69 stEilllB._________________I HiHUrt, i fiftt, a. mg 11,                    _____                       LI. Teto.

.Slovenski Narod' v*U* pm poštit a Arttro-Ogrsko:                                          sa Nemfijo:
flt^o Icto skuptj aftprej      .   K 40      I ćelo l«to naprej   .   .   .   .   K 45 —
&tieieta :    ; ;; ; w~ I « a*1"*1*0 * « <*««« ^*1^
M mctec    .        »     •   .    .   350 | ćelo Icto naprej   ....   K 50 -
Vprtfanjem glede fnseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpramiAtro ■tpoda;, dvorile levo). EnsflOTa slls« ŠL 9, telefon ft. SS.
laseratf  se račanajo  po porabljenera  prostoru  in   sicer:  t   nm   visok,  ter
54 mm Urok prostor: enkrat  po 12 vfn., dvakrat po 11 vtn., trikrat po 10 v.
Podano  (enak  prostor)  30  Wn.,   parte  ln  zahvale (enak  prostor)   20 vio.
Pri večjih Inserd|ah po dogovora.
Utrt aaročsfitl naj posijefo aarrtiia? reda«   ^" pm atkaialel.  ~VQ
Na saao pissieae oarečbe brez p»s!at?t tfeaarfa se m sMreaia aJkakar •ziratl.
„Xai*«aa tiskana* taMM «. SS.
.Slovenski Narod" velja v LfaMJaal dostavljen aa dom ali če se bodi panj t
csto teto naprej   ....   K 36« | četrt leta    „      .^.-fl.    .    9--pol leta       „       .....18— I na mesec    „       .   .-"   .    9   3*—
Posamezna itevilka valja 2O vinarjev
Dopisi naj se franklraja Rokopfsl se ne vračajo. tfratetttro i   KmaJlOTa allea it 8 (v L nađstr. levo), telefon ftt  34
(■oli bitka sveloii voine.
NEMŠKO URADNO POROCILO.
Berolin, 23. marca. (Koresp. urad.) \      Zapadno bojišče.      Pod  vodstvom fiemškega cesarja    se    vrši    napadalna ti tka na ansleško    fronto    pri    Arrasu, Cambralu in St Quetuinu že dva dnu Tuđi včeraf so bili dosežeoi dobri uspc-fcL    Divizije armadne skupine prestolo-ttaslednika Ruprehta so zajurišale visine leverno  ln  severozapadao    Croisilesa. Med Fontalnes les Croisiles    in    Mi>e-avresom so vdrle v drugo sovražco pozicijo in vzele na njej se nehaja;oče vaši Vau!ex, Vraucourt in Morchies.    Moćni angleški protisunki so se izjalovili. Med Connelieuom  in potokom Omigr.orn so bi!e oboje prve pozicije sovražnifca prebire.      Visine  zapadno  Gouzeaucourta, Heudicorta  in  VilSers   Rauccna   so  za-Tzete. V dolini potoka Colove sta bila cafriri$ana Rolsel in  Marcquaix. Ljut Ie W boj za visine Epehy. Zaiet s severa ta juga iih je moral sovražnik prepustiti naiim čeiara.   Med Epehv in  Roiscioa |e poskušal  Anglež  zamao  ustaviti      z moćnimi    protisunki    naše    zmagovito crodirajoče čete.    Vrgle so sa povsodi «azaj s te/Kimi izsmbamL Visine sever- I mr> (iermanđa so z^iurišane. VA stojimo Sred tretjo sovražno pozicijo. Pod učinkom ten uspehov je izprazni! scvražnik tvoje pozicije v lokn jugozapadno Cam-kraisL Mi smo mu sjedili preko Demi-icurta, Flesquleresa in Ribecourta. ."ed potokom Ornignonom io Scino so si iz-.Vojevaii  zbori  armedne  skupine    nein-škesa  prestoionaslednika  po  zavoieva-fiib prvih sovražn!h pozicU^h pot skozi
!ozd Holnon in preko viVm Savy in !aupy. in so vdrll v iretio sovraž no ozicijo. Južno Some so predrle divizf« i sovražne crte in vrgle sovražnika z iBerrestanini prodiranjem preko kanala jtrozat proti zspacu nazaj. Lovski bata-Jpnl so izsil'H prehod preko Oise za-pedno La Fere. V družbi s sledeCJmi jim #vizi}ami so jurišali visine severo-ttppadno mesta s stalnim! etrdbami La Irere opremljene. Pjena je do^^dpj na-fnanjene^a: Armadna skupina Rurrčhta I5jM0 vjetnikov in 250 topor, anradna skaoina nemlke?a pre«tc!onas!ef1nika 10.000 vjetnikov, 150 tooov in 300 stroi-cUi pušk. Na ostali zapadni fronti so tragali artiin^ski boii med Lyso in kanalom La Basse. na obeh straneb Pefmsa. pred Verdunom in na Lota-rinškem.
Vzhod. Vslod zakasnhve v razpra-vah, katero je provzročHa nova se-stava romunskejra ministrstva, te hrlo premire z Romunijo podali^ar.o za tri oni. — v. Ludcndorif.
BeroDn, 24. marca. CKor. urad.) Zapadno bojiš!e. B'tka pri Monchy-I«, Cambraju, St. Quentlnu \\ La Feru je iJoblfena. Pora7?!I smo 3. in 5. ansrleško srraado ter dele na pom^Č pripeljanth franeoskih ln afreri5kih rezerv ter iih vrgfl nazai na Bapaunie - Boachaves-nes, za fronto med Peronnom in Hamom ter na Chauny, pri čemer srao i im prizadejall kar nsitežie izeube. Arraada generala v. Belowa ie zavoievala vJ-5!ne pri Monchy ju ter iužno od tam prodrla v napadu preko Wa!?conrta in fie-fiina na zapad. Severovzhodno od Ba-pauma stoji v boTu za tretjo sovražno pozicijo. Zavrnili smo moćne ansleške prottnarade. Armada generala v. d. M?rw!tz je osta!a poraženemu sovraž-rlku za petami in v hudem zasledova-fjja se v noči na 23. marec izvršila ?u-nek do tretje sovraine crte Equancourt-Nnrlu - Templeux la Fosse - Bernes. Vč^ral zvečer je Iznov? nanadla so-vražnH^a ter %z poraz Ma kp:ib obupnl tbrambi in tra'nim sovražnim protl-rc nadom. Dosegla se je zveza z levim car"^2!nini krilom armade generala v. Eelovra. Med Manancourtora in Peronnom so čete generalov v. Katbcna m v. Gont?rđa izsfllle prehod preko od-se*<a Tortflle in stoje na bojišču Wke cb Somini v bitki za Bouchavesnes. Pe-ronne smo zavzelL Dni^e divizHe so ju^no od tem prodrle do Som me. Ze 22* m?»rc3 zvečer je zavze!a od!octio prttf-skafoča arniada generala t. Hutierja tr'A\o «ovr2zno m>zlcl}o, Jo prebila ter rri?IlHa sovr2Žnlka, da se fe tfmaknfl. V ne^rest.-rnem prodiranju so zbori ge-rcralov v. !_Gftwltza in v. Oettlntrerja dospeii do Sornme. N2?e rxii2srov1te čete so po liutem boju zavzele Ham. An- I gle?*<e rezerve, kl «o se tffn v obuofilh J papadib   vrgle nasprotiL so bkrvavele. 1
Zbori generalov v. Weberna bi v. Con-te ter čete generala v. Gayla so po vro-čem boju prekoračile kanaJ Crozat Vr-gli so hitro z jugozapada v protinapad poslane franeoske, nnc;le5ke in američke pelke nazsi na Chaunv in v jugozapadni smorL Ćete vseh nemšk.b ple-men so storiie svoje naiboljše za dosego Kga velikanskega irspeha. Nič ne tnere prekositi n^padaine^a duha pehoie. Do-Kazcla ]e. kaj zmere rcmška hrabrrst. Lahka. i?/\*a in najte?;n arti-erifa^ ml-nom-tt i*er?rcs(ano prodiratoč preko rup, so bistveno pripomogli vzdrža.1 v teku našo neprestano DDrrei stlečo pe-boto. Metala ognsa so storiia svoje, pioniri so se izkazsH v bc]u in pri dri a na stari visini. Ler*!?? ?n baloni so pri-nasaM vodstvu i'r-r ;. ra poroi'Ia. Naše., na zmaTc navt ene letalske lovske ln bojne flctilje so obdržab v trđ?*i bo-jih n?dvlado ▼ zraku ter napadale nazai valoveč sovrežne kolone. Avtomo-bJske kolone, čete in tren: so dela!i brez odmora- Prometne točke v hrbtu nasprotnikov so bile ciij na§ih noč za ! uočio de4avnih ietalskih ftoth}. Plen *e i narasc! na več kot 10.090 v^et^h in 600 topov. Na mnonih t""' ^*i ostale zapic]-ne fronte so trajali art;:jcr;:ski in iz vidni boji.
2 aatafih boiišč nlčesar novega. —
v. Lođendorif.
Bcroiin, 25. marca. (Kor. uraj.) ^     Zapadno bojišće. Eav^rski kraljevič Fcpreht je z arm2đama generalov      ▼. Belovva in  v. dcr  Marwitz v  mogućni borbi iznova porazi! sovražnika pri Ba-paumu.      Dočim so zbori generalov v. dem Bome. v. Lindepuis Kuehn prebili močne pozicije      sovraž.nlka      scvero-vzhodro  Bar^iina,  so  vrgle  z  vzfcoda ln !:;^Gvzhoda sem čete 5:r?raliv Crj-enerta  in Stprfcsa    sovražn'ka      preko Veresa in Sailvja nazaj. S svežlmi če-tami ojačeni sovražni odpor smo v sH-rth bojih uklonf'i.     Na novo prit>e!Jane cJiviz'k;  in  številni  oV'opni    ^»vlomoblU so se vr^Ii oh ce^tah Iz B?~-i!!n!3 uroti Cairhraiiu     \n    Pero»in»i    prođi ra^C/č im četam  n^nrotf. na  r*iso m^'gfe    deseci odioči:ve sovraTn;ku v prflog.    Zvečer so    va!ovile oora/ene n^zai v zanadni Frneri.  V  ponočnih  bojih  je  padcl   Ba-paume v rr J:e zmagovalca,    Vročl bofl so se razvili za Combles in za visine. *;i leže zapadno od trga kraja. Sovrrz-i;:ka smo vrg'i nazai. Angle^kl Konjenlškl naradi so se ziomiti. Mi stojimo severo-/apadno  od   Somme    sredi  na  brjišču biike  ob  Sommi.      Neinški  pre«to!oriR-sfedntk  s?  je  izsflfl  z  armado  generala v. ff-jtieria prehod preko Somme ni /je Hama. Njegove zmagovke čete so za-?r,ćlQ v IIu'ITi bo"7?i vi^'ne zapadno    od Somne.   SHn! prc*tn?pa^I ajis:!^?' e vn-hotc in konjenice *o se krvavo zlomiU. Zvečer smo zavzeii mesto Nesle.    Med Šora no m O?so so zavzele čete, ki so prodrle pr&ko kanala Crozat še pozno zvečer dne 23  t m. močno izscrajene in žilavo    branjene pozicije na zap^^rem breeu kanala. V vroči borbi smo vrgii AngJtve. Franccze in Amerikance skozi Kpzdove brez potov preko La Novtfte in \iJlnuicr-Sumonta nazaj.      Včerr^j se je napad  nsdareval. Frsncoske  pehote in kon'cnl^kc divizl'e,     ki so bile jiostav-Hene v protinapad. smo krvavo zavrnili. Brez oddiha smo jifi z?rstedovali ter sta izvršila   generala   v.   Conta   in   v.   Lavi šunke za umikejočim   se   sovražnikons. Zvečer snio zavzeii Guigcart ln Chsu-ny. Z dalekosežnimi top-)vi smo obstre-lievoli trdnjavo Pariz. Krvave sovražne Izgube so nad vse tefke.   Vellkansfcega plena. ki smo ga dobili od 21. t. m. sem, ge ni mogoče pregledati.  Dognali  smo n?d 45-000 vjetih. daleč nad 600 tooov, 1000 strojnih pu*k, veHkanske množine municije in orodja. velike zaloge žlvll hi oblačll.      Na  flandrskl fronti, vzfaodno od Reimsa, pred Verduifom ln ▼ Loretii so traja!? artllierHskl bo|L — 1 drngfb bojisč ničesar novega. — v. Ludendorff.
