G V 2011 EOGRAFSKI ESTNIK 83-2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 83-2 2011 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L'ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÈNES GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 83-2 2011 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2011 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgds.zrc-sazu.si/gv.htm, http://zgs.zrc-sazu.si/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK - GEOGRAPHICAL BULLETIN 83-2 2011 © Zveza geografov Slovenije 2011 Mednarodni uredniški odbor - International editorial board: dr. Valentina Brečko Grubar (Slovenija), Rok Ciglič (Slovenija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Ugo Sauro (Italija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) Urednik - Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnični urednik - Managing and technical editor: Rok Ciglic Naslov uredništva - Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja: dr. Stanko Pelc Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: SYNCOMP d. o. o. Sofinancer: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Publikacija je vključena tudi v: CGP (Current geographical publications), Geobase (Elsevier indexed journals), GeoRef (Database of bibliographic information in geosciences), OCLC WorldCat (Online computer library center: Online union catalog), SciVerse Scopus Naslovnica: Močno monsunsko deževje je v letošnjem poletju povzročilo poplave na jugu Pakistana. Vode so se pričele umikati šele sredi oktobra. Veliko prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove, številni so izgubili življenja, primanjkovalo je pitne vode. Senzor MODIS (Moderate Resolution Imaging Spec-troradiometer) na krovu satelita Terra vesoljske agencije NASA je posnetek na naslovnici zabeležil 17.10.2011. Slika je narejena na podlagi kombinacije posnetkov v vidnem in infrardečem spektru, s čimer so razlike med vodo in kopnim bolj prepoznavne. Voda je obarvana v različnih odtenkih modre, rastje je zeleno, neporasla kopna območja pa v roza in sivorjavih odtenkih. Vir: NASA, Goddard Space Flight Center. Medmrežje: http://earthobservatory.nasa.gov/. Front page: Heavy monsoon rains caused floods in parts of southern Pakistan in the summer of 2011. In mid-October 2011, flood water was starting to recede. A lot of people had to leave their houses, there were also fatalities and there was a lack of drinking water. The Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer (MODIS) on NASA's Terra satellite captured the image on 17th of October, 2011. Image uses a combination of visible and infrared light to better distinguish between water and land. Water varies in colour from electric blue to navy. Vegetation is green, and bare ground is pink-beige. Source: NASA, Goddard Space Flight Center. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. 6 VSEBINA - CONTENTS RAZPRAVE- PAPERS Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik................................................................................................................................9 Correlations between some coastal forms ............................................................................................................................................21 Mateja Breg Valjavec, Urška Klančar Izzivi in ovire za ekološko pridelavo fig v slovenski Istri ..................................................................................................23 Challenges and hindrances for an ecological growing of figs in Slovene Istria....................................................35 Katja Klep, Stanko Pelc Priseljevanje iz Bosne in Hercegovine - glavne demografske značilnosti in prostorska osredotočenost ................................................................................................................................................................39 Immigration from Bosnia and Herzegovina - main demographic characteristics and spatial distribution of immigrants ......................................................................................................51 RAZGLEDI - REVIEWS Nika Razpotnik Viskovic Ocena vpliva politike razvoja podeželja na regionalni razvoj ......................................................................................53 Evaluation of the influence of the rural development policy on the regional development......................64 Drago Kladnik Širjenje gozda na krasu kot dejavnik prostorskega razvoja..............................................................................................67 Forest expansion in karst areas as a spatial development factor......................................................................................79 METODE - METHODS Mihaela Triglav Cekada Možnosti uporabe zračnega laserskega skeniranja (LIDAR) za geomorfološke študije ......................81 Possibilities of aerial laser scanning (LIDAR) usage for geomorphologic studies..............................................92 KNJIŽEVNOST - LITERATURE Rožle Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednješolski atlas kot didaktična prelomnica, Geografija Slovenije 22 (Milan Orožen Adamič) ........95 Matjaž Napokoj: Srilanka, Vodniki Ljubljanskega geografskega društva (Aleš Smrekar)............................97 Miha Cekada, Petra Gostinčar, Miha Staut: Jamarska karta Kaninskega pogorja (Rok Ciglič) ............99 Primož Pipan, Mimi Urbanc (urednika): ClimAlpTour: podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah (Miha Pavšek) ..................................................................................................................100 Andrea Bocco, Paolo Zeppetella (urednika): Innovative policies for Alpine towns, Alpine space small local urban centres innovative pack (Jani Kozina) ................................................................102 KRONIKA - CRONICLE dr. Franc Lovrenčak, redni profesor v pokoju - sedemdesetletnik (Blaž Repe) ................................................105 Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU (Primož Gašperič) ......................................................................................................107 Začetek projekta CHERPLAN (Janez Nared)......................................................................................................................................110 Sestanki in delavnice projekta Catch_MR (Janez Nared) ........................................................................................................111 Metuljev efekt ali 25 let revije Ujma (Blaž Komac, Milan Orožen Adamič) ..........................................................112 ZBOROVANJA - MEETINGS 24. mednarodni zbor onomastičnih znanosti (Drago Kladnik)........................................................................................115 12. Šukljetovi dnevi (Matija Zorn) ................................................................................................................................................................116 Svetovna konferenca o gorah (Mimi Urbanc) ....................................................................................................................................118 7 Slovenski regionalni dnevi 2011 (Aleš Smrekar)..............................................................................................................................119 Regionalna konferenca Mednarodne geografske zveze (Matija Zorn)........................................................................121 POROČILA - REPORTS Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ob desetletnici ustanovitve (Valentina Brečko Grubar, Anton Gosar)..................................................................125 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani med letoma 2005 in 2011 (Dejan Rebernik, Tatjana Resnik Planine, Jernej Zupančič)......................................................................127 Novi magistri in doktorji znanosti s področja geografije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (Valentina Brečko Grubar)..............................................................................................131 Novi magistri s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Janja Turk) ..........132 NAVODILA - INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič) ............................................................................................................................................135 8 Geografski vestnik 83-2, 2011, 9-37 Razprave RAZPRAVE SOODVISNOST NEKATERIH OBALNIH RELIEFNIH OBLIK AVTORICA Ela Segina Miklošičeva 4a, SI - 1230 Domžale, Slovenija ela. segina@gmail. com UDK: 911.2:551.435.3(497.72) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik Predstavljen je obalni reliefna primeru razmerij med širino obalne ravnice in višino ter naklonom obalne stene nad njo. V raziskavi so bili uporabljeni prerezi slovenske obale, pridobljeni z daljinskim zaznavanjem. Velikost uporabljenega vzorca sicer ne ustreza običajnemu statističnemu vzorcu, a rezultati nakazuje nekatere odnose med izbranimi parametri, na primer, da z naraščanjem višine obalne stene širina ravnice pod njo upada. Naklon obalne stene odraža součinkovanje odpornosti kamnin in hitrost odstranjevanja nakopičenega gradiva. V grobem se z večanjem naklona obalne stene veča tudi širina obalne ravnice. KLJUČNE BESEDE geografija, obalna geomorfologija, obalna ravnica, obalna stena, Belveder, Pacug, Ronek ABSTRACT Correlations between some coastal forms The analysis of relations between coastal landforms was performed, namely relations between width of shore platform, height of the coastal cliffs and its inclination. The study was based on profiles of the Slovenian coast obtained by remote sensing. The size of sample does not correspond to usual statistical samples, but it still gives some idea about relationships between selected parameters. Results show that the width of shore platform decreases while the cliff height increases. The inclination of coastal cliffs reflects combination of rock resistance and transport intensity of accumulated material. In general, the increasing of cliff inclination corresponds to increase of shore platform width. KEY WORDS geography, coastal geomorphology, shore platform, coastal cliff, Belveder, Pacug, Ronek Uredništvo je prispevek prejelo 16. marca 2011. 23 Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik 1 Uvod Na preoblikovanje visokega tipa obal, ki je edini ostanek naravne obale na Slovenskem, vpliva vrsta dejavnikov. Hitrost umikanja klifov oziroma obalnih sten je odvisna od dolžine privetrišča, valovanja, višine in periode plimovanja, intenzivnosti odnašanja gradiva oziroma hitrosti priobalnega transporta, podnebnih dejavnikov, stopnje erozije morja, odpornosti kamnine, vrste in gostote rastja, tipa in sprememb rabe tal. Ugotavljanje natančnih vrednosti hitrosti umikanja flišnih skalnih pobočij z merjenjem erozijskih procesov je bilo izvedeno v notranjosti slovenske Istre (Zorn 2008), za obalo pa takšnih meritev še nimamo. Lahko pa tudi brez meritev, na podlagi obstoječih reliefnih oblik, sklepamo o nekaterih procesih, ki so preoblikovali obalo v preteklosti. Ena izmed takšnih reliefnih oblik je obalna ravnica, katere širina odraža razdaljo umika obalne stene od zadnje transgresije