja 1960 Zboii volivcev bodo odločili PRED ČASOM SO USTREZNI ORGAN! SPROŽILI V CELJU VPRA­ ŠANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA. TEGA SO PREBIVALCI CELJA NA ZBORIH VOLIVCEV ZAVRNILI. S ТЕЛ\ SE JE CELJSKA OBČINA, PODOBNO KOT NEKATERE DRUGE, ZNAŠLA V TEŽAV­ NI PRORAČUNSKI SITUACIJI, OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V CELJU JE ZARADI TEGA O ТЕЛ1 VPRAŠANJU RAZPRAVLJAL ŠE PRED NOVIM LETOM. ZAKAJ JE BILO TO NUJNO? KO SO ZBRA­ LI POTREBE KOAIUNALE, ŠOLSTVA IN PODOBNO — TOREJ VSEH SLUŽB OBČINE — SO UGOTOVILI, DA OBČINSKI PRORA­ ČUN TEH POTREB NE BO ZMOGEL. Zaradi tega je predsednik občine Franc Rupret znova sprožil pred­ log, da se prometni davek, na indu­ strijsko blago zviša na štiri odstot­ ke. Od tega bo 3-odsioten prometni davek uveljavljen po vsej Sloveniji, en odstotek pa bi se naj stekal v poseben .sklad, ki bi ga uporabljali za razvoj trgovine in strokovnega šolstva. Okoli povečanja prometnega dav­ ka je bilo na seji občinskega ljud­ skega odbora precej razprav. Pri­ pomniti pa je treba, da je Zvezna skupščina na zadnjem zasedanju omilila družbene dajatve trgovini in omogočila, da se bodo cene obdržale na istem nivoju, čeprav se bo pro­ metni davek dvignil. Gre namreč zgolj za zbiranje sredstev trgovine v skupni sklad, ki bi se koristil na­ mensko za razvoj trgovine, in sicer tako, da bo mesto v tem pogledu kar najbolj urejeno. V celjski obči­ ni bi se v enem letu zbralo okoli 70 milijonov dinarjev teh sredstev. To pomeni, da bi lahko za toliko zmanjšali sredstva, ki bi jih sicer občina morala zasigurati trgovini v tem letu. Ko so o tem govorili, so bili člani občinskega ljudskega od­ bora mnenja, da bodo dokončno be­ sedo o tem izrekli zbori volivcev. Taka odločitev občinskega ljudske­ ga odbora je zelo vzpodbudna, saj pomeni, da prepuščajo odločitev za pomemben ukrep vsem prebivalcem. Vendar je treba povedati še ne­ kaj. Občinski proračun vzdržujejo tako ali tako prebivalci. Ce je pro­ račun nezadosten, če so potrebe v mestu večje, potem je edina rešitev, da prebivalci več prispevajo. V tem primeru bi se morda lahko odločili za drugo inačico, in sicer, da bi del­ no povečali proračunski prißpevek na osebne dohodke. S tem bi pa za­ deli samo zaposlene ljudi, ne pa vseh prebivalcev. Praktično pa je neizvedljivo, da bi vsak dohodek dodatno obdavčili. Zato vsekakor ni neumestna trditev, da je poveča- tije prometnega davka bolj pravič­ no. Posebej, če upoštevamo, da ni 30gojev za zviševanje cen. Občinski judski odbor je namreč pri tem za­ vzel odločno stališče, da je možno povišati prometni davek le na indu­ strijsko blago in ne za živilske iz­ delke. Hkrati so razpravljali tudi o no­ vih stanovanjskih najemninah in pri tem zavzeli stališče, da na območju celjske ohčme ne kaže ustvarjati stanovanjskih predelov. Polzelski primer Kolektiv tovarne nogavic se je tesno povezal tudi s prosvet­ nim društvom »Svoboda« v Polzeli. To je deloma razumljivo, saj je pre­ težni del članov Svobode iz tega ko­ lektiva. Vendar je hvalevredna po­ buda za tesno sodelovanje kolekti­ va, ker vemo, da je še mnogo kra­ jev, kjer obstajajo isti pogoji, pa tega sodelovanja ni. Kolektiv poma­ ga enako tudi drugim