NEMSKO VECERNO POROCILO.
Berofio, 25. marca. (Koresp. nrad.) Trdi boji med Bapaumom in Peronnom. Vrgli smo so-vražnlk a nazai ▼ njegove stare pozicije, kl jih Je imcl zasedene pred prlčetkom hitke ob Sommi leta 1916. med Ancro In Sommo. Med Som-mo in Oiso prodirajo naše Sete v bojih.
Praznik slovenskega ženstva.
Sijajne manifestacije za narodno ujedinjenje
in svobodo v Ljubljani.
Ljubljana, 26. marca.
Ljubljana je preživela v soboto in nedeljt> praznične ure. Slovensko žen^t-vo si je izbralo slavensko prestolico, da v njei izroči načelniku Jugoslovanskega kluba kot voditelju naroda svoj plebe-scit za ujedinjenje našega troimenske-ga naroda v lastno državo. Ljubljana se je ponosno zavedala ZKodovinskega dne, čutiia je, da jo ie slovenska žena posebno odlikovala, ko si jo je izbraJa za pozorišče slavnostne izročitve deki araciisk ih podpisov, zavedala se je, ! da je tesra odlikovanja vredna. ker je, . kakor vsikdar. tako tuđi v današnjem vtlikcm času zašćitnica vsakega veli-ktjfa   in  lepeza  narodnpsra  Dokreta.
In tako je postal praznik na^esca na-rodnepa ženstva tuđi veliki dan naše j slovenske Ljubljane, manifestacijski dan j tele slovenske prestolice za jugoslo- • vansko idejo. Od trenutka, ko je načelnik Ju£oslovanskc£a kluba dr. Anton ; Korosec izstopil na Ijubljanskem kolodvoru iz vlaka, pa do zaključka nedelj-ske slavnosti, je vladalo v Ljubljani ra7!x>loženje. katerec:a ni mogoče opisati. Duša na?ep:a mesta je vriskala v Jjuhezni do jue:osJo\ranske domovine, radost je objemala vse, kar narodno čuti, lica so žarela navdu^enja. naša pe-s<m je orila po ulicah. B;!i so trenutku ki jih narod redko doživi. In pri vsem \eselju ie sevala iz oči od^oena volja in neomajna energija. Vriskala je Ljubljana kakor vriska vojak, odhajajoč v bitko, in trdno odločen in prepričan, da zmaera nie^ova sveta stvar, če tuđi nje-j?a samesca zadene  sovražna krojrlja.
Kakor triumfator se je vozil načelnik Jiiffosfovanskesa kluba po ljubljanskih ulicali. Navdušenje je izpresrlo konje in krepke mišice slovenskih mož in mladeničev so pelja'.e voz, nežne roke narodnih žen in mladenk so sra obsipale s cvetjem. Tako si narod sam vozi voz svoje usode. Nepozabni ostaneio trer.ut-ki. kot ie bil oni, ko je v nočnem mraku tisočglava množica polnila prostrani tr^r pred mestn^ hišo. s katere balkona je srovoril načelnik Ju^oslovanskega kluba, oni na pozdravnem večeru v veliki unionski dvorani in zlasti zjrodo-vinski moment, ko ie med nepopisnim n^ivdt'šeniem ljudstva izročala ^a. dr. Tavčarieva voditelju naroda podpise slovenskesra   ženstva za deklaracijo.
Eno moramo Je posebei najdašati: Velikem'i dnevu ni mo^la odoleti tuđi oficijelna slovenska socijalna demokracija, katere voditelj sodrus: Kristan ie snreRovoril na narodnem večeru v so bofo besedo, da tuđi oni socijalni demo-kratie, ki priznavaio sedanie vodstvo svo;e stranke, s simpatijami spremijajo veliko narodno gibanje. Ravnatelj Kri-stan je to svoje priznanje zavi! v pre-cej oštre polemične oblike. Ljudstvo je slišak) in si zapemnilo Ie to. da se tuđi on priznava k velikemu boju za ujedinjenje in svobodo In ie to izpoved spre-jelo z živahnim odobravanjem.
Tako je vladala v Ljubljani na narodno cvetno na.ro nedeljo neskaljena ?lo£a. Žuboreli «K) studenci čiste narodne Ijubezni in iz njih smo zaiemali okrepčila in vedrila za časa hudegra in usodnega boja, ki nas morda še caka.
•
Prihod drja Korolca.
SPREJEM  NA KOLODVORU.
2e ćelo uro pred napovedanim pri- j hodom brzovlaka, ki se je zakasnil   do 6. ure in 26 minut zvečer, se je začel ! polniti  prostor pred  Južnim    kolodvo- | rom. Nekako ob 6. je bil že ves prostor gosto saseden io Cesta na južni kolodvor    polna    občinstva,    nepregledne množice pa to Se vedno prihajale po Dunajski cesti in Kolodvorski ulici.
Na peronu se je bilo med tem zbra-lo mnoco§tevilno občinstvo, na čelu mu narodno ženstva, da se poklon! priha-jajočemu predsedniku Jagoslovanskega kluba. Dekleta v pestrih narodnih no-sah vsegra troedinega jagoslovanskega naroda so se zbrala tu pod vodstvom Županje gospe Franje dr, Tavčarjeve in sestre rafnega budftella Jugoslovan-ske misli, dr. Kreka* gdč.Cilke Krekove. Bile so zastopane tuđi slovenske poli-ttčne stranke no svolih poslancih in članih izvrševaL odborov. Stevilno sta
bila zastopana tuđi oba slovenska kluba Ijubijanskega obciiiskega sveta. Občinstva pa se je zbraio na peronu toliko, da je bila gnjeća zlasti v sredini prav nevarna.
Vlak se je pripeljal    na    postajo. Ko je uačelnik Jug.kluba dr. KoroŠec, ki se je bil peljal v enem prednjih vagona v, izstopil, ga je opazilo in spoznalo čakajoče   ljudstvo   in   uglušljivi   klici »2ivio«  so ga pozdravljali. V hipu ga je obstopilo ženstvo    ter ga pripeljalo ( pred glavini vhod, kjer je čakala depu-j tacija  ženstva.  Pevski  zbor,  ki  se  je bii spontano zbral v zadnjem trenotku, pa je zapel našo himno »Lepa naša domovina«. Petje in oduševljeni pozdravni klici so pregiušili pozdravne besede | gospe Franje  dr. Tavčarjeve,    ki i jih moremo vsled tega prinesti Ie v od-! lomkih.
VisokoČastiti gospod načelnik!
S srčnim veseljem izpolnjujem od nabiralk podpisov za maj nisko deklaracijo poverjeno mi nalogo, da Vam za-kličemo ob prihodu v naio belo Ljub-ljano »Dobro došli U S tem večjim veseljem storim to, ker smo iz vsega Vašega nastopa spoznali, s kolikim razume van je rn in koliko ljubeznijo ste od-k)čeni delovati tuđi v naprej za dosego našega vzvišenega cilja, za dosego svobode in neodvisne jugoslovanske države. Pozdravljam Vas v imenu vsega slovenskega ženstva, ki se Je z vso odločnostjo postavilo na stran Vaših idej in idej Jugosiovanskega kluba, spoznavajoč, da je Ie v popoini in brez-pogojni izpolnitvi vseh zahtev, izrečenih v naši deklaraciju mogoča rešitev in sreča našega naroda.
Veselo pritrjevanje in navdušeno pozdravljanje je sledilo besedam gospe Županje in predstaviteljice narodnega ženstva,
Dr. Korošec pa je odgovorili
Blagorodna gospa, visokočastita Županja, cenjene dame!
Iskreno se Vam zahvaljujem za čast ki ste mi jo izkazale s tera tako izredno srčnim in lepim sprejemom. Dobro se zavedam, da ne velja ta sprejem moji osebi, marveč da velja vsemu Jugoslovanskemu klubu, ki ga danes predstavljam jaz v Vaši sredi, dobro vem, da velja vse to prekipeva-joče navdušenje idejam, ki jih zastopa naš Jugoslovanski klub in ki imajo na-men, resiti naš narod iz stoletnih spon ter mu vrniti stoletja in stoletja zaie-ljeno in pričakovano svobodo in samostojnost. Ve, slovenske žene, in Ve slovenska dekleta, ste visoko dvignile prapor našega edinstva in naše svobode in neustrašeno zastavile vse svoje j sile v dosego našega cilja. Navdušenje, | s katerim ste se lotile tega dela in ki odseva danes z Vaših lic mi ie porok, da smo na pravi poti in da nas bo pripeljal boj, ki smo ga pričeli, do uspeha in zmage. Če bi bili kdaj omahovah* v svojem prepričanju, da dosežemo svoj cilj, nam mora pogled na Vaše vrste vrniti pogum in moč, da vztrajamo v delu za neodvisnost in svobodo jugosiovanskega naroda.
Velecenjena gospa Županja! Cenjene dame! Naj končam s tem, da se Vam še enkrat prisrčno zahvalim za si-jajni sprejem in za izkazano ljubezen. Živelo naše narodno ženstvo Ljubljane!
Po kolodvoru so zabučali klici »2tvio!« in pevd so zapeli slovansko našo himno »Hej Slovani.«
TRIUMFALNA   VO2NJA  V   MESTO.
Nepregledna množica je čakala gosta pred kolodvorskim poslopjem. Vse je hotelo vfdeti in pozdraviti mo-ža, ki oprt na značajnost in domoljubje svojih tovarišev zastavlja vse svoje znanje in vse svoje sile v dosego vzvišenega narodnega cilja. Pred lzhodom se Je nabrala množica v tako gostih masah, da !e bilo nemogoče priti skozi ta zid navđušeneea ljudstva. Toda re-ditelji so bili medtem napravili pot gostu in njegovim spremljevalcem pri drugem izhodu, sfeer bi bilo dr. Koroš-cu naravnost nemosroče priti do vo^a, ld Je b?l že pripravljen. Gnječa je bila i tuđi tu naravnost nevarrra, zlasti ker ie I hotelo priti vse v neposredno   blizino 1
predsednika Jugosiovanskega kluba. Prav nič bi se ne bilo čuditi, če bi se bila zgodila ob tej priliki kaka nesreča, kljub navdušenju pa je ljudstvo ohra-nilo rudi v kritičnem položaju vso pre-udarnost in se je edino disciplini med množico zahvaliti, da se ni pripetila na kolodvoru nobena nesreča. Policija je bila namreČ popolnoma od p ove dala.
Zunaj sta pozdravila načelnika Jugosiovanskega kluba odposlanca izvr«. ševalnega odbora Nar. napredne stranke dež. poslanec dr. Novak in glavni urednik dr. Kramer ter ga spremila k vozu, V prvi voz so sedli državni poslane! Demšar, Gostinčarin dr. Pogačnik, v drugem se je vozil dr. Korošec v spremstvu Ijubijanskega poslanca dr. Ravnlharja, v tretjem sta spremljali gosta zastopnici ženstva gospa dr. Tavčarjeva in gdčna. Krekova, v četrtem pa odposlanca izvrševalnega odbora Narodno-napredne stranko dr. N o v a k in dr. Kramer.
Vozovi so se odpeljali po Cesti na južni kolodvor na Dunajsko cesto, ves čas med gostimi navdušenimi Ijudskimi masami, ki so v klidh tn prepe-van ju slovanskih hbnen dajale izrazai svojemu razpoloženju. Na Dunajski cesti ob koncu Medijatore niše pa to se strnile vrste občinstva. Za hip so se morali ustaviti vozovi tn že Je množica obsula voz, v katerem se Je peljal pred* sednlk Jugosiovanskega kluba dr. Korošec ob strani Ijubijanskega državne* ga poslanca dr. Ravnlharja, Prejšnja dva vozova sta se odpeljala naprej, pri vozu dr. KoroSca pa je ljudstvo tzpreg-l lo konje ter samo odpeljalo gosta naj-prej po Dunajski cesti, neprestano preV pevajoč slovanske budnice. Tako Je do* spel sprevod pred mestni magistrali
SPREJEM PRI ŽUPANU.