do danes. Po statičnem modelu razvoja obalnega prereza ostaja zunanji rob obalne ravnice relativno nespremenjen, z umikanjem obalne stene, ki predstavlja njen notranji rob, pa širina obalne ravnice s časom narašča. Glede na vrsto kamnine (De Lange in Moon 2005) gre bržčas za tak primer tudi na slovenski obali, a odsotnost meritev erozije na podmorskem pragu onemogoča dokončno potrditev hipoteze. Trenhaile (1999; 2000) piše o odvisnosti med zgoraj navedenimi dejavniki preoblikovanja obal in širino obalne ravnice. Zanimiva je povezanost različnih prvin reliefnih oblik med seboj, kot je razmerje med višino in naklonom obalne stene kot ostankom nekdanjega kopnega ter širino obalne ravnice, ki je ostala na svojem mestu. 2 Obalna geomorfologija pri nas 2.1 Dosedanje raziskave Dolžina slovenske obalne črte je, kot se zdi, sorazmerna z intenzivnostjo njenega preučevanja: obojega je malo. Preteklim geomorfološkim študijam je skupna visoka stopnja opisnosti. Nekaj je splošnih geografskih pregledov z opisi nekaterih geomorfoloških podvodnih in nadvodnih oblik (Gams 1970; Orožen Adamič 2002), ocen hitrosti odmikanja obalnih sten za določene odseke na podlagi zgodovinskih virov (Žumer 1990), ter razprav o terasah kot posledici spreminjanja morske gladine v holocenu (Sifrer 1965). Radinja (1973) je s pomočjo reliefnih elementov posredno ugotavljal morfogenezo južne obale Strunjanskega zaliva. Novejše pa so prostorske analize obale na podlagi daljinskega zaznavanja (Kolega 2009). O obalni geomorfologiji govorita še dve novejši diplomski deli (Bogunovic 2002; Mesec 2003). Nekoliko bolj kvantitativni raziskavi slovenske obale prihajata s tržaške univerze, in sicer gre za študiji morfologije obalnih ravnic vzdolž celotne obale in obalnih sten na Debelem Rtiču (Fur-lani 2003; 2007). 2.2 Terminologija Spričo skromne pokritosti tega raziskovalnega področja ne preseneča pomanjkanje primernega izrazoslovja. »Klif«, ki mu še nihče ni našel primernega prevoda iz angleščine, je glede na Geografski terminološki slovar (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005) in Geološki terminološki slovar (Pav-šič 2006) mogoče zasilno nadomestiti s pojmom obalna stena. Termin shore-platform je doživel preobrazbo že v angleški terminologiji. Talna morfološka oblika, ostanek umikajoče se obalne stene, je bila sprva poimenovana z izrazom wave-cut platform zaradi razumevanja procesa umikanja obalnih sten zgolj kot posledica delovanja valov. Na podlagi novih dognanj, da je umikanje obalnih sten rezultat součinkovanja več dejavnikov, je izraz kasneje doživel preimenovanje v že omenjeno shore-platform (Pethick 2001). Ne en ne drug strokovni izraz nista našla sopomenke 10 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razprave VRH OBALNE STENE \ \ STIK OBALNE STENE IN RAVNICE \y PODMORSKI PRAG ^ K. Slika 1: Obalna ravnica in njeni posamezni deli. v slovenščini. V literaturi se namesto tega uporablja pojem abrazijska terasa (Sunamura 1992: po Fur-lani 2003, 248). Zaradi še nezadostnega poznavanja obalnih geomorfoloških procesov dejanski dejavniki in njihov prispevek k umikanju obalnih sten še niso dovolj opredeljeni. Furlani (2003) zato svetuje uporabo splošnega strokovnega izraza shore-platform. Pojem »podvodnapriobalna ravnica ali uravnan zgornji del terase« uporablja Orožen Adamič (2002), vendar samo za območje med podmorskim pragom in ravnjo morske gladine. Tako termin zajema le podvodni obalni pas, območje nad gladino morja in vse do baze obalne stene, v kolikor le-ta ni v stalnem stiku z morjem, pa je izvzeto. Sifrer (1965) uporablja pojem »terasa« za področje med pragom in bazo obalne stene. Kolega (2009) deli »teraso« na »... abrazijsko, ki se pod morsko gladino običajno nadaljuje v podmorsko kamnito teraso...