Dopisi. Iz Zagrcbfi. — č —. (A*«si poslanci v državnem svetovalstmi, pa Sn neknj.) V laaakera zasedaaja državaoga svetovalstva revidiral sc; jc icbniar.ski statut, in postavili za Cislajtaaijo teaieljai zako.ii. Neinški časaiki, se ve da iz svojega giedišča, nazivajo ta revidirani februarski štatat : ustav, in femeljne zakoac: magaam chartam libertatum. Mi Slovcaci in splob Slovani mialiaio o tem drugače. Kar mi Sloveaci hočeaio, to smo jasao ia glasao izjavili ia s;izIožili pred sedmimi leti v tistej peticiji, ki so jo leta l*6l. aaši poslanci aa Duaaj nesii, ia ki jo je aas tlo dvadeset tisoč aa broju podpisalo. Daa danaa imaaio ustav in teaieljae zakoae, ali ae v eaeai ae v drugeni se ne aajde ae trobica aašib že pred sedmimi leti izraženib zabtev. Dokler sc dragi sloveaski program postavil ae bo, velja še zmiraj tisti od leta 1861. Ali aa ta aaš program so aaši poslaaci celo pozabili! Ia ravao v laaskeai zasedanju državacga svetovalatva bilo je aa rnestu, da bi bil kdo božji aašib poslaacev aa aaš aarodai prograai, aa aaše zabteve zavraol, ia posebno aa prvo točko s prstoai pokazal, v kterej snio zabtevali, da se vse sloveaske pokrajiae zediaijo v eao upravao telo! — To se ai zgodilo. Zakaj ae? aa to aaj aaši poslaaci saaii odgovore. Naša aaj veča slabost leži v tem, da se moramo kakor vojska, ki je okol ia okol od sovražuika obdaaa, na vae straai v braa postaviti, ia tako naše sile aa atome razcepati. Zediajcaje tedaj v eao apravao telo, v eao kroaovino, v eao Sloveaijo, t. j. aarodaa celokupaost, ta je, ki aaai je naj popreje ia pied vsiai drugiai potrebaa. Ia še le stoječi aa tem temelja, se aioremo dalje pogajati, popreje pa aikakor ae. Naši poslaaci pa o teai, kar je prvi pogoj aašega bitja, kar je aaš alfa ia aaš omega, t. j. o aarodaej celokupaosti še čairkaoli aiso! Kdor pa to ae stori, kar je izražeaa volja celega aaroda, kdor sc za to ae potegaje, kar aarod zabteva, ta ae zaslužuje, več lepo ime aarodaega zastopaika ; ia ta se ae sme čuditi in zavzemati, če mu poteai aarod brbet obrne: Kaj pa so veadar delali aaši poalaaci aa Dunaju? V ustaru ia v teraeljaih zakoaib se zastoaj išče sled jibovega sodelovaaja. Kar in kakor so drugi stvar uredili, taka je, priaietbe našib poslaacev aiso obvelj/de; pa tudi ae eaa ae, ae aaj aiaajša ae. Sloveaska frazeologija ima za tako brezvzpešao delovaaje izraze kakor: vodo vrtati, rakom žvižgati, bobvsteao metali ia še druge. Naši poslaaci tedaj, kar sc astava ia temeljaih zakoaov tiče, aiso aič aapravili, pa tudi aič potrli: oai aiso aič popravili, pa tudi aič pokvarili. Če bi bili aaši poslaaci med tem, ko so v državaeai svetovalstvu aedeli, raje doma v zapečku čubeli, ter si zobe trebili, bolje bi bilo. Da so oai za ali proti glasovali, vse eaa, astav ia temeljai zakoai bi bili takošai kakoršai so, aič bolji, pa tudi aič slabeji. Tukaj v Zagrebu seai moral večkrat slišati: kaj aek delajo aaši poslaaci v državaem svetovalstvu, doma aaj gredo doaia, če so pametai! Naj se v bračo Cebe ogledajo, pa aaj ae bodo saaii sebi aa raglo ia drugim za taičo ! Ali saj aaj aarodao celokapaost postavijo za