Ljubljanski župan gosp. dn hrte: Tavčar je pričakoval gosta v svoji sprejemnid na mestn em magistratu« Tisoč in tisočglava množica se je bila zbrala pred mestno hiio in Je vdrla saj dr. Korošcem in njegovim spremstvom ćelo na hodnike maglstratnega poslop-ja. Medtem je župan sprejel predsednika Jugosiovanskega kluba* Da se pri tem sprejemu ni govorilo o drugih stvar eh, kakor o načinu sprejem a, je povsem naravno, in dr. KoroSec je opetovano zatrjevai da tako vellčasrnega sprejema ni bil pričakoval in da smatra te ovacije, prirejene njegovi osebi, Ie kot izraz zaupanja in navdušenja za delo vseh članov Jugosiovanskega kluba. S ponosom Je mogel župan konstatirati, da živi v Ijubljanskem občinstvu kljub vojni, kljub izredno slabim današnjim razmeram, še vedno staro narodno navdušenje, Vmes so donele s trga pred mestno hišo naše vedno lepe himne in niti za hip nišo prenehali klici: Živela Jugoslavija! Živel Jugoslovanski klub! Živel dr. Korošec!
Predsednika Jugoslovanske kluba je pozdravil tuđi podžupan gosp. dr. Karei T r i 11 e r ter se z njim razgovar-jal o osebnih stvareh in o sprejemu.
Ker klici   pred   magistratom nišo hoteli prenehati, je stopii dr. Korošec z županom, podžupanom in ostalim! gospodi na balkon mestne dvorane ter je, ko je trg utihnil, nagovori! tisoč in ti-sočglavo množico s temi - Ie bese dami: Slovenci! Slovenke! Vaše navdušenje, s katerim ste me sprejeli, danes kot zastopnika Jugosiovanskega kluba v naši lepi   Ljubljani, mi je dokaz, da smo na pravi poti in da mora zmagati naša sveta stvar. (Klici: Mora zmagati!) Stoletja In stoletja je bil  naš jugoslovanski narod tlačen in potiskan k tlom, danes se dviga In izreka svojo željo, svojo zahtevo po ze-dlnjenju in svobodl. (Klici: Živela Jugoslavija!) To navdušenje za zedinjenje ln svobodo se je po zasluzi našega ženstva vsadilo v srce slehemega Slovenca ter Je prodrlo   tja v zadnjo   gorsko vas.    In    obrodilo   je   lepe    sadove. Vzplamte! je v vseh srcih ogenj Ijubezni do naše skupne jugoslovanske domovine.    Kakor mogočen    plamen gre ta Hubezen pred nam! po vsej na5i Jugoslovanski domovini. Ta plameneči ogenj bo sežgal vse, k?r nam je nasprotnega. Našim nasprornikom je naše navduše-nfe za pravično našo stvar nelfubo. To   • nam ie dobro znamenje, in ne borno od-nehalf,    predno ne dosežemo    svojega riti*.  ^Odobravanje  !n klici    »?Mo!«T OMiftW?am vam. da ne borno odnehaff. (Navdušeno   pritrjevanje.)   Dajte nam,
stran 2_________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 26. marca 1918.________________________________________________________69. Stev,
kar rum ere ta po čemer nam hrepeni srce in mirni se bomo vmill na svoje delo. (Pritrievanje,) Vsi skupaj danes >lovesno oblj ubij amo svoji domovini, da bomo trdno, neomajno in nevpoglji-vo stali za narod ove pravice in da ac ne bomo strašili nobentga boja, da dosežemo končno imago, zmajo xa našo veliko Jusoslovansko idejo! (Klici: Pri-^egamo! Zivela Jugoslavija!) V tem imenu kličem prvoboriteljici za Jugoslov vansko idejo, naii beli Ljubljani: 2ive-fci! (Burni klicU
Zopet je zadonela po trfu »Lepa naša domovina« in zopet je vlila vedno Jepa himna ^HeJ SlovanI« ognjevita na-vdušenja v srca mas. fzpred maeistrata §e ljudstvo nato oćpeljalo dr. Korošca v hotel »Uniont, kier je bil za S. uro »večer napovedan prijateljski sestanek.
Narodni ve<ar v hotelu Union.
Takoj, ko je dr. Korošec zapustii mestni magistrat, je občinstvo 2asedlo galerije velike dvorane hotela Union in tuđi dvorana sama se je začela polago-ma polniti. Na dolenjem koncu dvorane te bil oder že ukrašen za siavnost predaje podpisanih deklaracijskih pol, pod odrom pa je stala miza za zaseopnike javnih korporacij in za predsednjka Jugoslovanskega kluba.
Do zadnjega prostora je bila dvo-;ana    zasedena z zavedno    slovensko družbo iz vseh slojev prebivalstva.   Od nekdaj že smo vajeni. da vlada pri vseii naših   velikih    narodnih     prireditvah princip popoine demokracije in enako-atL Tuđi v tcj družbi si lahko ua prvi rogled spoznat kakšen je narod« ki ga ffiiaš pred seboj. Ob isti mizi obrtnik in državni uradnik, krnqt in meščan, pod-ietnik in uradnik, prava slika obče harmonije v našem narodu, naprednjak je segal prijateljsko v roko svojemu nek-danjemu nasprotniku, izravnala   so   se nasprotstva in  nobene   ra^Uke  ni  bilo ! več med posameznimi čiani te družbe, i Vsi so se našli v skupni veliki ideji Ju- | goslovanstva, vsi kot bojevniki za edi- ' noit. enakost, bratstvo, svobodo in ne- | odvisnost. Castna je bila družba, ki je i prićakovala načelnika  Jugoslovanskega | kluba, In ko je ta siopil v dvorano, nišo i hoteli   prenenati    navdušeni    pozdravi, f Kakor    grom   je donelo    po    dvorani: \ »Živela  Jugoslavija!«  »2ivel  dr. Koro-šeefe »Živela edinost!* Tam izpod leve , galerije pa je zadonela zopet. ta večer j Šc ne*tetokrat peta »Lepa naša domo- i vina«, izraz skupnosti našega troimene- i ga naroda. Kmalu je odmevala vsa dvo- , rana navdušenega pet ja in se stresala } pod burnimi pozdravnimi kMci. To ns- j vdušenje in harmonično soglaSanje je I vladalo potem Se ves večer, dokler ni ' pozna ura ločlla gostov.                           \
Na sestanku je bila izrečena tuđi j mnoga možata beseda r.a naslov onih, ki so sovražni naši veliki jugoslovanski ; idejt, in onih. ki danes 5e ne uvidevajo, iia je edina pot do miru preko miru fn sporazuma med narodi in v samostojnosti in neodvisnosti vsake narodne Individualne sti. V' tem smislu so bili go-vorjeni vsi govori, namenjeni naši širši javnosti, in v tem smislu jih je spreje-m-dl^ vse rbrano občinstvc.
POZDRAV ŽUPANA, LJUBLJANA V BOJU ZA PRAVICE NA30DA.
Kot prvi je poziravil načelnika Ju-goslovanskega kluba ljubljanski župan in dežeini poslanec dr. Ivan Tavčar.
Velecenjeni gospod načelnik, vele-spoštovane prijateljice in prijatelji!
Bodi mi dovoljeno. da v tem slav-nottaein tr eno tka prvi povzamem be-sedo kot župan deželnega stolnega me-sta Ljubljane.
Takoj ko ;e izbruimila ta straina svetovna vojna, so sz pričeli oglašati avstrijski Nemci s svojlmi zahtevami in s trditvijo, da ogrožamo Slovaci obstoj stare monarhije. Nastopili so z zahtevo po preustroju Avstrije. Ta preustroj pa *o si mislili na ta način, da morajo priti avstrijski Slovani. predvsem pa Jugo-iilovani pod veliko državno kolo, ki naj jih stisne in, če le mogoče, tuđi zamori, da se ne bodo mogli nikdar već dvig-niti, pod ono kolo, katero goni se daj že kmalu Štiri leta preko dveh tretjin slo- i vanska kri. (Pritrjevanje.)
V ttl strasni sveto\Tl vojni pa smo se zavedli samega sebe, PreJ smo bili kakor pelikan v puščavi, ki ?e ozira po svoiem elementu, po vodi. Tako smo zdihovali po rešilni besedi, ki bi nam zopet očvrstila dušo in zjeklenila srca rx>jevnikom. Takrat so izpresovoriH saJi posland ter postavili na5c zahteve in želje v majni^ki deklaraciji. (Klici: Živela .TiTgoslavija! Živela samostojnost?)
Deklaracija, postavljena dne 30. uiaja 1917, je bila v pravem pomenu be-sede in tuđi resniČno spomladna beseda. Vlila nam je zopet v du5e cvetja *a-mozavestt vzbudila nam je pozum in pokazala narn je pot po katert moramo hoditi svojemu c;!ju naproti, po katerl mora hoditf ves na5 Jugoslovanski narod. MajniSka deklaracija pa Je nalla tuđi pot v srca našega ženstva. ki se je ▼rio postavilo na našo stran in stooilo v naše vrste ter je ođfočeno, boriti se neprerehoma tako dol^o, da PJjJ301** s«bi in nam naso Jfi^oslavijo. fKlfcf: *2ivela Jugoslavija' ??ve!e žerie!) Tako je portala mise! njeđinjenfa in samostojnosti izražena v maJnJSTd dekoraciji naša »rnagra eharta«. Na5a zahteva je bila proglašena v pravem trenotkii, da re§! ves na5 narod, da nas nčl spoznsvat! satnesr? »ehe In da nam fas-ifo zacrta oot, po kateri raoram^ ^odltt sebi v prid if» naroefu v srečo. (Burno pfitrjev?r?e.^ Obč^dujemo ne s%mo do-?nm onih mt>$, H so nam đ*ff mafTrffV^ ^ddancijo« marveč tadl njih vtooko ta ' •
[ Čisto ljubezen do našega naroda. Čaaih smo živeli kakor v divjih sanjah, da nismo poznali brat brata. Vsled naše deklaracije pa Je ta podrvjanost ix«lnila U oaiin vrst in misi im. da, prepričan sem, da je iifinila za vtdso. (Živahno pritrjevanje.)
Gospod načelnik Jogoslovanskega kluba! V imenu našega lepega, belesa mesu se Vam zahvaljujem za deklaracijo iii za vse ogromno delo, ki ste Je s svoj im i tovarili prevzeli na tebi. ter Vam kličem: Dođite prepričani, da ostane Ljubljana na Ya£i strani in da Vas bo podpirala z vsemi ivojimi moč-mi, dokler ne bo pobito na Ua o-olo nemitvo! (Dulgotrajno viharno pritrjevanje.) Na naii strani hoćemo vztrajati v boju, dokler ne bo unićeno ono nun-štvo, ki hoće unićiti nas narod, ki hoče strgati na sebe pred vsem oašo zemljo, katere pač Bog ni ustvaril y ta namen, da bi bila v podlago razdivjanemu barbarstvu, (Navduscno dolgotrajno pritrjevanje), ki Uanes go^poduje med av-strijskim nem^tvorn. V tem imenu Vaa pozdravljam ter kličem Vašemu klubu in Vam osebno »Na zdar!* (Po vsej dvorani glasen, dolgotrajen odmev.)
Pevci zapojo naš konfiteor »Slove-nec 5em!«
VELIKI   TEDEN   SLOVANSTVA.
Načelnik S. L, S. prelat Kalan se je oglasil kot drugi, da izvaja to - le:
Velecenjena  gospoda!