«, med katerima pa ni vidne meje. Slednja se konča s previsom. Ta skupna terasa torej obsega območje od baze obalne stene do vidnega podvodnega praga. Žumer (1990) in Mesec (2003) uporabljata izraz »abrazijska terasa,« kaj točno je zajeto v pojmu, pa ni jasno. Furlani (2003) shoreplatform neenotno prevaja z »obrežnaploščad« in »obalna ravnica«. Neposreden prevod iz angleščine bi lahko bil »obalna ploščad«, vendar ima pojem v slovenščini pomen povsem ravne in gladke površine ter prizvok nenaravnega izvora. V primeru obalnih ravnic gre za površine z majhnim naklonom, ki so le redko povsem ravne in so povsem naravnega nastanka. Izraz »terasa« ni primeren, ker ni nujno, da vedno obstaja podvodni prag, kar ponekod velja tudi za slovensko obalo. Dno se lahko namreč položno spušča povsem brez pregibov. Glede na to, da poglavitni dejavniki oblikovanja in preoblikovanja shore platfom še niso izluščeni, odpade vsakršno povezovanje s procesi, kot ga nakazuje pridevnik »abrazijski«. Morda bi bilo spričo dejstva, da se v nekaterih delih (Orožen Adamič 1970; Furlani 2003) že uporablja termin »obalna ravnica,« koristno že udomačeni strokovni izraz obdržati, vendar bi ga morali natančneje opredeliti. Ce 11 Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik je obalna linija črta, ki ločuje morje od kopnega, je obalno območje širše območje, ki obkroža obalno črto tako nad, kot pod njo. Obsega kopni in podvodni pas, s čimer podpira vse klasifikacije - tako tiste, ki določajo širino obalne ravnice glede na območje plimovanja kot tiste, ki jih klasificirajo glede na naklon. Pojem ravnica poudarja uravnanost, kar je poglavitna lastnost tega pasu. 3 Opazovano območje Prerezi pobočij, ki so bili uporabljeni v raziskavi, so bili izdelani na območjih naravne visoke obale, in sicer na treh različnih lokacijah. Prerezi Belveder (1-3) so bili narejeni v širokem zalivu med rtoma Kane in Ronek, prerezi Ronek (1-3) na izpostavljenem rtu Ronek in prerezi Pacug (1-3) na uravnanem odseku obale med Pacugom in Fieso. Tako so bila zajeta obalna območja, kjer glede na izpostavljenost potekajo različni procesi preoblikovanja obale. Odseke zaznamujejo podobni podnebni dejavniki, višina in perioda plimovanja ter podobna usmerjenost, a različna izpostavljenost in z njo različna perioda valovanja ter intenzivnost obalnega transporta, poleg tega pa še različna geološka zgradba ter različne vrste in gostota rastja. Geološka zgradba slovenskega obalnega območja je enotna (Pleničar, Polšak in Sikic 1969), pri čemer erozija različno vpliva na prisotne kamnine (Peckmann 1995). Prereza Belveder in Ronek razgaljata prvo flišno serijo, medtem ko prerez Pacug razkriva prehod med drugo in tretjo flišno serijo z vmesnim apnenčevim turbiditom (Pavšič in Peckmann 1996). Območja, kjer so bili izdelani prerezi, so tektonsko umirjena (Peckmann 1995), a novejša dognanja nakazujejo, da je slovenska obala območje dokaj hitrega ugrezanja, kar pomeni, da je spreminjanje morske gladine kot dejavnik oblikovanja obalnih ravnic tudi pod vplivom tektonskega delovanja (Furlani s sodelavci 2010). Obalne ravnice na slovenski obali so tako sklopi več obalnih uravnav, med seboj ločenih z bolj ali manj vidnimi pragovi (Furlani 2010). Debelina in vrste skladov obalne stene vpliva na hitrost umikanja obale in s tem na širino obalne ravnice. Na območju prerezov Pacug je v obalnem useku prisotna plast apnenčevega turbidita, katerega odlomljeni skalni bloki na obalni ravnici zmanjšujejo stopnjo erozije morja. Zaradi zavetrnosti Strunjanskega zaliva je tu obalna ravnica ožja. Nasprotno je na prerezih Belveder in Ronek obalna ravnica širša, kar se spričo izpostavljenosti še posebej kaže na območju prerezov Ronek. Tu prihaja v ospredje prav izstopajoča izpostavljenost rta z dolžino privetrišča do 105 km (Furlani 2003, 250). Dolžina