organizacijam in sodeluje pri reševanju krajevnih problemov. Te majhne podrobnosti še zdaleka ne morejo prikazati po­ mena sodelovanja, pa vendar pri­ čajo o velikem družbenem in poli­ tičnem pomenu povezave gospodar­ ske organizacije s krajevnimi čini­ telji. Pogled na Slovenske Konjice »Samopostrežba^ io ljudje NA VEČER PRED PRAZNIKOM, KO JE BILA TRGOVINA NA­ TRPANA S POTROŠNIKI VSEH VRST, STA V SVETLOBI ENEGA IZMED IZLOŽBENIH OKEN STALI DVE STAREJŠI DAMI TER SE POMENLJIVO POGOVARJALI O VELIKANSKIH MOŽNOSTIH, KI DA JIH SAAIOPOSTREŽBA NUDI TISTIM »Z DALJŠIMI PRSTU. PA JE REKLA PRVA: »GLEJ, KAKO KRADEJO. KAKOR SRAKE. SAJ JIH NIHČE NE VIDI.« »JEL,« JE PRIKIMALA DRUGA, »SAJ NI NOBENE KONTROLE. ŽEPE SI NAPOLNIŠ Z DROBNARIJAMI, V CEKER PA NEKAJ ZA KAMUFLAŽO.« POTEM STA Z DETEK­ TIVSKO SPRETNOSTJO SLEDILI GIBANJU MNOŽICE IN POTEM SKORODA V EN GLAS ZDIHNILI: »NAJU ZANIMA, KAKO DOL­ GO BO ŠLO TO TAKOLE.« Nas tudi, zato smo se naslednji dan podali med potrošnike. Trgovi­ na je bila zopet polna in blagajni- čarke so imele polne roke dela. (Ka­ že, kakor da si sploh ne bodo od­ dahnile.) Sef poslovalnice nam je na vprašanje, ali so govorice o mož­ nostih kraje utemeljene, odgovoril, da se tu in tam morda najde kak sladokusec v podobi kakega otroka, da pa na sploh ni nobenih razlogov, ki bi govorili v njihov prid — saj smo Slovenci oziroma Celjani na­ vsezadnje pošteni ljudje. In • to je res. Priznati moramo namreč, da je potrošnikom sila ne­ prijetno držati roke v žepih in da marsikdo ne ve, kam bi z njimi — ne toliko zaradi morebitne nevidne kontrole, ki bi dopustila kak sum, kolikor — zaradi neke splošne kon­ trole. Drug drugega namreč vidijo in v tem je konec koncev nekaj po­ zitivne psihologije samopostrežbe. Videli smo na primer nekega člove­ ka, ki mu je bilo tako neprijetno in nerodno, da je držal košaro kar z obema rokama in nazadnje ni nič kupil; ali pa mamico s sinkom, ki je svoje roke zaposlil z njenim pla­ ščem in je niti za trenutek ni izpu­ stil. Takih primerov bi lahko našteli še več, vendar pa menimo, da smi­ sel samopostrežbe ni v strahu in bo­ jazni tistih, ki si strežejo sami, da bi jih kdo česa osumil. Ta smisel je globlji, je enostavno v tem, da si sam vzameš to, zaradi česar si pri-, šel in plačaš. Da je v tem vse polno ; prednosti, ne bi bilo treba poudar-i jati. Edina slaba stran te trgo­ vine je oddelek s kruhom. Ta je si­ cer samo do polovice v vrečkah in je tako druga polovica prepuščena otipavanju. In tu in tam ga seveda kdo otipava. Ne bomo govorili o tem, da to sicer ni higiensko, raje zapišemo, da bi ga morda vendarle vsega oblekli v celofanske vreče ali v kako drugačno prozorno maso. Ste ' ua lA. 1^'.i''<>k db li^jr TODA POMEMBNA PRIDOBITEV V ŽALCU Trgovsko podjetje »AGROPRO- MET« iz Celja je odprlo pred kratkim v Žalcu prodajalno sadja in zelenjave. Doslej je bila preskrba s tem blagom zelo pomanjkljiva. Ob­ stajala je sicer prodajalna s pav­ šalnim obračunom, toda njeno poslovanje je bilo vseskozi pred­ met kritike. Potrošniki niso bili zadovoljni niti z izbiro blaga, niti s cenami. Ko je privatni pavšalist nepri­ čakovano odpovedal, je postalo vprašanje preskrbe s sadjem in zelenjavo še bolj