Nasprotniki na.se velike misli o bo-deči Jugoslaviji imajo veliko skrbL Lahko jim rečemo, da so te skrbi pre-zgodnje in nepotrebne. Belijo si glave, kdo nam bo v naši lastni državi gospoda rllt kdo bodo naši ministri in že izbi-rajo kandidate. VpraSujcjo se, kateri iz-med naših treh narodov bo imel med nami glavno besedo. kako se bodo raz-umevali katoličani in pravoslavni državljani Jugoslavije, ali je naša dežela sposobna in zmožna izpoiniti vse gospodarske pogoje sainostojne državnosti. Vse take in podobne skrbi navdaja-jo naše sovrainike, ki bi najrajši videli, da bi Iz naie ideje ne bilo nič.
Mi nirnamo teh skrbi, ker vemo, da potrebuie velika ideja, ki se spočne v trenotku, tuđi časa, da se udejstvi in uresniči. Nič nas ni strah pred na£o bo-dočnostjo. Nam starcem bo morda šio kakor Mojzesu, ki je gledal v obljubljeno deže!^ In morda bomo šli poČfVat v tej slacki zavesti, da smo tuđi mi pripomogli svojim pototncem, da bodo go-5podarji na lepo urejeni svoji zemlji. (Ugcvori: Tako dolgo ne Šakamo! Živela Jugoslavija!)
Hane« ni prva skrh. kako si tir^-dimo to svojo Jusoslavito, ternveč važ-rej^a in imenltnejša je skrb. da to Ju-goslavijo prej ko mogoče d o b 1 m o. Za to nam je treba vztra^nega. nesebič-nega In oožrtvovalne^a će!a, treba nam je gorečnosti za našo idejo in treba nam ie f!Če?icev. 2ato je naša dolžnost, da stonrno vse, da se prej ko mozoče uresničt velika frfsel Jugo^lovanske^a narods, na$a dolžnost '"e. da rastoniTno ♦ po87TmoTn, Vi ra nam je treba vsake-inu brer ra.rffke. tem več, č*m več ovir se sta\T na<i jtvari. ("živahno pritrje-^'anje.) Vsak ffavide^en poraz, H «fa doživimo v svoji borbi, nam mora biti le spodb*:da k no\*emu, ie intenzivneJSemu deta.
T^eiitrtek fe Egodovinskf. Zato mora bifi našemu narodu ta ođsrovor-rost vedno pred očfri. zato moramo z!ast' gledati na to. da ostanemo Slovenci v teh usodnih trenutkih složni in edin:.   (Splo§no  pritrjevanje.)
.Ve pozsbimo, da se vrši siavnost Izročitvc podpisov na^ih žena sospodn načelnika naŠ3?a Ju-jro^lovanskejra kluba ba^ na Cvetno ne-dei'O. ko je ljudstvo p^ jeruzalemskih nlicah klicalo hesano Redeniku in rr?ti s'lalo na pot I«stja in cvetja. Temn shv-no^tnemu vhodu v Jeruzalem «!edi Veliki teden. Moj^oče je. da «e bo godilo rudi nam in naSi veMki ideji Dodobno. V tei tužni misli oa nas mora dvijrati ufanje, nam mora zaiskriti spozname, da tride za Velikim petkom dan Vstajenia. (Burno pritrievanje in dolgotrajno pio-skanic.
Ko smo se danes sestali v priia-teljstvu in ljubezni, se spomir;jamo onih, ki so naj več storili za povzdigo in po-fclobitev te na5e ideje. To je naše plemenito slovensko Ženstvo. (Dolgotrajno bjrno pritrjevanje. Klici: živelo naše ženstvo!)
Z menoj vred se boste čudili vs!, kr»ko Je bilo mogoće. da je vs!1ka ideja ujedirjersia našepra naroda med našim livdstvom v tako kratkern ?aso kakor i»-kra pre^inila vse naše liudstvo. To se je mog'o zg:od:ti «amo, ker <e na5e *e-v* in na*a dekieta nišo stratila iti od Iiiše do Tiiše in širiti ter nositi na§o ide-io do najskrainejših koncev na$e do-r^ovine. v najzadnjo kočo. To je ona skrivnost, katere se moramo zavedati vedno m povsod.
Oospoda moja! Ćustvo, ki nas na-\dafa ob tei »lovesni priliki. se ne ća izrazili lepše, kakor da vzkliknem:
Jat čutim danes vseh živih dan;
moje srce kipi in polje.
moja du<a je Zidane volje,
kot da bi bila pila kraški teran?
Končam z željo, da bi m v kratkem labJiščal v stari habsburški kroni nov krasen demant Jngoslavije in naidrav* Ijam Icpši rrihodniosti iugosIovanskeKa naroda! (Pritrjevanje in odobravanje. Pevci zapojo »Eno devo le bom IjubiU.)
ED1NOST IN STRANKE.
K besedi se je osrlasil kot nadaljni govornik v imenn izvrševalnega odbora Narodno - napredne stranke glavni urednik »Siov. Naroda« dr. Albert Kramer.
Ve!e3astiti ffr^pod n«6?!fMlr! Stava« dctfb*!                                                   J
ItvrlcvaJol odbor narodno - napredne stranke mi je povefil častno na-Iogo, da vas na prijateljskem narodnem večeru v hnena stranke pozdravim. Stojimo na predvečer veHkeira docodka v naieni narodu. Jutri k zsodovinskl dan, ko stopi pred Vas naše ženstvo in Vam izroCt one stotisoče podpiiov, s katerimi posvedoćujt slovenska mati, žena, hčl m ne vest a, da hoće ujedinjenje našega naroda, da zahteva za se, za svoje drage na bojlićih. xa svojo ne-bogljeno deco neodvisno jugoslovansko državo. (2ivele nale žene in matere!) Jutri imamo prvo pomtadansko nedeijo in misli nam vhajajo ob tej priliki na one pomladaaske dneve pred 7C leti. ko je v našem narodu viklila Uubezen do sa-niesra sebe, spomlnlamo se onih po-mladnih dni pred 50 leti, ki so v našem narodu vžgaii novo plaho upanje na boljšo bodočnost. Danes. ko stojimo v krvavi vojni pomladi nas navdaja velika in globoka vera, da nam je za#o-tovljeno, po ćemer hrepsnimo, velika vera v življenje in svobodo. (Burno pritrjevanje.)
Gospod načelnik 1 2c enkrat ste bili v naši sred!. Vldeli smo Vas ob odprtem gTobu Vašega nepozabnega prijatelja in sobojevnika, dr. Kreka. (Klici: Siava mu!) Takrat smo slikali iz Vaših us.t be-sede: »Iz jrroba slinim tvoi prla^. ki nam veleva, da vladaj med nami llubezen, poffum in veselje do neumornega s!ož-nepa de!a.« In*vpra$ali smo se, ali Je ta muž. ki nam govori ob j^robu velikega evangelista Juproslovanstva, res oni ve-dež te velike misli? Ali ie voditelj, ki bo naše vrste preko vseh sporov, ni-sprotstev in nezaupania vodil kot rr:o-goćno falango za boj proti našim so-vragom?
Narod Vam je že opetovano fn danes posebno lepo izpričal. da se v Vas ni vara!! (Dolgotrajno navdušeno prl-tifevanje.) Spoznali smo, da ste mož one ve!ike ljubezni, ki izpolniuie dr. Krckovo oporoko, da ste mož one^a veHkep:a poguma. ki je vedel neustra-šeno voditi narod v velikem trenutku, ki ni znal govoriti samo na shodih in zborovanjih in z.^htevati za narod, kar le njegova pravica, marveČ ki ste tuđi pred samim prestolom vsikdar trdno in neomajr^ zastopali pravico svoj«5£a naroda. (Doljro navdnšeno pritrievanje. Klici: 2ivel dr. Korošec!)
V JusrosJovanskem klubn. ki sra vo-cite Vi £o«?pod načelnik kluba, ste nam dali s svojimi tcvariši dva vel'ka in le-pa vztr'eda. V deklaraciji ste nam našli formulo, ki odjrovaria načelom aledi-njenja in neodvisnesti na?esra namd;> in ki se na drujri strani popolnoma priora razmeram. v katerih živimo. V Jugosio-vanskem klubu pa ste ostvarili tud! cr-gan;zacijo, kakor smo jo Jusrcslovani že đoteo kruto posrešali. In v?e Vaše in Vaših tovarišev delovanie nas Je uČU Ir> zaupanfa v sebe sameara, nas je učilo pozabiti žalostno dobo bratomornecra boja, učilo, da na^ mora spajati velika ljubezen brez ratlike v svetovnem ra-zlranju in da nas mora ta velika Ijuhe-zen zhrati v trdno celoto. Spoznali pa smo tuđi, da mora hiti naša bodočnost tudj v strankarskem osini lepša, kakor je bila naša preteklost Danes, ko stojimo bok ob boku v boju proti skupre-mn scvražniku, ko si zremo oko v oko kot bratje, al! si morete predstavljati, da se bomo bojevali še kdaj dru? proti dru^emu po starih strupenin metodah? (2ivo odobravanje.)
Naravno ?e. da bo našla tndi ta naša ve!ik» doba svoj konec. Po doHrni zmagi se bemo zopet vrnili na vsa'cda-nfe delo. Stranke ne bodo preneha'e. Noben kulturcn narod ne more žive ti hrez politične^a tekrrovanja. Prepričan pa sem. da se nikdar več ne bo vrr.il strup bratomorne^a sovraštva v naše vrste in da bodemo v bodoče uredili ?iaše ra^merje po načetih medseboine-ga speštovanb, lojalnosti in poštenosti. (živahno pritrjevanje.)
Gospod načelnik! Vprašaite, ko.sr.ir hočete, vsak bo pritrdil beseđam našc-ra dri» Ravnihana na zrrrnenitem slio-d'jv 2a!ai, ki je u*emel!fl. zakaj V?m tako radi in tako zvesto s'cdijo vsi Č?a-n? Tuj:r>s!ovanske^a kluba brez razlike poTitičnegra preT>ri??nja in svetovnega naziranja: ker ste pokszali mo?a bist-rejja uma. velike spretnosti in prave juKosfovanske poštenosti. (Burno pri-tr.levanje.) Na-od Vam je dan-»s zopet irpričaf. da Je ene rn?sli s svojim /a-»topnikom. (Tako ie!) Morda je odveč, Cc Vam tu izjavijam: Narrtdno-nap^ed-na »tranka, kakor vse napredno S!o-ven%tvo Vam kot voditelju v bolu za na?o sveto narodno stvar sledi do zadnjega moža. (Burno pritrjevanie.) Dobro vemo, kako ojrrornno breme odgovornosti morate nositi pred narodom, pred zgođovino. Rečemo Vam pa: Mi smo pripravljeni prevzeti soodzovor-nost in vse hoćemo storiti. da v Vas in Vaših tovariših utrdimo živo zavest da se bojuiete res kot mandatarji celera naroda, kot vestni in vztrajni zastop-•iiki vssga. kar pri nas pošteno misli. (Burno pritrievanje.)
Kličem Vam *npod načelnik: Visoko dvigaj+e pr^oor naF-e svobode in neodvisnosti! (Burni klici!) Crm viSJc bo plrpolala zastava, tem boli jo bodemo videli. tem pojrnrrneJŠe \\ bodemo s!edi!i! Zastavo Slave, ki nam mora postati rastava rmnzcl (Živahno odobravanje.)
Slavna dražba? Prosim Va.% da z menoj vzklikneter Zivel načelnik Jukg-slovanskesa kluba dr. Korošec in vsi njegovi tovarili I (Burni, vedno ponav-ljajoči žtvijo-klici. Ćela dvorana navdu-Ifino poje »Hej Slovani!«)
ODGOVOR DR. KOROSCA.
Z burnim ploskanjern poidravffen ii odgovori! na to načelnik Jugoslovan-ske*a kluba dr. KoroSec v$cm pred*o-vor nikom:
Slovend, Slovenke!