privetrišča je pomembna pri tvorbi površinskih valov, ki so tako kemični kot mehanski dejavnik preoblikovanja obale. Meritev na oceanografski boji v Piranskem zalivu leta 2007 kažejo na močno povezanost med jakostjo vetrov in višino ter smerjo valov (Kavčič in Malačič 2008). Na isti merilni točki prevladujejo valovi iz smeri 60°, ki jih povzroča burja in v manjši meri valovi iz smeri 210°, ki so posledica juga. Smeri burje in valov, ki jih ta povzroča, sta skladni, medtem ko je smer valov juga zaradi reliefa odklonjena za 30° proti zahodu glede na smer pihanja vetra. Jugo povzroča višje in daljše valove (Kavčič in Malačič 2008), kar pomeni, da je teoretično njihov vpliv na preoblikovanje obal večji, vendar je to valovanje časovno manjkrat prisotno, poleg tega pa je obala izpostavljena predvsem proti severu in severozahodu neefektivno. Nasprotno vse prereze dosežejo valovi, ki jih povzroča burja. Plimovanje je na prvi pogled enoten dejavnik preoblikovanja obale, ker gre na izbranih prerezih za majhno območje z enakim poldnevnim tipom plimovanja. Vendar je velikost vplivnega območja plimovanja na obalni ravnici neposredno odvisna od njenega naklona. Cim večji je naklon obalne ravnice, tem ožji je bibavični pas, kjer poteka intenzivno preperevanje kamnine kot posledica izmenjujočega sušenja in vlaženja površine obalne ravnice. Takšno preperevanje je počasen proces in je izrazit ravno na območjih s poldnevnim tipom plimovanja (Pethick 2001). Na vseh prerezih sega, sodeč po plim-skem nanosu prodnikov ali odnesenem akumuliranem gradivu, vsaj občasno izrazito plimovanje prav Slika 2: Točke, za katere so bili z daljinskim zaznavanjem pridobljeni uporabljeni podatki o širini obalne ravnice ter višini in naklonu obalne stene nad njo. P 12 C Legenda Avtorica vsebine: Nataša Kolega Kartografija: Ela Šegina Podlaga: Digitalni ortofoto 1: 5000, Geodetska uprava RS prerez Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik Slika 3: Rt Ronek 22.1.2011 ob močni burji. Največja širina obalnih ravnic na izpostavljenih rtih ne preseneča, saj so to območja, kjer se zaradi konvergence sprosti največ energije valov. Konvergenca energije valov je vidna na sliki, kjer valovi, nastali ob burji pri prehodu v plitvino spremenijo smer prihoda s severovzhoda na severozahod. Vidno široko območje gradiva v suspenziji kaže na intenzivnost obalnega transporta. do podnožja obalnih sten. Ob sovpadanju plime in močnejšega valovanja je ta pojav še bolj izrazit. To pomeni, da danes obstaja neposreden vpliv morja na preoblikovanje obalnih sten. Kakšna je stopnja erozije morja in kako intenzivno je odnašanje gradiva pa sta vprašanji, na kateri bo mogoče odgovoriti le na podlagi meritev. Zaraščenost pobočij je vezana neposredno na njihov naklon. Tam, kjer obalni transport ne utegne sproti odnašati nakopičenega gradiva pod pobočjem, so prerezi sestavljeni. Prerezi Belveder, Pacug in Ronek 3 so dvostopenjski z blažjim naklonom v zgornjem delu in strmejšim v spodnjem delu obalne stene. Prereza Ronek 1 in 2 imata tristopenjska prereza. Po Trenhailovem modelu razvoja obalnih sten (2002) naj bi dvostopenjski prerezi nastali tam, kjer je nakopičeno pobočno gradivo v predhodni razvojni stopnji obalne stene prekrivalo celotno pobočje, tristopenjski pa tam, kjer se je gradivo kopičilo samo v spodnjem delu. Danes se pobočni grušč, ki je zaradi podnebnih erozijskih dejavnikov odkru-šen z vrhnjega dela obalnih sten, kopiči pri njihovem podnožju, kjer prepereva in tako omogoča primarno sukcesijo (prerezi Pacug, manj Belveder in Ronek). Zaradi zatišne lege in posledično zmanjšanega obalnega transporta ter prisotnosti blokov apnenčevega turbidita na obalni ravnici obilo nakopičenega gradiva z blagim naklonom pobočja pod obalnimi stenami med Salinero in Pacugom zarašča pionirsko rastje. Hitrost erozijskih procesov na obalnih stenah ni znana. Zanimiv je podatek, ki so ga dobili ob merjenju erozijskih procesov na enaki kamninski podlagi v notranjosti slovenske Istre. Hitrost umikanja flišnih pobočij na erozijskih žariščih v dolini Rokave je 3,5-5 cm/leto (Zorn 2008). 