pogoj svojcga sedeaja v državaem avetovalstvu! Pa če bi ae bila sloga bila ia zastopaost raed ajimi! Hajdide! Ali tako amo imeli pred aeboj grdo sliko razdora ia aealoge, ki nobeae discipliae ae pozaa. Naš Lovro je vse atoril, kar se je dalo, da sloveaski klub skapaj drži, aa čast aiu bilo! pa oa ae je proti vetreajačam boril. Hrvaški pregovor lepo pravi: složna brača avaki daa blaguju, nesložna ni aa božič. Naj to naši poslaaci ne pozabe. Tistim, ki so proti ustavu glaaovali, aaj jiai bo, ee ravno bi bolje bilo, da ao doma ostali ; al tistim, ki so za uatav glasovali, tistiai bi pač aekaj rekel. Gospod Laka Svetec je v Novicab aa dolgo ia aa široko obrazložil, zakaj je oa za ustav glasoval. Iz ajegovih razlogov se vidi, da se je oa fcderativaega načela odpovedal. S svojiai glasovnajcm za revidirani fcbruarski štatut, je dvalizem pripozaal, je pripozaal tisto načelo, ki aas Slovaae v Avstriji aa zid pritiska s svojiai glasovanjeai za, je aaai sairtao oaodo podpisal. Jegovi razlogi so sicer lepi, so krasni, ae celo logični so, al aaeclai aiso; ž njiaii se slovaaska solidaraost podira ae pa podpiia. Naj bo astav v socialaem obzira svobodoumea kolikor bočc, če pa v političaeai obzira aašo narodaost ae zagotavljn, uc maramo zaaj, ravao kakor ne inarajo Irci za aagleški parlament, ia za angleško po celeai svctu hvaljeno svobodo. Naši poslanci, ki so za astav glasovali, ti so slovcaski magjaroni, jaz jiai bolje slike in prilike ae vem. In taki Ijadi še zabtevajo, aaj narod jim kot prvim zanpa ! Kaj bi pa o Dr. Klunu rekel?! Kaš narod, kadar sebičnega človeka ozaačajiti boče, pravi: kuzla ae laja za celo ves, ampak za kost. Gospod dr. Klua ni govoril za aaš aaroil, aaipak za sebe, za kost, ia resj-azauieli so ga, ia dali so mu jo, bog ma jo blagoslovi! Ž njim je naš račun za ziairaj gotov. Naši materi Novicam se iaiamo zahvaliti, da saio racsto Dcschmaaa dobili pristojai nadoraestek dr. Kluaa. Saj so ga le oac tako nad vse zvezdc bvalile, tako lepo pripoiočevale ia ko aekcga slovenskega enfant tcrrible opisoviile! Pa tolažimo se s aarodniai pregovorom, kteri piavi: kjer mati tepejo, taai špcb raste. Bodeaio le videli, kako se bodemo na tak aačia kaj odcbelili ia stolstili. K koaca pa še aekaj. Na aioj zadaji dopis so Novice tako krikaolc in vikaole, da se je koj pozaalo, da seai jiai bil do živccv prišel. Psovati ae zaaai, ker v takej školi aiseai aikdar bil. Jaz tukaj saiao to opetovano koaštatiraai, da se v pisarnicab, ki pod kranjskiai deželaira pdborom stoje, aeaiški uradaje, saj do aaj aovejšega časa Če pa ai taka, aaj Novice to dokažejo, pa siae ira ct studio; in aaj bodo prepričane, da bodo to vest vsi, ki se za obveljavo aašega jezika potcgujcjo, z aaj večim veseljem sprejeli. Za ta dokaz je pa trebii aaravaost izreči: 1. da so vsi uradaiki slovenskemn jezika v bcscdi ia v pismu popolaoma ziaožai; *) 2. da se vročbeni zapisaik (Eiareiclniags-Protokoll) slovenski piše: 3. da je notraaja služba vsa sloveaska: ia 4. da je dopisovaaje s straakaaii ia z oblastaii, (tako zvaaa zvuaajna službaD brez izaiaike sloveaska. Dokler Novice to izrekle ne