Kadar »topi*© parlamcntarn* stran-Im prvič m parkunentan« tribmoo, od-
dajajo nekatere stranke svoje proteste. Tako bi moral protestirati tuđi jaz v tem trenutku, ko bivam v sredi vaše Ljubljane, proti temu, da naj bi veljalo to veliko slavje moji osebi. Dobro pa se zavedam, da velja proslava velikim ideja m, ki jih Jugoslovanski klub za-stopa in za katere je voljan trpeti tudl rreganjanjc. Izročena je bila klubu od naroda ta čast na naloga in vsa slava ter vse navdusenje ne vclja osebam, marveč našemu velikemu idealu. Ta velika ideja, ki jo zastopa naš klub na Dunaju, je nastala iz razmer, v katerih živi od nekdaj ves slovenski rod. Slovenci smo občutill trdl jarem v vsei njegovi pezi in hlapčevsko Življenje nas je trio stoletja in stoletja. Zato se kaže naše navdiišenje na posebno izrazit način, ko se otresamo tujega jarma, trpljenja in solza stoletij.
Ko so nastopile izredne vojne raz-rnere, smo spoznali, kako nas tujec tlači in kako šega po naši jugoslovanski zemlji. Takrat se je rodila misel« da ta narod ne srne biti delj zasužen tujetnu naroćiu. ampak da mora biti sam svo.i na svoji lastni zemlji in da mora sam odločati o svoji usodi in o svoji bodoč-nosti tako, da mu bo za vse čaše orno-gočeno življenje pcle<c drusih kulturnih narodov. Zato se morajo strniti vse pa-nopfe na^ejja n.iroda zopet v eno telo. f2ivahno odobravanje.) Srb, Hrvat in Slovenec spadajo skupaj. (Burno pritr-jevanje, klici: živeli Srbi in Hrvatje!«) Ta narod, ujedinjen in močan, mora dobiti svojo svobodo in svojo neodvisnost od vr-eh  sosedov.  (Burno  pritrjevanje.)
Ko smo dali izraza tej na§i- veliki ideji, se Je začela proti nam čonja, ki zlasti v zadnjem času vedno bolj in bolj naraSča. Imeli so nas za veleizdajalce In nepatrijote, za ljudi, ki so izgubili iz-pred oči pravo pot. Če pa poredamo, prijatelji, na.>e naspro^nike danes, se nam ne viciiio več tako straSni, kakor smo jih videli prej. Ne bojimo se jih več. (Viharno pritr;evanje.) Nekdaj smo sliSaH o Bal'cann. da hodijo tam Ijudic s samokresi in handžarii za pasnm. danes pa imajo z<\ pašom čibuke in mehurje za tobak. če segur) naši sovražniki ^rozeČe ra pas, čes. s hand-žari in samokresi vas bodemo, ne boj-mo se! Za pašom imaio Ie Čibrike! (Živahna veselost.) Strah nas je minul. Odkar smo videli te barbare opravljati »vole barbarsko delo v naši sredi, je bojazen utonila v srdn. (Burni klici.) To bi morali vedeti tišti, ki nas že vedno sprašujc^o, zakaj ne delamo več »stare r>olitike*. ki še vedno pričakuiejo, da bomo omagali. da bomo klonili vladi nasproti. V milieju takega nerazume-vanja našega naroda moramo živeti danes na Dunaju. Ko orihajamo poslan-d v domovino in vidimo vas Slovence in Slovenke v Vašem navdušenjem za nalo stvar, dobimo vedno novo or*>ro za svoje delovanje v prilosr svobodi svoje domovine in neodvisne svoje države. Vsi pomislek?, če bi jih kedaf kaj imcH. moralo izeriniti. Mi vemo. da jrre-rrso z narodom in da pre narod z nami in zato vemr.. da smo na pravi potL (Živahno odobravanje.)
Velecenjen gospod Jkinin! Za pri-iazne besede hvala Var"! Tuđi obema strankama, ki sta nanovo izrekli Jugo-slovanskemu kh:hu svnje zaupanje, pri-sičnn hvala. S posrumom bomo nadalje-vali svoje započeto delo. hvaležni Vam za podroro. ki jo nam dajete v borbi za našo neodvisno jus:os!ovansko državo. ?rvela bela Ljybljr-na! 2iveli Slovend In Slovenke! (Dolgotrajno pritrjevanje in pioskanje je sledilo govornikovim be-sedam, pe^■5^ki zbor je zaprl pesem ujedinjenja »Iz bratskog zagrljaja!)
STALISČE  SOCIJALNIM  DEMO-KRATOV.
Med sp!o§no pozomostio se je dvignil sodrug: ravnatelj Anton Kristan.
Z ozirom na tu izpregovorjene be-sede se oglašam v svojem last.iem imenu, če tuđi ne poeblaščen od celotne stranke, k besed.i. Prepričan sem, da bom govoril v imenu vse iugoslovan-ske socijalne demokratične stranke.
Prišli ste na ta sestanek. da obnovite na tem večeru svoje nrljateljstvo in izrečrte Se enkrat besedo. ki so jo tolikokrat že izrekli vaši zastopniki. Naša lugoslovanska socijalno-demokra-tična stranka je na svojem strankinetn zboru iznova precizirala svoje stališ je napram naži avstrijskl oflcljalni domovini in nanram vašemu voiilnemu načelu. Pozdravila je majnifko deklaracijo kot vodilno misel meščanstva in kmetiJStva. Povedala ie, da organizirani proletarijat uvidi tuđi potrebo svo-bode narodov. Boj meščanstva in kme-tiistva za narodno ujedinjenje in za na-rodove pravice je lahko hrupen, boj de-lavsrva. boj orjranizirane^a proletarijata je tih. Mi se bojujemo za svoje razredne interese in za boljci kos kru-hn. En?ko se bodemo znali boriti tuđi za tof da bo prišel narod do svoje ravnopravnosti. (Klici: Sedaj je čas!) 2e v načelu demokratizma je, da dobi vsak narod svojo pope!no samostojnost. Zavedam se, da ne bodo prenehali tuđi v semostoinem narodu razredni boji, boji med onimi, ki posedujeio, in oniml, ki si hočejo izbo!jšati svoj položaj. Ti boji bodo trajali tako dclgo, da se ustvari nov družabni red. Zato pa ne smete naSega staiiŠČa v svojih časopisih napačno presojati.^ češ, da mi ne gremo za zastavo mamiškes::* manifesta. Mi hočemo storiti najprei delavca enakopravne^a in sposobne^a za življenje, boriti se hočemo za boljši kos kruha in dvignitl kulturni nivo svojega de-lavsn^a. Živimo v vojnih Casih. Naša skrb Jet da ohranimo svoje delavstvo v rudnikih !n tovamah za ogromno delo, kl nas caka. Zato nas ne moti nobeno bevskanje proti nam in Drotestiramo proti takemn nastopu vaših listov. Ne bojujemo se z besedami, marveč i de-janji, da si izboljšamo svo} položaj.
Pozdravljam vaša stremljenja, ker
me veseli, če vidim v politUd nove Ideje. Jugoslovanski socijalni demokratje nišo privesek Nemcev, marveč so ravnopravni v velikem koncertu !nternaci-jonale, v kateri so združeni v$i za ti ranci, najsi bodo Cehi, Nemci, Francozi, Ita-lijani ali Slovenci. Ne odklanjamo boja za pravico naroda, toda boj za izbolj-šanje položaja in za dosego pravic naroda nam je sporeden. (Medklicl.)
Oglasil sem se k besedi, da Izjavim da je jugoslovanska socijalnodetnokra-tična stranka že pred leti sprejela v svoj program ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov ter si za to izvolila nazivanje »Jugoslovanska«. Jugoslovanski proletarjat bo vedno stal na strani onih. ki se bore za demokratično in napredno Jugoslavijo. (Živahno odobravanje.)
POZDRAV Z GOSPOSVETSKEGA POLJA-
Med tem je dospel stolni vikar v Celovcu in urednik »Mira« dr. S m o -d e j, ki ga je župan toplo pozdravil ter naprosil, da v imenu koroških bratov izpregovori par besed. Gospod vikaj sa je rade volje odzval temu povabilu ter med viharnim pozdravljanjem nagovori! zbrane tako - le:
Slavna gospoda! Iskrena hvala vam za prisrčni sprejem. Prihajam iz mrzlih krajev, kjer nismo tako srečni, da bi nam bila mogoča taka manifestacija za našo skupno stvar. Tem bolj nas Ko-rošce vesele tople besede, ki jih slišimo danes v vaši sredi, saj vidimo, da nam ni obupatL S takih sestankov se vračamo polni zaupanja v naše kraje, prepričani, da velika naša ideja ne bo nik-"~ dar umrla.   Povedati hočemo svojemu ljudstvu,    kako živo   je navdušenje   v, Ljubljani in da nikdar ni mogoče iztre-biti naših želja. (Živahno odobravanje.), Ideja edinstva je tako močna, da je noben orožnik, nobena vlada   in   nobena* ', druga oblast ne bo nikdar zatrla.         "• *
Zagotavljam vas, da bi danes rajšf videl, da vas namesto mene pozdravi v \ imenu Korošcev kak lajik. Toda žal narrf | je vojna pobrala toliko mož, toliko jib J je poginilo in toliko jih je moralo iz do-^| movine,  da mi ne preostaja    drugegau« kakor da sam prevzamem to dolžnostJ_
Ovire za jugosiovansko   deklaraci-C3 jo nišo bile nikjer tako strahovite, kakor ravno pri nas.   Česar   ni   opravil orožnik, je skušala opraviti vlada in obrl čine so ji pomagale. Zatreti pa tega gi-fel banja nišo mogli. V naših srcih živi ista^ ljubezen za naš narod, kakor pri vas;[
Vem, da narod sužnjev   ne   more živeti, zato je častna zadeva vsega slo-16, venskega duhovništva, da odpira liud^jn. stvu oči in ga vodi po poti, ki mu jo je^ć2 zacrtala deklaracija. Bremena te nalc-ge se duhovnik ne srne   ustrašiti,   sai smo tuđi mi poklicani, da ohranimo člo-veku, kar mu je dragega in da skrbimota' za svojo dornovino.                                 z?
Mi na Koros*kem imamo velikopet-1^* kovo leto, zato bo pa rudi vstajenje pr( nas »Hajnejše, kakor drugod. Iz vseh strani, iz vseh dolin In z gora, kier prebiva na§ rod, prihajajo pismena in ust-mena poročila, ki se z navdugenjem pridružujejo majniški deklaraciji. Kjer živimo v bolj strnjenih vrstah, so se ćele občine že izjavile za naSo Idejo. Misel o svobodi in edinstvu pa živi v nas vseh, PaČ ie tu in tam omagal kateri iz-med nas, saj so bile rekvizicije, orožni-ki našim Ijudem vedno za petami, grozilo se je z vpoklici k vojakom in okraj-nl glavarji so pritiskali na vso moč, de-nuncijantov je mrgolelo na vseh stra-neh in vendar je ves narod za uresni-čenje majniSkih zahtev Jugoslovanske-ga kluba. Kjer imamo svoje občine, tam se boste Čudili visokemu številu podpisov, kakršnega nikdar nismo pričako-vali. Nič sram nas n! treba biti pred drugimi občinami, katerim je bilo pod-pisovanje deklaracije svobodno.
Na samem Gosposvetskem polju se Ie za deklaracijo podplsalo več zaved-nih Slovencev, nego ?ih tam po uradnl statistiki soloh živi! Gosposvetsko polie je naše! (Viharno dolgotrajno odobravanje, ki noče preneharJ.) Kadar bomo dobili svojo samostojnost in svojo državo, bomo zopet odkrili oni stari spomenik naše preteklosti in svobodnega dr-žavnega življenja, ki so nam ga sedaj tako sramotno zakrili, da bi ljudstvo ljudstvo nikdar ne videlo, kaj pomeni za njega svoboda. Ta simbol našega jedinstva in naše samostojnosti ne bo več sameval in moja želja je in prepričan sem, da se bo vršil prvi celotno-jugoslovanski tabor, največji jugoslovanski tabor, na svobodnem Gospo-svetskem polju. (Viharno odobravanje.) še enkrat izjavljam: Svobodni hočemo biti !n neodvisni in svobodni hočemo umreti! V tem smislu vas na današnjem večeru pozdravljam. (Dolgotrajno plos-kanje in odzdravljanje.) Pevci zapojo »Od Urala do Triglava«.