14 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razprave 3.1 Pacug Na prerezih Pacug 1-3 je v obalnem useku prisotna plast apnenčevega turbidita, ki ločuje drugo in tretjo flišno serijo. Sestavljata ju precej enakomerno zastopana peščenjak in laporovec v dokaj tankih vodoravnih plasteh. Na obalnem useku je vidna selektivna erozija, pri čemer izstopa odpornejša plast apnenčevega turbidita. Glavna značilnost kopnega dela obalne ravnice je relativno velik in popolnoma nezaobljen grušč z mnogimi bloki apnenčevega turbidita ter njen precej strm naklon. Vse to nakazuje na manjši vpliv erozije morja ter šibek obalni transport. Pobočja obalnih sten so relativno strma in gola, kar nakazuje na pomembnost podnebnih dejavnikov za preoblikovanje površja. Pri podnožju je mnogo odloženega gradiva, deloma preperelega ter obraslega s travo in grmovjem. 3.2 Ronek Na prerezih Ronek 1-3 se višina obalnih sten proti najbolj izpostavljeni točki rta Ronek zmanjšuje in tam doseže 43 m. Flišne plasti so nagnjene za približno 10° navzdol proti jugozahodu. Prerez obalne stene je dvostopenjski z blažjim naklonom v spodnjem delu. Gradi ga odloženo pobočno gradivo, deloma preperelo in poraščeno z grmovnim rastjem. Ob izjemni oseki 19.1.2011 je bil kopni del obalne ravnice tu zelo razsežen in uravnan: meri več kot 42 m! Razkrilo se je rahlo zamuljeno dno, poraščeno z algami, med kamni pa je moč najti mnoge plitvomorske organizme. Na zahodnem delu obalne ravnice rta Ronek izdanja matična kamnina, ponekod prekrita s slabo zaobljenim gruščem. Gradivo pri podnožju obalne stene je deloma odneseno, kar opozarja na to, da zaradi rahlega naklona obalne ravnice plimovanje sega prav do obalne stene. 15 Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik Slika 5: Kopni del obalne ravnice na rtu Ronek je ob izjemni oseki 19.1.2011 zaradi majhnega naklona le-te zelo širok. 3.3 Belveder Na prerezih Belveder 1-3 so zgornje plasti nagnjene, spodnje pa vodoravne; obalna stena je tu visoka do 72 m. V spodnjem delu obalnih sten je mnogo preperelega pobočnega grušča, ki je mestoma poraščen. Pobočje je tu razgibano, saj so vanj vrezani globoki erozijski jarki, kjer po obilnih padavinah tečejo manjši potoki. Grebeni in zgornji deli obalnih sten so poraščeni s travnim, grmovnim in tudi drevesnim rastjem, kar omogočajo blažji nakloni. Grmovno rastje se pojavlja tudi na peščenjako-vih »policah«, ki štrlijo iz strmih delov pobočij. Prevladujejo plasti laporovca. Prirezano gradivo pri podnožju obalne stene priča o občasnem stiku z morjem. 16 Geografski vestnik 83-2, 2011 Razprave 4 Metodologija Ker za namene raziskave ni bilo mogoče pridobiti podatkov za izbrane prereze, katerih raznolika usmerjenost, izpostavljenost ter strukturno-geološka sestava bi dala zadovoljive rezultate, so v raziskavo vključeni razpoložljivi prerezi, ki so bili izdelani ob lidarskem in sonarskem snemanju slovenske obale v letih 2007 in 2008 (Kolega 2009). Zaradi istega vzroka smo analizirali le obstoječih devet prerezov, kar sicer ne ustreza statističnemu vzorcu, zato tudi sklepi niso dokončni. Kljub vsemu pa nakazujejo razmerja med izbranimi parametri. Za analizo razmerij med širino obalne ravnice od dolgoletne srednje vrednosti morja do podmorskega praga z njenim naklonom, višino obalne stene nad njo in njenim naklonom so bili uporabljeni podatki, ki so zbrani v preglednici 1. Preglednica 1: Vrednosti, izmerjene z daljinskim zaznavanjem leta 2007 in 2008 (povzeto po Kolega 2009). Širina obalne