pereče. Občinski odbor je imel sedaj le dve mož­ nosti: ali da ustanovi samostojno podjetje, ali pa, da poveri pre­ skrbo preskrbovalnemu podjetju »AGROPROMET« iz Celja. Od­ ločil se je za drugo. »AGROPRO­ MET« sprva ni kazal velikega za­ nimanja za ta predlog, ker se je bal rizika, predvsem pa stroškov za nabavo opreme. Kazalo je, da bo — kot v Laškem — treba za­ preti trgovino s sadjem, toda celjsko preskrbo valno podjetje je končno uvidelo potrebo in se od­ ločilo, da prevzame poslovanje in je temeljito založilo sicer skro­ men lokal sredi trga. Seveda pa se je občinski odbor vezal, da bo dal »AGROPROMETU« na raz­ polago ustrezni lokal, ki ga bodo v kratkem zgradili. Dosedanje izkušnje kažejo, da se je preskrba s sadjem in zele­ njavo v Žalcu izboljšala. Založe- nost trgovine in izbira blaga je zadovoljiva, cene pa so enake onim v Celju, čeprav so dostavni stroški višji. Preboldčani upajo, da se bo ko­ lektiv »AGROPROMETA« kmalu odločil tudi za enako prodajalno v Preboldu, posebno če bo rešeno vprašanje opreme za posloval­ nico. POMEMBNA PUBLIKACIJA ZA GOSPODARSTVENIKE Gospodarski koledar 1960 pomeni lepo, zanim.ivo in koristno publika­ cijo, ki jo bodo s pridom koristili ekonomisti, politični in javni delav­ ci. V koledarju je 29 sestavkov iz različnih področij gospodarske de­ javnosti, vzgoje, pomembnosti go­ spodarstva na sploh pa tudi o raz­ voju našega gospodarstva. Med av­ torji različnih prispevkov je tudi podpredsednik zvezne ljudske skup­ ščine tov. Franc Leskošek-Luka, ki je napisal sestavek o pomenu znan­ stvenega, tehničnega in strokovne­ ga tiska. ŽE OB POLLETJU Celjsko gradbeno podjetje je do­ končalo gradbena dela'novega ob­ jekta tovarne KONUS. Urediti bo še potrebno instalacije, vmesne stene in opraviti obrtniška dela. Vendar je spričo trenutnega pomanjkanja ce-j menta glavna ovira premagana. Ka­ že, da bodo nove objekte lahko ko­ ristili že ob polletju. Razpravljali so O razširitvi tovarne DELAVCI RAZPRAVLJAJO O BODOČNOSTI SVOJEGA PODJETJA - TEŽAVE, KI JIH BO TREBA PREMAGATI - TRG ZAHTEVA VEDNO VEC IN BOLJŠE BLAGO Usnjarski kombinat »KONUS« v Slov. Konjicah se iz leta v leto bolj razvija, izpopolnjuje; iz stare tovar­ ne postaja sodobno urejeno podjet­ je. To je ob sedanjem tempu raz­ voja gospodarstva normalen pojav, vendar terja od članov kolektiva precejšnje napore, uvidevnost, na­ črtnost in postopnost. Prvi večji ko­ rak v tej smeri so naredili letos, ko so začeli graditi novo tovarniško poslopje, ki bo stalo na m.estu se­ danjega in ga bodo uporabili za namestitev sodobne sušilnice za ko­ že. POVEČANJE PROIZVODNJE — POGOJ ZA RAZVOJ PODJETJA Brez dvoma je prav v tem kolek­ tivu obveljalo osnovno ekonomsko načelo, da je razširjanje podjetja tesno povezano s povečano proiz­ vodnjo. Pa tudi družbeni plani pred­ videvajo povečanje proizvodnje su­ rovih kož — v tem podjetju do 25 ton na dan, kar je neprimerno več kot. zmore tovarna sedaj. Toliko povečanje proizvodnje usnja nare­ kujejo predvsem zahteve splošnih prizadevanj za povečanje standarda — potrebno je več obutve in dru­ gih izdelkov iz kože. Istočasno pa tržišče vedno bolj zahteva vse bolj različne vrste usnja. Razširitev usnjarne, ki jo je za­ govarjal delavski svet pa gre vzpo­ redno z načrtom za povečanje pro­ izvodnje umetnega usnja, in sicer do te mere, da bi lahko zadostili potrebam domačega trga. Zato so­ dijo v »KONUSU«, da so težnje za povečanje proizvodnih kapacitet v tem oddelku tudi družbeno bolj upravičene in da bodo kmalu lahko začeli uresničevati načrt. Razen gradnje novih primernih prostorov pa bo seveda za obrat potrebno na­ baviti še vrsto novih strojev in оргет.