Sledilo je še nekaj pevskih tock, na'car ie župan gosp. dr. Ivan Tavčar zaključil oflcijalni del prijateljskega večera, se zahvalil vsem govornikom in občinstvu za udeležbo, zlasti načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu. Po dvorani so zabučali klici: »Živela Jugo* s!avija!c in med vzklikanjem občinstva je zadonela pesem »Morje Adrijanskoc.
Občinstvo se je nričelo polagoma razhajati, dr. Korosca pa «o pridržab razne družbe še do pozne urv v svoji sredi.
Posebno primani si je steket na Vrasrtem večeru kvartet Kozina - Zavr-5a?5, kateri je neumorno in dovrSeno prepeval narodne In umetne pesmi ter že! fvčno pohvalo.
Rila !<• fcra^ns noČ. ko strto nltett cfomov. Jekienotemno n#br> it b?1r» po-sefartn s svitifmf Trve^damL in zdelo ne fe, A* se !un* H"Mro smilja beli Lftib* Uani, obetajoč ji krasno Cvetno neddla
69. itev.________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 26. mirca 1918.                                                                                                  Straa 8.
Slavnostna izroiitev ženskih dektaracJj.
Uprav pomladansko solnee ie sijalo ja Ljubljano na Cvetno nedeljo. 2e cmalu po 10. uri dopoldne se je napol-lila vsa MiklošiČeva cesta z občinsi-*om, ki je hotelo biti navzoče ob slo-yesni izročitvi podpisov slovenskih žena in deklet za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Neprestano so prihajale z vseh strani rnnožice in zla-Sti razveseliivo je bilo videti med tru-mami prihajajočih žena kmetiške žene Iz bližnje in daljne okolice. Vsi vlaki so bili pripeljali v Li ubijano goste, ki so hoteli biti navzoči pri tej slove-ni pri-liki. Prihajale so zastopnice iz Štajerske, ćelo iz ođdalienega sovražne^a Gradca, Iz Koroške, Goriške, Trsta in Istre in skoraj iz vseh veCiih krajev na Kranjskem. Tembolj je šteti to udcle-ženkam slavnostne izročitve pcnlpisov za majniško deklaracijo v dobro in v zaslugo, ker so morale prestati muče-ništvo vožnje na naših železnicah.
Ob pol 11. je bil trg pred franči-škaiisko cerkvijo nabito poln občinstva in po Miklošičevi četi je bilo naravnost nemogoće priti naprej. Vsled tega se je videlo prireditejstvo slavnosti primorano otvoriti že par minut pred pol 11. vhode do glavne unionske dvorane. Posebno skrb za opremljcnje dvorane ka-kor tuđi za sprejem gostov in za red pri vseh prireditvah je prevzcl ženski odbor, kateremu je bila na razpolago ćela Četa gospa in gospodičen, ki so se požrtvovalno trudile vzdržati red v dvorani in ob vhodu. Ar?ngement je vodil s posebno pozrtvovalnostjo in spretnost jo ravnatelj g. Danilo S a p I j a.
Estrada dvorane je bila okusno dkrašena z zelenjem. med katerim je gledala v dvrorano velika slika pokoine-•ga drja Kreka. Z galerije so se vile v kaskadnih draperijah barve troceiinega * naroda srbskega, hrvatskega in sloven-skega. Na galerijah kakor tuđi pri tro-bojnicah nad odrom so se bile postavile žene in dekleta v dragocenih narodnih nošah. Tuđi v sestavi narodnih noš je prišlo do veljave troedinstvo našega jugoslovasnkcga naroda. Poleg Kranii-ce je stala Hrvatica. Crnogorka in ?rb-ka. vse z velikimi košaricami cvetja v rokah. Na levi strani odra so se zbrale zastopnice jugosTovanskeea zenstva ob rnizi, obloženi z vezanimi oo!ami ped-pisov slovenskih žena in deklet. Sedcm obsežnih knjig je obse.^alo 150 585 podpisov. Poleg tega so bile raz!ožene še pole, obscgajoče gotovo već kakor eno ćelo knjigo, ki jih pa. ker so prekasno | došle, še ni bilo mogoče dati v vezavo. ' Vrhu vsega pa hrani Jugos'ovanski klub na Dunaju še nešteto nadaljnih pol. tako da preseca število podpisov za mnoge tisoče število 200.000.
Zastopane so bile tu štajerke pd #e. Eli dr. Kala novi. Gradec sam je zastopala predsednica tamošm'e podružnice družbe sv. Cirila in Metoda gospa Eliza G n e z d a, Trst in Istro je zastopala ga. Antonija dr. Slaviko-v a f vzhodno Istro pa gdč. Jelica B o -ž i ć e v a iz Opatije. Tuđi češko narodno ženstvo je odposlalo svojo zastODni-co. 2ene in dek'eta na estradi in v dvorani so bile okićene s trobojnicami našega uiedinjenega naroda in z bršlia-norn. znakom našega narodnega svobo-doljubia.
Na desn! strani odra so se zbrali zastopniki nabili kulturnih in obnmbnih društev ter občinski svetniki obeh glavnih klubov občinskega sveta. Družbo sv. Cirila in Metoda je zastoDal nje pr-vomestnik vladni svetnik Seneko-v i č. društvo »Branibor« ie bilo zasto-pano po prvomestniku rotarju Hudo-v e r n i k u. Glazbeno Matico je re?re-zentiral predsednik muzejski ravnatelj* dr. Mantuan i. Burja pozdravnih vzklikov je zaorila po dvorani, ko so predstavtteliice žen>kega odbora pri-peljale v dvorano načelnika Jugoslo-vanskega kluba. Drju Korošcu so sledili ljubljanski župan dr. Tavčar s podžupanom dr. T r i 11 e r j e m. državni poslanci D e m 5 a r. G o s t i n č a r. dr. Pogačnik in dr. Ravnihar, de-7elni postanci dr. Novak, A. Rib-nikar in Turk. odposlanec koroških Slovencev vikar Smodej, kot zastoo-nika izvrševalnega odbora Narodno* napredne stranke ravnatelj Ivan H r i -b a r in glavni urednik dr. Kramer, kot zastopnik izvrševalnega odbora S. L. S. pa kaplan Č o k.
V  spremstvu žiiparne ere. Franje dr. Tavčarjeve ie stopil dr. K^rošec znova in znova viharno pozdravljen ojđ tisoč in tisočglavega občinstva na oder.     V tem hipu so se iz vseh strani vsule cvet-ke   na   rredstavitelja     Jugoslovan^kecra khiba, široka estrada je bila v hipu po-krita z  živo spomladansko    prč proso! Burno pozdravlejnje je valovilo iz dvorane preko hodnikov in stranskih pro-storov na sosedna đvorišča in na cesto,  kfer je  zbrana  množica  še  ve 1no zaman čakala, da bi ji bila dana prilika priti  na  slavnostni  prostor.
Snlošna tišina ie zavladala po dvorani, ko je Županja ga. dr. Tavčar je va stopila pred načelnika Jugoslovanske-ga kluba, da mu v imenu slovenskega ženstva izroči podpisane pole slovenskega ženstva za majniško deklaracijo. Zor?et se je vsulo cvetje na dr. Koro-šca jn Županjo, ki je nagovorila nr.čelni-ka Jugoslovanskega kluba s temile be-sedami:
NAGOVOR GOSPE DR. TAVČAR. JEVE.
Visoko častiti gospod  načelnik!
V  imenu našega troedfnega slovan-$kr„z* naroda Vam  prin?.Sam      go^'od načelnik   kot   predstavitelju      Jugoslo-vanskega kluba  srćne pozdrave vsega naroda in predvsem slovenskih    Vaših sestra.      Dobro  vemo   upoštevati   Vaš prihod in Vam kličemo iskreno dobro-Oolli (Burno pritijtvaote)                    1
Vojno trpljenje  je vzbudilo      tuđi
jugoslovansko ženo. Žavedla se je svoje svete dolžnosti, ko je opazovaia in okupala kot mati, žena, h^erka trpljenje, ki ga je moral prestati naš narod za to, ker ni bil prost. Jugosiovanska žena hi ž njo bloveaska zcaa je ooju-tua trdo pest, ki jo je z njenim narodom \red povsod zapostavljala. Vse io trpljenje je rodilo ^ioboKo spoznanjc drago-ceii^sii naroano svoDoJe in eoin>-tva.
Ko je blagopokojni dr. Krek (Vi-harni klici: >^iava mu!«) razvil prapor jugoslovanske državne misli, mu je sledi! sleherni pošteni Slovcnec in v sle-henii Sloveati se je vzbudii čut dolž-nubti uapram narodu. Strašni ntolk, v kateri smo bile obsojcne me žene, nam je razpalil dušo. Me žene do danes ni-mamo pravice v politiki btopiti na stran moža. Toda me nismo mosle vzdržati in stopile smo na plan v svoji Ijubezni za narod in svobotio. (Burna pohvala.) Storile smo to v preprićanju o naši sveti stvari ter dale duška hrepenenju tisoćev in stoiisočev src. Tako smo za-čele zbirati poupise za majniško deklaracijo. Odziv je bil nepričakovano šija-jen in mogočen. Podpisi so nam priha-jali od skrajnih mej naše domovine in trgov in mest in tuđi žuljava roka kme-tice je ppdrisala isto, kar je podpisala meščarka. (Burni klici: »Živele žene!« po ćeli dvorani.) PrenaŠale smo zatiranje in preganjanje, začela se je gonja proti podpisovalkam, a list za listom se je polnil in danes vam lahko izročamo daleč preko 200.000 p o d p is o v. (Viharni klici.) Koliko Ijubezni. nade in upanja je v ten polah! Strnjcni v mogočno harmonijo kličejo naši glasovi po svobodi jugosiovanske domovine v okviru majniške deklaracije! Tuđi ju33:oslovar»ski otroci, kakor otroci driicHi narodov, moraio uživati rravice svobodnih ljudi. (Tako je!) Nikdar več se ne sme vrniti ona doba trpljenja, prebiranja in izVori^ćanja. ko smo jo morali pre?iveti pred to vojno in med vojno. (Viharno pritrieva^je.) Zato smo podpisovale majniško deklaracijo, h kateri pristopamo radostnim srcem ter smo dnle svojemu pristopn k deklaraciji to - Ie obl'ko:
Slovenske narodne žene in deklcta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovan-skesa kluba ter zahtsvamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega slovensko-hrvatsko - srbske^a nareda. V strašni vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, oćetje. bratje in zaroćenci, doma nam beda in trpljenje naših druiin nalagata ne-znosna bremena. NaSe solze, naša tuga, naše trpljenje ne merejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje pr.lasariio na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hćerke in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev od-kupnina za ljubljeni narod, da tuđi njemu zasije  solnee  svobode.
Zavedajoč se svojih dolžnosti kot va- ' ruhinje slovenskega domaćega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih. v imenu svoje dece, za ves naš mili rod ujedinjenje, samostojnost, neodvisnost Hoćemo, da bodo naši otroci srečni in svobod-ni obćani svobodne  Jusoslavije.
Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v smislu deklaracije ter globoko ob-sojamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti   kot  narodno  izdajstvo.
Iz dna svojega srca si želimo slovenske žene miru. Rcsničen mir prinese našemu narodu Ie zedinjena Jugoslavija, kakor jo zahtevajo na^i poslanci v svoji dekla-racjil
Visokočastiti gospod načelnik! S to izjavo in s temi podpisi pa nismo končale svojega dela. Kot enakopravne z moškimi smo se postavile v boj z oni-mi možmi, ki so visoko dvignili pred celim narodom prapor svobode. (Viharno odobravanje.) Zavedamo se, da nas jugoslovanske žene Jugoslovanski klub upošteva. zato mu z zaupanjem izročamo te pole ter prisegamo, da bo slovenska žena vedno stala cb strani mož, ki r.eustrašeno, neumorno in nesebično bijejo boj za dobrobit našega naroda in za njegovo samostojno in neodvisno državo.