bodo, ostaaeni pri svojej izreki, da kraajski deželni odbor Naše političao življeaje aa deželi še dozdaj ai prebudo. Bolj greako je po meatih ia večih selih, ki se je kak aemškutarski rogovilež vgajezdil, kteri boče apostol zveličavae, opičae kulture biti. — Takošai Ijudje od aame leaobe drugega ne vedo kaj požeti, aego kvaatati, hajskati in psovati. — Bog daj aorcem paraet! — Naši sosedje brati Hrvati ao tudi aeko v celo drugo strugo zašli ("?); z madžaroaijo je tadi puntaaje do kršanstva jiai se vlezlo ia je grda, ostudaa dogodba aa pokopališču aaraomorca gotovo le sad judovskega, krivoverskega šuataaja. Nemška lista: nGrazer Volksblatt" ia nNeue Geisel" se jako aabajata pri aas. Vrlo se obaašata za verozakoaske pravice; aadjamo se, da tadi ae bota prezrla narodae ravaopravaosti, ia gotovo bode vsak poštca Sloveaec ia Nemec ta liata podpiral, ki sta s tem tla podrla grdiai klafarskim listom ki ae pozaajo drugega aego svojo židovsko uiošnjo. — Z Bogoai! Bič. neaiški aradnje. Iz štajarskcga posavja 20. januarja. Grozna nesreča se je snoči piipetila aa železni tirf nied Vidaiom in Brešcaaii, ktera spet kaže, kako aeprevidai so aekteri Ijudje z železaicami. Kakor je zmiraj slaba aavada, šel je iz svoje goricc po železai cesti proti donm poštea kuiet ia sreajski odboraik Jancz Volčaajšek iz Obrežja, Artičke fare ia sreaje, ter aescl 4 barivčke za tedeaske delavce. Poštni vlak iz Zidanega aiosta je pribrupel za njim, ker pa je 50 letai možck že bil aekaj glušen, ga ai od daleč slišal. Nalaeail je zbežati aaprej, ker se zavoljo vode y jarkib ai mogel izogaoti labko do šrajag, pa stare aoge aiso bile dovolj krepke železaeraa koaju vijti. Oinotica ga je prijela od velikega hrupa ia padel je ncarečnik pod blapoa ki aia je hrbet, križce in rebra grozao raztrgal. Ko je vstraai obležal so došli ljudje aa ajegovo vpitje, ia ko so ga proti doraa peljali je čez eao aro po dogodbi skleaol časao življenje aesrečai starček. Jegova žeaa nič dobvega ai aekak čutila ia slatila, mu je šla aa proti, ter dospela ravao k ti aesrečai zgodbi. — Naj bi se veadar ljadje bolj varovali aesreče pri železaicab, aaj bi ae hodili ia poatopali tako predrzao po tiri hlapoaa ia divje nioči, ali aaj varao se dovolj zgodej izogibali. Kar dragi aplošni staa zdravja zadeva ai kaj veselo, had aahod ia kašelj kakor kaga ljudi od biše do biše trpiači ia tadi raočao vmirajo; kajti zrakje že več časa jako mebek, čadea ia aezdrav; megla aaai zakriva rameao solace. Za decarje tadi ni kaj dobro, ker ae pridelki slabo prodajajo posebao pa viao shabo ceao ima. Veliko teaia škodujejo domači tovoraiki. *) Slovencem na Hrvaškem službujouim rožce ne cveto, bodejo inorali prej ali slej iti od nemila do nedraga, od Kamena do kamena od hiše do hiše. Vaak narod skrbi za svoje, kako če bi imeli mi za to zastopnosti. Vred. Iz Vertojbv pod Ciorico. Srce aam igra veselja i radosti čitajočiin po razaib časaikib, kako mogočno se vzbuja po vsem sloveaskcm svetu narodaa zavest. Upati je, da se duboaiorae okove, s ktcrinii je aeniila osoda tudi aas tukaj aa Iaškej aicji v aarodaib zadevab žalibog predolgo tesaila