е. TUDI POMOŽNI OBRATI SO POMEMBNI Ko so člani kolektiva »KONUSA« razpravljali o problemih rekonstruk­ cije in razširitve tovarne, so ana­ lizirali še dejavnost pomožnih obra­ tov, ki pa so pri njih zelo pomemb­ ni. Tako so sklenili, da bo treba urediti skladišče za kemikalije in surove kože, saj sta obe neprimer­ ni. Poudarili so tudi potrebo, da uredijo slačilnico, sanitarne prosto­ re in podobno. Istočasno pa so spro­ žili še problem prehrane delavcev. Sodijo, da bo potrebno zgraditi je­ dilnico, kjer bi delavci med odmo­ rom lahko dobili tople obroke. Go­ vorili so tudi o težavah, ki jih ima­ jo z neprimernim upravnim poslop­ jem in pa zaradi utesnjenih delav­ nic in pomožnih prostorov. Te se namreč sedaj stiskajo v neprimer­ nih prostorih vzdolž Dravinje. Zgra­ dili so jih že pred desetletji brez povezave, kar potrjuje, da je njiho­ va funkcionalnost, v kolikor je pri­ merna, samo slučajna. Rešitev te­ ga problema v Konjicah vidijo v prestavitvi struge Dravinje. Tedaj bodo lahko na pridobljenem pro­ storu postavili nova poslopja. Pa tudi sicer bo ves tovarniški pro­ stor po uresničitvi tega načrta pri­ merneje urejen. Uresničitev tega obsežnega na­ črta, ki si ga postavlja kolektiv »KONUSA« bo vsekakor terjal dalj­ še obdobje, deloma zaradi obilice postavljenih nalog, deloma pa za­ radi finančnih težav, saj bo uresni­ čitev rekonstrukcije tovarne velja­ la preko milijardo dinarjev. V pod­ jetju se namreč dobro zavedajo, da so razen primernih prostorov po­ trebni tudi novi stroji, nova kotlar­ na in nasploh sodobnejša oprema. Letos šest sejmov Gospodarsko razstavišče v Ljub­ ljani bo letos priredilo šest po­ membnejših sejmov. Prvi »Sejem mode« bo že od 16. januarja naprej. V maju bodo priredili III. medna­ rodni lesni sejem. V juniju razstavo motorjev in motornih vozil, v za­ četku septembra pa tradicionalni »Mednarodni vinski sejem«. Hkrati s tem bo na razstavišču tudi med­ narodni sejem »Embalaža 1960«, ki bo brez dvoma pomenil še en korak naprej pri uvajanju novih načinov trgovanja. Kot zadnji bo v oktobru sejem »Sodobna elektronika«. BESEDA O... v celjskem okraju smo že glede nagrajevanja po učinku dosegli razmeroma lepe uspehe. To velja enako s političnega kot tudi z ekonomskega stališča. Prvič smo v proizvodnji kot političen moment uveljavili vrednotenje dela in ne delov­ nega časa, drugič, pa so se kot posledica novega sistema na­ grajevanja v zadnjem obdobju lani proizvodni uspehi zelo povečali Ko govorimo o teh uspehih — političnih in ekonomskih — moramo vedeti, da so to povprečja. To pomeni, da so nekje z vzpodbudnejšim načinom nagrajevanja dosegli veliko, drugje pa malo ali nič. To hkrati tudi pomeni, da v pod­ jetjih, kjer še niso znali ali pa niso našli načina, da bi utr­ dili sistem nagrajevanja beležijo podpovprečne rezultate. S stališča komunalnih gospodarskih načrtov pa okrajnega so ti pojavi zelo škodljivi. Ko v celjskem okraju analizirajo razvoj sistema nagra­ jevanja po posameznih podjetjih, ugotavljamo, da zlasti velika in dobro organizirana podjetja temu problemu posve­ čajo veliko pozornosti. V dobro organiziranih podjetjih vsak ukrep prej dobro premislijo, zato je tudi prav v teh velikih podjetjih sistem nagrajevanja najbolj prodrl, saj od njega pričakujejo in že imajo velike koristi. Nasprotno pa je v manjših podjetjih, predvsem v podjetjih obrtnega značaja. V teh smo v celjskem okraju glede nagra­ jevanja po učinku naredili najmanj. Največkrat so o uva­ janju nagrajevanja po uspehu dela razpravljali le bežno in površno, navadno so ga že pred razpravo odklanjali, češ, da je zanje to nekoristno in neizvedljivo. Pa tudi politične orga­ nizacije v teh podjetjih niso doumele osnovnega bistva in so se največkrat omejile na sodbo tehničnega in vodilnega kadra, katerim se odgovornejše delo rado upira. Zato bo brez dvoma ena najpomembnejših nalog na tem področju v tem letu, da tako tudi v manjših gospodarskih organizacijah kjer se spričo težavnih kadrovskih vprašanj srečujejo tudi z velikimi težavami, z vso energijo in možnostmi poizkušamo najti najboljšo rešitev. Brez dvoma pa. je gotovo, da bodo najboljšo rešitev našli kolektivi sami. S tem bi odpravili precejšnjo vrzel v našem gospodarstvu. Morda bi se nam še višje obrestovalo, kot dosedanji uspehi. Torišče akcije za uvajanje vzpodbudnejšega načina na­ grajevanja, za vrednotenje delavčevega dela, njegove spo­ sobnosti in storilnosti je res prešlo s političnega področja na uresničevanje. Pomeni, da smo prešli k uresničevanju poli­ tične smeri. Vendar pa to ne pomeni in ne sme pomeniti, da je s tem konec političnega dela na tem področju. Saj je gotovo, da prav od pravilnih jasnih in politično trdnih sta­ lišč mnogokrat zavisi tudi uspeh kake akcije na sploh, v podjetju — v kolektivu pa še posebej. Zatb je vloga poli­ tičnih organizacij in njena iniciativa v tej smeri v nadalje toliko bolj pomembna. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI PODJETJU AVTOOBNOVA V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: referenta za nabavno službo, skladiščnika. Pogoj: trgovska izobrazba kovinske stroke in delno verziran v avtomehanični stroki. Nastop službe takoj. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljud­ skem odboru Laško razpisuje glasom 21. člena Zakona o pri­ stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA Gostinsko-turističnega podjetja Rimske Toplice. Pogoji: Visokokvalificiran gostinski delavec s 5 letno prakso na vodilnem položaju. Nastop službe je mogoč s 1. 3. 