Burno pritrjevanje je sledilo bese-dam gosne dr. Tavčarjeve in navduše-ni vzkliki kar nišo hoteli Donchati. Nato ie sprcgovorila sestra rainega dr. Kreka gdč. Cilka Krekova tako - Ie:
GOVOR  GOSPODIČNE  KREKOVE.
Visokočasti gospod načelnik! Pri-srčno bodite pozdravljeni, ki ste se vt-nili v svojo domovino, prisrčno pozdravljeni od ljubljanskih žena in deklet. Prihiteli sie med nas, da čutite iz srca z nami. Kakor iskra je pohitela misel deklaracije v zadnjo vas in v zad-njo kočo in skoro nobena žena ni zaostala. Prisrčna hvala njim vsem. Z zdntženimi močmi hoćemo stopati naprej v boj za boljšo bodočnost našega naroda, za združenje vsega naroda brez razlike stanu na demokratični podlaci. SaJ so podpisale našo deklaracijo mestne gospe enako kakor jo je podpisala zadnja gorska pastarica. (Burno pritrjevanje.)
V težkem času obupa, strahu, pomanjkanja in Iakote se nam je rodila medsebojna ljubezen. Najčistejša nesebičnost, najčistejša ljubezen do naroda, svobode in edinosti je rodila jugoslo-vansko deklaracijo, ki zahteva, da naj se združijo vse zemlje naše monarhije, kjer žive Srbi. Hrvatje in Slovenci, v samostojrio državno telo, da bo prost naš narod gospodstva tujca in rešen tb.Č3^stv?.  (O'.irno nritrjcvanje.)
£e nekaj Vam obetamo v tem slav-nostnem trenotku. da prevzamemo s svojim pnstoporn k maini'ki deklara-cin hić\ dol?no?t, da vztrajatno ne-omajno v boju za pravice naše«ra naro- s da. (U bo solnee tvobod« potUalo tad!
na visoke naše šore. v teouie naše Sume in na naše zelene livade, da bo ves ta svet naš in da bo na jugu zabučaJo naše morje (»Živio!«), po katerem naj zopet vozi hrastov brod mili naš slo-vaoski rod. (Viharno pritrjevanje.) Z srićev pa bo odmevala pesem prostosti in lepote naše domovine. Zato stotisoČ-krat pozdravljena misel jugosiovanska, lepa kakor vzhajajoče solnee, siadka kakor slavčeva pesem na jugu, trdna kakor kraška skala, mogočna kakor de-roća reka, stanovima kakor bršljin, ki se oviia hrasta in sive skale ter klubuje zimi in vinari cm.
Ne vprašujemo se plaho, ali borno dosegle kak uspeh ali ga ue borno dosegle. (Klici: »Moramo!«) Vsaktera iz-med nas mora zastaviti vse svoje sile, da bo to, kar mora biti. Z živo vero In trdnim zaupanjem v moč pravične jugoslovanske ideje in v boljšo bodoćnost našega naroda, borno vztra-jale v borbi za sveto našo stvar. Da vztrajamo 2enc in deklcta neomajno pri započetem delu na podlagi majni-ške deklaracije, prosim Vsemogočnega: Pomugaj nam! (Burno pritrjevanje.)
ODGOVOR   NAČELNIKA JUGOSLOVANSKEGA    KLUBA.
Zastopnicam ženstva je odgovoril nato načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korone:
Velecenjcna gospa Županja, velece-njena gospodična, slavno občinstvo! Narodncmu zenstvu najiskrenejša zahvala Jugoslovanskega kluba za prire-ditcv današnjega slavja in za izročitev podpisov. b tem dejanjem je stopilo slovensko ženstvo v vrste naših sobojev-niko. Ko gledain po tej prostorni dvora-ni.pogrešam cnega,ki je bil z vsem svojim srcem za našo idejo in za katerega bi bil ta trenotek eden najlepših njego-vega življenja. Pogrešam našega Jane-za rivan^elista Kreka. iKlici: »Slava mu!«) Ce bi bil on videl navdušenje, katero je včeraj vladalo v Ljubljani, bi bil rekel, kakor je bila to vedno njegova navada, kadar se nam je zgodilo kaj izredno veselega in prijetnega: »Prijatelj, naša bitka je dobije-n a.« (Viharni klici: »Dobljena je!«)
Moja dolžnost bi bila, da bi Vas, slovenske zavedne žene, proslavljah Toda ve same ste se proslavile ter dokazale, da je veliki moment našel tuđi veliko ženstvo. Videle ste, kaj je treba narodu
- /i>                 •   ■
Sedaj, ko smo zasanjali veliko idejo odrešenja, se mi zdi, kakor da so se odprla prej zaklenjena okna. Solnčnj žarek je zasijal notri v naš hram in nov zrak je zavcl preko naših poljan, zrak svobode in osvobojenja. Da je prišlo solnee tako hitro k nam, da so njegovi žarki zadeli v naše srce, je zasluga narodnega žetistva, kateremu na čelu ste stali Vi, velecenjena gospa Županja, in Vi, velecenjena gospodična. (Viharni klici: Živela gospa Županja! Žive-lo naše ženstvo!)
Naša ideja* izpočetka skromna, je bila izrečena sicer s prepričanjem o njeni moči in njeni pravičnosti in ven-dar z bojaznijo. Ko pa je ženstvo stopilo na stran te naše ideje, je rasla in rasla ter se razširjala in danes obsega ves jugoslovanski narod. (Živahno pri-trjevanje.) Zato se posebno zahvaljujem slovenskemu ženstvu, da je zane-slo agitacijo med narod ter vzbudilo v narodu željo po zedinjenju in osvobo-jenju tja noter v zadnjo jugoslovansko kočo. Naša zahteva je, da ustvarimo trđno edinstvo vsega jugoslovanskega naroda, blovencev, Hrvatov in Srbov. (liurno, dolgotrajno odobravanje.) Mi hoćemo ujedinjenje naroda v neodvisni državi. (Vseobče viharno pritrjevanje.) Mi hočemo ujedinjenje na temelju proste samoodlocbe celega naroda, (Ponovno burno pritrjevanje.) S tem prina-šamo spas svojim bratom in odrešenje vsemu  jugoslovanskemur narodu.
Vemo pa tuđi, ako se resi pravično naše narodnostno vprašanje, da prine-semo tuđi splošni mir.
t
_                 .     Ce se
naša ju poslovan ska država uresniči (Klici: »Uresničiti se mora!«), smo pri-51i tuđi bližje miru, ki si ga vsi iskreno želimo. Tuđi jaz se ne bojim niti trenotek, da bi se nam naša 2eHa in zahteva ne lzpolni-1 a. (Živio!) Trdno in z vsem zanraa-niem pričaknlemo. da bo n«š mlađi, modemi cesar usl!§a! naš glas in Izpol-nl? "sjvečlo želio iu^oslovanske« na-roda. da na da prestost hi Beođrlsiiost. Oivateo pritrjevanjaj Vam da mora
stati naša stvar dobro, ker je ves na-sprotni tabor kvišku ter hoće, da bi bili potlačeni, in da ne bi smeli dati duška svojim čustvom. Neglede na to sovrai-no nam željo, moramo s svojinu zahte-vanii proureti in se mora uresničiti na-še zeaiiiienje. Kjer je ves narod tako e din„ kakor smo edini mi, kdo mu more stopiti na-sproti? (Viharni klici: NUcdo!) Mi sami imamo usodo svojega naroda v rokah in zato ne klonemo duhom, četu-di naj bi kdaj izgledalo, kaKor da se nam naše zahteve noćejo uresničitL Mi vsi smo prepričani, da gremo nasproti boljci bodocnostL rivuLzni iu ponosni smo, da imamo za seboj tako narodno žeustvo, ki razume veiiKi čas in ki je navdušenje za naM> sveto stvar zanosio v vsako koćo. Se enkrat se Vam, drage sestre, zaiivaljujem, ne samo v imenu Jugo^iovanskcga kluba, inarveč piepri-Ćan sem, da s polno pravico v imenu cciega jugoslovanskega naroda. (Na-vdušeni klici: »Ziveie!« »Slava jim!«) Sklepam: »Zivela naša neodvisna Jugoslavija, živela jugosiovanska žena!«
Vsa dvorana se je odzvala pozivu načelnica Jugoslovanskega kluba z vi-harnimi vzkliki in plo.skanjem ter je za-peia jugoslovansko himno »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«.
V imenu istrskih Mrvatic je izpre-govorila kratek pozdrav gdć. Jelica Božićeva iz Opatije. V imenu čeških žena pa je izpregovorila v bratski češčini gdč. Čerminova, naglašajoč sestrsko enodušuost čeških žena v borbi za neodvisnost in samostojnost. Občinstvo je obema damama burno pri-trjevalo in zapelo, ko je načelnik Jugoslovanskega kluba zapuščal dvorano, češko  himno  »Kje  domov moj?«
Dvorana se je polagoma praznila. Zunaj na ulieah pa so se množice znova zbirale, da pričakajo dr. Korošea. Občinstvo je živahno aklamiralo odha-jajoče predstaviteljice narodnega ženstva, predvsem gospo dr. Tavčarjevo ter je spreielo dr. Korošea z novimi ovacijami. Navdušeni mladeniči so dviznili načelnika Jugoslovanskega kluba na rame in množica ni odnehala preje, predno ni izpregovoril nekaj be-sed, ki so bile sprejete z no\im navdu-šenjem.
Le polagoma se Je na ljubljanske ulice, po katerih so z mnogih hiš ^brale trobojnice, vrnil mir nedeljskega po-poldne . . «
V
Na sfavnost je prispelo mnogo pismenih in brzojavnih pozdravov.
Ljubljanski knezoškof đr. Anton Bonaventiira Jesrlič ie. ker ie bil zadržan pripostvovati izro^itvi nodpipov za mainiško deklaracijo. Doslal načelniku iJusroslovanekeca kluba« dr. A. KoroŠcu sl^de^e pismo:
Prečastiti goppod! Ker sem dvema žnpniiama obljuhil đuho\Tiopastir5ko pomoć od 21.—25. m?rca in ne .morem pozdraviti osebno ae Vas ne drugih po-ffpodov iz naših tu^oslovanskih pokra-jin. pozdravljam Vas in draare erospode, odkritosrcne prijatelie našesra patrioti čnesrp. .iuffoslovanskeffa eibp.nia, pis-nreno. Dobro došli ▼ b«»Io Linbliano in Boa: daj uspeh prizadevaniu za potrebno skupno zvezo in namenom pri-merno orcanizacijo! Pozdrav in blagoslov vsem!
Vdani
-f"   Anton   Bonaventnra, škof.
Sarajevo. Žalim, Što se pozivu Vašem na zbor ne raosru odazvati, ali želim iskreno, da Va£ sastanak bude okrunien uspiehom. divile slovensko žene! — Dimović.
S j> \ 11 e 1 d. 100 Slovenk v Šmlfel-du in Strasti pozdravila Jugoslavijo. Tuđi Mura šumi: Ju^ćslavija, pozdravljena ti! — Slovenke ob Muri.
Maribor. Jugoslovanke, krepko naDrei do popolnesra uresničenia nase-gra velike^a ideala! Ju^oslovankam ju-eoslovanske pozdrave! — Dr. Verstov-šek.
Maribor. Sentiliske obmejne Slovenke smo v duhu z Vami, vrle prvoboriteliice naše Juposlavije! Na tisoče nas ie ob meji z Vami! Enega duha. enecra  srca!   Živela Jugroslaviia!
Soodnii Logratec. Voditelju Jugoslavije kličeio složni LoeaČani ži-vel in naprei do zmage! Županstvo Dolenji Logatec.
Novo mesto. Ker đosedaj Še riismo oddali glasove za jugoslovansko deklaracijo, pošiliamo svoje pođnise brzojavno. — Ana Kovačič. Marija Hri-bar, Ana Campa. Dragotina Matko, Dragica Ma tko, Franci ška Forsek, Josipa Mihelič.
Metlika. V duhu prisostvnjemo slovesni izročitvi naših podpisov z zaupanjem troedinesra naroda ovenčane-mu predsedniku Jugoslovanskega kluba. Ponopno v boj do izvojevanja zma-ge na^i deklaraciji. Slava rtevtrašenim borilcem za naso evobođo! Pozdrav se-stram in bratom, ki naj vedno računajo na naso vđanost in zvestobo. MetliŠke Jugoslovanke.