in trla, razbijejo, ter bode vsakdo z veseljeni ia poguuioni klical: ,,Da seia sloveaskc krvi, to je aieai ponos!" Kakor v aiaogib posočkih selib, vteaieljilo sc je tudi v našej sosešeiai s poinočjo več doaioljubov ,,kaiečko čitališče," ki bode v zvezi z drugimi krepek jez proti protečej povodnji od zaboda. Oprti aa gorcee rodoljubje aašib pošteaih vaščaaov in aevtrudljivo delavaost aa duhovnem ia aarodneai polju našega preč. g. vikarja smemo sc z pravico aadjati, da se bode, zdaj sicer še šibko drevcsce od dae do dae boij jačilo ia krepilo. ter aaai aekdaj vsiai aa radost bogat obrod doaeslo. — Od c. gg. goriškib bogoslovcev aam je došel jako obilea dar; poslali so naai lli lečajev nNovicu ia več drugib aiaajših bukev. Izrekaaio tem dobrim gospodom presri-no zabvalo, ia vošiaio srečca vspeb v ajiboveai pribodnjeai staau. Kova ia jako prostoraa crkev, kojc stalo smo vložili 12. avgusta prošlega 1. je že pokrita. Novoizvoljeai župaa za Vertpjbo, Bukovico ia Ogersko je g. Al. Peroz zi posestaik, bivši Šempeterski župaa, s kterim si prav čestitamo, pozaavši ga povsodi Ijubljeaega ia pošto- vaacga domoljuba. Iz Suliora nacl 9IctIiko. Jož. Repaikov. Ob koacu aiesca jaa. — / —. Zaaao je, da so volihe v deželni zbor Zagrebački aevgodao iztekle za aarodno straako. Tcmu se čudil ae l)o, kdor ve, kakovib sredstev ae je poslužila vladna straaka, da je prodrla ia zmago zadobila. Milo se človeku stori, kadar sc sostaae z kakiai rodoljuboai iz uaod Kolpe ia vidi, kako mu sree krvavi zavoljo aezgode, ktera je zadela drago ani doaioviao, ia zavoljo vnebovpijočih krivic, ktere so se aiiaole dni godile aa Horvatskem. Nek dopisaik v ,,Noveai Pozoru," opisovaje volitev aa Klaacu skleae svoj dopis z tiaiile tužaiaii besedarni: rSotIa bistra! Sotla brza (hitra)! da ti vso svojo sreberao vodico pretvoriš (spremeaiš) v gorke solzice, bi li aiogla ž ajimi oprati grdobo ia čmi obraz nekib stvari božjih, koje se zovejo ljudiV!" — Ni me volja, razkladati takaj nasilatva, kakoršaiai ae veai iaieaa zadosti grdega, ia so se godila pri zadajih volitvah za deželai zbor v sosedaji, sorodai aaai deželi! Komar ae boče, jib labko aabere celo rajdo v tučaih listib rNovega Pozora" ob koacu pretečeaega ia o začetku tekočega leta; a lepo dogodbo redkega rodoljubja, ki je ai bilo brati po časaikih, aaj tu aem postavim. Uakraj Kolpe aa zvišaaem kraju v zaožju prijazaib viaskih goric stoji fara, v kteri rodoljubai župnik že veliko let pase svojo verao čedo. Dva, tri strelaje od crkve ia duhovaije aaprej stoji grad, v kterera biva posteaa gospa, vidova, z svojo drago bčerko, udato (zaročcno) blageam možu, domoljubaemu stotaiku. Da taka vrla družina spoštuje ia Ijabi svojega duhovaega pastirja, ai treba pripovedovati. Gospa, vidora, pa iaia brata, ki sicer visoko službo iraa, a rodoljubja aiaia. Že 1848. leta je stal za madžaroae, ia kadar je zaiagala aarodaa stranka, ma je alo za glavo, ia po njeai bi bilo, da vrli župaik lastaega življeaja zaaj ae poatavi, ia ga aa varni kraj ae spravi! 