1960. Pismene, kolkovane prošnje je dostaviti Občinskemu LO Laško najkasneje do 10. II. 1960. Prašičerejci, pozor! Koteksove odkupne postaje in zbiralnice kmetijskih zadrug prevzemajo svinjske kože. Ob zakolu prašiča oderite, kožo vam plača Koteksova zbi­ ralnica po 200 din za kilogram. Po sledovih iS^^ÄSs*'* Prijazno in hudomušno se svetijo oči tržnemu inšpektorju Francu Kri­ žancu, ki bdi nad koristmi šmarskih potrošnikov. Smeji se vselej, pa če­ prav nima lahkega dela. Pravi, da si v službi ne pridobi ravno dosti prijateljev, čeprav jim ne dela hu­ dega: Dosti pa ima opraviti, če hoče pregledati življenje v 351 podjetjih: ki so v občini. Mnogo več razume­ vanja najde v 138 družbenih pod­ jetjih kot pri 213 privatnih, ki teže razumejo, če jih opozori na pomanj­ kljivosti v poslovanju. Vsekakor bo letos moral dobiti sodelavca, sicer ne bo kos delu. Kljub temu pa je njegovo prizadevanje bilo upešno; če primerjamo, da je predlanskim bilo 30 prekrškov, lani pa samo 9. To pomeni, da podjetja upoštevajo predpise in se vzgajajo v odnosu do potrošnikov. Mnogo premalo pa pomagajo trž­ ni inšpekciji sveti potrošnikov, ki so sicer bili ustanovljeni, vendar še niso dovolj zaživeli. Morali bi se se­ stajati s poslovodji in odpravljati napake. Jeseni je bilo nespametno, da so nekatere sindikalne organizacije od­ kupovale vsevprek sadje od privat­ nikov, ponekod celo po višji ceni, čeprav bi lahko pri zadrugah dobile celo sortirano in boljše sadje. V go­ stinskih podjetjih so ponekod našli na mizah »rizlinga, »silvanec«, ki sploh sortno vino ni bilo, temveč celo neužitno. Seveda, so to le red­ ki primeri. Zanimivo je bilo, kako je inšpek­ tor pri neki zadrugi odkril goljufijo pri odkupu živine. Odkupna cena pi­ tancev nad 55% klavnosti je prosta, a prodajna cena prvovrstnega mesa je bila določena na 340 din. Zadru­ ga je pri odkupu znižala živo težo samo zato, da je dosegla določeno klavnost in je potem plačala živo težo po 180 din. Nazadnje pa je prodala govedo mesarju. Rezultat je bil, da so potrošniki jedli tretjeraz­ redno meso za prvorazredno in ga temu primerno tudi plačevali. Seve­ da, se je po tem odkritju zadruga olajšala zaradi razlike v ceni kar za 250.000 din, medtem ko bo sodišče dalo še zadnjo besedo. Nekaj nerodnosti je tudi pri za­ družnih dogonih, kjer zaradi po­ manjkanja živine nekateri mesarji odkupujejo živino po vsaki ceni. Zadruge bi morale živino odkupiti prejšnji dan in jo drugi dan same odprodati mesa/jem, tako bi bilo delo bolj enotno in v redu. Prav prijetno pa se je tržni in­ špektor smejal, ko je pripovedoval o svojevrstni kooperaciji, ki je bila odkrita nekje pri Sodni vasi. Kmet je imel pri ljudeh okrog 20 glav živine v nekakšni reji in je kasiral od prirastka 50 odstotkov. Če je krava dala tele, je kasiral polovico; če pa je dal v rejo mlado živino vredno 20.000 din, a je pri rejniku zrasla na vrednost 60.000 din, je po- basal 40.000 din. Ni delal in je ven­ dar kasiral. To je pa zanj mnogo ugodnejša kooperacija, kot pa za zadrugo, ki jo ima s kmeti. Čudno, kaj? Zanimivo je slediti tržni inšpek­ ciji. Od gostišča do gostišča, od podjetnih šušmarjev do črnih me­ sarjev. Tržna inšpekcija ščiti koristi potrošnika, ki bi pa preko svojih po­ trošniških svetov lahko mnogo olaj­ šali inšpekcijsko delo in morda kma­ lu dosegli, da bi inšpekcija bila od­ več, ker bi podjetniki in obrtniki zavedno delali samo prav. Podjetja, gostišča, trgovine: vse obstaja zaradi potrošnikov, zato bi morali potrošniki sami sodelovati upravljanju in tako ščititi sebe t«j družbene interese. Več doslednosti,] več reda in več zavednosti in še i lepše bo na Smarskem. -kL]