ravnice obsega razdaljo med srednjo dolgoletno vrednostjo plime od leta 1958, izmerjeno na mareografski postaji Koper in podvodnim pragom. Ce se je naklon obalne stene z višino spreminjal, je bil upoštevan tisti v spodnjem delu. V primeru Pacuga 2 sta zaradi izrazite spremembe naklona v sredini obalne stene navedena dva podatka (Kolega 2009, 97). opazovano širina obalne višina obalne naklon obalne območje ravnice (m) stene (m) stene (°) Belveder 1 ni praga 72 72 Belveder 2 113 62 69 Belveder 3 106 47 75 Ronek 1 96 59 69 Ronek 2 131 50 67 Ronek 3 124 43 66 Pacug 1 57 64 65 Pacug 2 65 80 51/84 Pacug 3 60 64 65 5 Razprava Primerjave podatkov, pridobljenih s lidarskim snemanjem, so prinesle naslednja razmerja med višino in naklonom obalne stene ter širino obalne ravnice. Višja kot je obalna stena nad obalno ravnico, več gradiva se ob delovanju erozijskih procesov odlaga ob njenem vznožju. Ob stalnem obalnem transportu to pomeni, da je odnašanje počasnejše, zato z višino obalne stene širina obalne ravnice upada. Naklon obalne stene v prvi vrsti odraža razmerje med količino odloženega gradiva, ki se kruši s pobočij in hitrostjo njegovega odstranjevanja s podnožja stene (Pethick 2001). Pri tem sta pomembna predvsem: odpornost kamnin na podnebne in morske dejavnike, ter hitrost obalnih tokov, saj je hitrost premeščanja lebdečih plavin večinoma enaka hitrosti vodnega tok (Rusjan in Mikoš 2007). Na opazovanem območju gre za enotno kamninsko sestavo, katere geomehanske lastnosti se krajevno spreminjajo zaradi: različne debeline, naklona, usmerjenosti in nagubanosti plasti. Zato je tudi odpornost kamnin krajevno spremenljiva. Večji naklon obalne stene tako odraža na eni strani večjo odpornost in s tem manjšo količino odloženega gradiva pri podnožju obalne stene, obenem pa večjo hitrost obalnega transporta. Vendar je razmerje treba določiti krajevno, saj je možnih več scenarijev, kot kaže preglednica 2. 17 Ela Segina Soodvisnost nekaterih obalnih reliefnih oblik Preglednica 2: Širina obalne ravnice v odvisnosti od naklona obalne stene. odpornost hitrost obalnega hitrost pomikanja širina obalne kamnin transporta obalne stene ravnice velik naklon obalne velika zadostna srednje hitro srednja stene = odnos > vnos majhna zadostna zelo hitro široka majhen naklon obalne majhna nezadostna zelo počasno ozka stene = vnos > odnos velika nezadostna počasno zelo ozka 5.1 Odvisnost širine obalne ravnice od višine obalne stene Obalna ravnica je torej tem ožja, tem višja je obalna stena. Naraščanje višine obalne stene je upo-časnitveni dejavnik umikanja obalne črte, saj se količina odkrušenega gradiva z njo veča, za odstranjevanje le-tega izpred baze obalne stene pa je potrebne več energije. Višje obalne stene se zato hitreje fosilizi-rajo oziroma zaščitijo z nakopičenim gradivom, ki preprečuje stik z morjem. Sledi zmanjšanje naklona pobočja in preoblikovanje obalnega okolja smeri vpliva povsem podnebnih dejavnikov. Že majhna razlika v višini obalne stene se odraža v spremembi širine obalne ravnice. 5.2 Odvisnost širine obalne ravnice od naklona obalne stene Obalna ravnica je tem širša, tem večji je naklon obalne stene nad njo. Naklon obalne stene odraža intenzivnost pobočnih procesov in obenem hitro odstranjevanje nakopičenega gradiva, saj bi se v nasprotnem primeru pobočje uravnalo in zaraslo. Takšna situacija je vidna na prerezih Pacug 1-3, kjer so obalne stene sprva strme, tem bolj pa se pomikamo proti notranjosti Strunjanskega zaliva, tem manjši naklon imajo obalne stene oziroma vsaj njihovi spodnji deli. Tu nakopičeno gradivo gradi že dokaj lahko prehodna pobočja, na gosto porasla z drevjem. Tu je tudi širina obalne ravnice manjša, saj se območje nahaja v zavetrni legi za Rtičem Strunjan, kjer je priobalni transport upočasnjen. 140 120 jd 100