0 kako je takrat župaika, svojega rešitelja, zabvaloval, ter obetal, ia se zakliajal, da am tega blagega djaaja aikdar pozabil ae bo! Ali kaj se zgodi! Leto 1807 se proti koacu poaiiee, volitve za državni zbor Zagrebački se vršijo, ia uai madžaroa je med vladaimi kandidati ravao tistega kotara (okraja), v kte rem žapnik prebiva. Doaese se župaika glas, da zdaj je priložai čas, gibati se ia delati, ter si naprej pomagati do višeje službe. A vrleaiu možu je aarod bolj pri srcu, aego visoka slažba, ia trdao stoji aa narodai straai, ktera je v oaem kotara zaiagala, ter poslala aarodaega poslaaca vzbor. To pa hvaležaega aiadžaroaa, padlega kaadidata, tako silao razkači, da aapiše svoji sestri v grad razljuteao pisaio, kterem z aaj gršim grdeajeai grdi gospoda žapaika, ia gospo, svojo sestro, roti ia zavezuje, da se mora ¦— bočeš ali aočeš — odpovedati oaa ia vsa jeaa družiaa prijatel stva z gospodoai župuikoBi, svojiai dubovnim pastirjeia. Črao pisrao dojde, jb, se ve, da aezBaao vžali vso grajščiao, ia to tera bolj, ker ima oaieajeai kaadidat, grajščakiaje brat še doto aa grajščiai, in bi jo vtegaol siloaia terjati, ter z tiai o sedajaih deaaraih stiskab v veliko stisko spraviti vso družiao. To je bil zares goreč ogorek v slaaiaato strebo ali čuj ia eudovaj se! z svojim aiožeai, pošteaiai stotaikoa: vred se vzdigae mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi ia pravi : ,,Draga mama! da aaai tudi grad propade, ia v Jjudske roke pride; tega ae storiaio, da bi v sovrašlvu živel z župr.ikoai, svojim dobrim gospodom!" Kaj da bo stori razkačeai madžaroB, m ali ga bo še pamet sreeala ali ga ae bo, tega ne vem; to pa veai ia poveei : Doklcr Hrvatska zeailja še ima takib rodoljabov, kakoršea je doaioljubai župnik ia poštena grajščiaa, dotlej Hrvatska ai še propadla Ia ravao z tim tudi tolaži sebe ia svoj narod v kraaneir sostavka poprej oaieajeaega časnika aiož bistre glave in blagega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodoljub britko oaiiluje svoj aarod, svoj priprosti aeuki (Bevedai) aarod, ki se je dal z silo preplašiti, z goljufijami preslepiti, z podkupljevaajeBi omaBiiti, ter zapeljati v lastao aesrečo, ti je, kakor bi videl Zveličarja vsega otožaega aa oljski gori sedeti, ia ga slišal milo žalovati aad Besrečaeai aiestoia, ki ai spozBalo dneva svojega obiskovanja. A po teai tuŽBem omilovaajn piedragega mu aaroda se srčao vzdigae kakor aiož, kterega tadi aaj bolj Ijata Besrcča na tla Be podere, ter za Badaljno delavBost aavdihuje ia obrabruje sebe ia svojerojake, ia skleae z prelepiBii besedami: ,,Ne, ai ae aadjačfina idea (narodae stranke), ker je OBa tako vzvišena, tako istinita, da seai aadvladati Be more, aego je nadvladaaa sila ljudi; a sila je po svoji aaravi pieaiealjiva, ia prelazi zdaj 8em, zdaj kje. Ia oadi, kadar ae bodete aikakovega vidljivega znaBmja od aas videli, prav oadi biti boče rad (delavaost) Baš aaj iateBzivBeji. V katakombah se je nevidjeno, skrivBo razvilo ia je odrastlo kršaastvo, da ves svet orosi z aebeško roso Ijubavi (ljabezai) ia prosvete. Pogaaska sleparija, sedeča Ba prestolu promožaia carov, aiorala se je razpliniti aa tn;ka božaaske istine (na žarku božje resflice). Mir Ijudem dobre volje!"