2a ttMm h n politiko Juio-sievdflsieiia Usta.
Duhovščina, učiteljstva možje. mla-deniči, žene in dekleta občine Slad-ka Gora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujemo majniški deklaraciji in izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje. Poslancem kličemo, naj ne odnehajo od minimalnih zahtev, da se čimprej uresničijo besede našega ljubijenca GregorčiČa. s kateri-mi nam je proroško obetal boljšo bo-dočnost: Le vstani borni moj, do danes v prah teptan; pepeim dan ni dan več tvoj, tvoj ie vstajenja dan. — Sledi 449 podpisov.
Za jugoslovansko deklaracijo se izrekamo vse jugoslovanske begunkc .iz Val tava si pri Novem mesto n* DolenjikcnL Stodtio DodpUi.      1
Veliki nemiki uspehi na zapadu.
N«mcl obslraljujejo Pariz.
Na zapadu se je pričela najgror*-stasnejša in najusodepolnejša bitka sve-tovne vojne. Dne 21. t. m. so udarile nemške armade na sovražnike, da iz-silijo ti sto odločitev, ki naj razbije od-por zapadnih velesil proti nemškemu miru. Prićela se je bitka za bodočo sve-tovno veljavo Nemčije. Nemško časo-Pisje sosbsnp povdarja, da mora sedaj neinško orožje odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče streti sovražnika s silo ali ne. Od uspeha te velike bitke bo od-visen ves razvoj bodočih svetovnih do-godkov. Nemske armade imajo pred se-Loj dva velikanska strategična cilja: ob morju C a 1 a i s, katerega osvojitev bi pretrgala najmočnejšo in najkrepkej-žo žilo dovodnico, ki veže angleške ar-niade na kontinentu z materinsko de-želo ter omogočila Nemcem neposredno ogrožanie angleškega otočja ter Pariz, s katerega osvojitvijo bi priza-dcjala Nemčija franeoskemu narodu srčno rano. Predpogoi, da dosežejo ncmške armade ta dva velika cilja, je prelom ententine fronte. Hindenburg je nastavil glavni sunek na ^0 km dolgi fronti med Arrasem in La Ferom, tam kjer je lansko spomlad v velikih biikah nmaknil pred Angleži in Francozi svoje pozicije z brezov reke Som me, izpred Peron na in Novona na crto Arras-Cam-brai-St. Quentin-La fere.^ Taktični nspehi nemških armad so že v prvih dneh zelo veliki. Ozemlje. ki so ga lansko leto prepustili sovražniku, je zopet skoraj ćelo v njihovih rokah. V koliko so ti taktični uspehi merodajni za do-se^o strategičnih ciljev, se danes še ne da reci. Ententa skuša z vsemi sredstvi preprečiti grozeči prelom svroie fronte in od njenega odpora bo odvisno, ali se konca sedanja strašna borba s katastrofo ali ne.
Z mrzlično napetostjo zasleduje ves svet gigantsko borbo na zapadu. Nemški listi pravijo, da ie ta borba zad-nji akt svetovne tragedije. Morda imajo prav. Od izida tega zadnjega akta bo v mnogi meri odvisna usoda celega sveta.
Nemške armade se borijo, kakor iz-haja iz poročiK z nepopisno besnostjo, z občudovanja vredno bravuro. Nemško armadno vodst\ro je očividno storilo vse, da preseneti sovražnika z inatema-tično preračunjenimi potezami in da mu pokaže usodepolnost trenotka v grozoti. Sem spadajo nepopisni bombardementi s strupenimi plini, sem spada tuđi skoraj neverjetno, a vendar resnično dejst-vo. da novi nemški topovi na 120 km razdalja obstreljujejo franeosko presto-lico Pariz, razširjajoč v glavnem mestu franeoskega naroda, trepetajočega za usodo svoje armade, strah in paniko smrtne aevarnosti.
NASE  URADNO  POROCILO. DunaJ, 23. marca.      (Koresp. nrad.) Na zapadu ]e bil Izvojevan   veflk uspeh. — Na drugih frontah vte novega, — Šef generalnega štaba.                  .
Duaaj, 24. marca.    (Korcsp. iirad.) Uspeh na zapadu nadalje dozoreva. ..   Na vzhodu in na Benečanskem ni-česar novega. — ^ef gen. Štaba. Dunai, 25. marca. (Kor. urađ.)
Uspeh na zapadu dozoreva. Na vzhodu in na benečanskem nlčesar no-vega. — Sef generalnega Haba*
Berlin. 23. marca. Wolflor urad poroča: Ko ie bil bobneči ogenl 21. t. m. zjutrai preložen naprei, eo žarele topovske cevi. V bateriiskih kot-linah te emodnikov đim zsrostil meglo tako, da ni bilo možno videti od1 enega topa do dnigega- Napadalna 'artiljerija ie v £O€ti megli izstrelila svo1 spored, a cilj in tempo ogni& 8t& bila tako na-tančno preračunana, da ie ostal napad popolnoma neodvisen od vremena. Prva angleška postolanka le izginila. Na nienem mestu se raz-teza prostrano, pusto polie CT'anatnih rup. Povsod ostanki žičnih ovir, raz-pali podzemski hodniki, sestreljene srrelnice. Na mnojsriH kraiih drvimo preko jarkov, izravnanih od bobnečepa o^nja. Kar ie še žive posadke prihaja Nemcem nasproti, brez orožia, rokff kvišku.
Na druerih kraj ih se braniio An-srleži z vso trdovratnost.io, kakor pri E p e h y u . kjer so do večera branili rob vaši. Boli južno smo vzeli Lem« pire. Ronssov, Hargiconrt« Villeret in Pontronet. Napa-dalne čete so z neizpečnim naporom prema^rale polie rup in napadaio zdai čez verigo ericev zahodno vzetih vaai« katerih polje in travnikl sp že davno sprementeni v puste stepe. Ansrleža se poslciisajo vstaliti v artiljeriiski crti. Proti zahodu se dvigaioči hribi iim do-voljuieio boljši razgled, toda njihoval artiljerija je še preveč pobita, da l>i mogla uspešno podpirati infanterijo. Nacprotno silijo nemžke baterije . na-i prei. Se leži ogenj na razstreljenih po-ljih, a že vtirajo pionirji ceste skozi blahio pušcavo in že prvi dan sledi artiljerija napadalnim četam. Na mnogih krajih prodremo artiljerijlsko obramb-no pozicijo. Že zvečer smo zavzeli od-daljene razvaline Templeui zaeno s močno utrjenimi kamnolomi.
Jasno solnee ie pozdravilo drugi dan velike bitke napredek nemške ofenzive med Scaipo ln Oiso. Na ćeli fronti je drla zmagovita nemška infanterija nevzdržno naprej. Nemški artiljerijski ogenj je storil svoje. V mnogih mesecih napravljene mo5ne ovire so bile uničene. Anrleški jarki so bili spremenjeni v grobove. Bili so po Ini mrtvecev.
Dočim je bila prva crta le redko zasedena, so se Angleži v drugi crti hrabro ustavljali; ta odpor je zlomila sele ljuta borba. Kritja smo zavzemali v vročern bližinskem boju moža proti ttožu. Tu ee je pokazala premoć nem-ikt iflfjmUriie x najboljil Mi

Menađonta pričei* ln nad vse mHm-korita artiljerijska priprava i* posti Is amrisitim batoiiias*, da so d lt nOi-
groma oporno*]*. Tako 00 ostale   nesz-fk« izgub« pre#en«tUivo majhiie.
V savseti dnuri angloiki pomciii smo morali savraiti mnogo protinap*-•tov, 21. t m. sveoar so se đreh »dele-Sili tuđi sterilni tanki r okolici Doi-ffniesa in po savsotht vaši Vanlx-jvraneonrt. lb tankor je unicil artiljerijski ogeni. ostale pa ogeni infanteii-ge in min. Nenaradao teiko krvave An-jfflesl v svojih, bresuspečnih proiinapa-jdih. Plen (n sterilo vjetnikov raste ne-Trenehoma. £n sam nemski polk je pri Jfoehru vplenll 20 topor.
Pri prodiranja 6es ritine mino ftfsisseurja eo ttčlle nemske napadaln« fiiete na sorrsine baterija. Tri baterije jimo rasstrelili ostrta ie bila unicens* jko se, je hotela odpeljaiL
Na oeli fronti 00 uapešno poaegli naši letslci t boi in 00 obložili sovraž-a&e kolodvore t Chaulnesu, Rovejn in Novonu z bombami. Opazili smo do-1m> zadetd vlaka ki 90 vozili na kolodvore, kakor tuđi veliko eksplozijo na kolodvoru t Compiegneu Nadaljne moćne eksplozije v enseri proti vaši Behaniei so potrdtle dobro učinko-vanje na&ega ognja na daljavo, ki so Ura artiljerijski letatei nspesno podpi-«aH
Berolln, 35. marca. (Kor. ur.) Vple-niti smo velike zaloge popolnoma ne-goškodovane. Vse prekaSa, kar je tu gašla naša pebota oblačil in živil. Iz jdejstva, da ss ves ta ogromni materijal ili poprej uničli, dokazuje popolno brez-fclavost, ki se je polastila angleškega srodstva dozdevno do rajnižjih stopenj. I* tehnično taktilnih preddel, ki iih ie Mdeti na vsem bojiščiu ie razvidno, da mo bili Angleži do zadnjih dni poskušali itegraditi svojo rafmirino obrambuo Crto do skrajnih konsekvenc. To vclja po-aebno o veli kan skih množinah municije In 0 zalogah, ki smo iih vplenill. Iz iz-povedi vjetih angleških častnikov iz-jiaja brezdvomno, da sovražnik do zad-taje ure, ko smo izvršili napad, ci niče-%%X opazil o naših pripravak.
Berolin, 25. marca. (Kor. urad.) ^Jugozapadno od St. Ouer.tina boreče se lnemške divizije so imele dodeljene tanke. Njih hitrost in gibčnost se splošno hvali. Vsi 50 $e nepoškodovani vrnili. 2lasri njih nastopu se je zahvaliti, da je "bilo tako hitro in tako lahko mogoče ;zlomiti ^nezda angieških strojnih pusk. Posadko v dolini pri Urvillersu ležece betonske vojašnice smo s tanki takoj ipremagalL
Ženeva, 2S. marea. Kakor poro?a »Petit JournaU. eo roja£ke oblasti \z-dale povelje, da ae ▼ kolikor ie SDloh loo^oce. odstrani vse civilno prebivalstvo iz  Verduna.
Pariš, 23. marca. (Kor. urad.) Vsi ttati ns^ladajo izredno hrabrost Anele-Šev, ki da ovirajo ?ovražnika ter mv i»ovito preprečulejo njegove nacrte. >M&tin< in >Eco de Pariš« pileta, da ie roo^oče, da bo sedanii silni sovraini «unek ravil proti anffleško - belsriiske-ara levemu krila v smeri proti Calaisn. ?er na ta način neposredno osrrožal An-srlijo, lavezniki pa so pripravljeni.
Rotterdam. 2&. marca. (Kor. urad.) vrimes« poro^ajo iz anffleškeffa rlav-nG«a fitana: Artilierliski ogeni. ki se ia pričel v petek ob H6. dutrajj na ćeli fronti Ie bil skrajno silen. Na veCiem Aehi fronte so postavili Nemei svoje topove nekako 10—14 metrov razgaljene dniffGflra od drusresra ter so postavili polejr te^a veliko število možnarjev in lopov rudi v etreiske 1ark«. Obetrelie-vanje nai^ih najspredniih poncil ie nai-brie najsIln^iSe. kar smo Uh preživeli t tei voini. Tuđi obstrelievanie krafev sa fronto nima v rsrodovini nobene pri-.inere. Vzeli so pod oe«ni n© samo prve «treleke i arke, marv^S tndi rezervne pozicije in vso zaledie 2 mesti in vasmi vr«l.
Rotterdam, 24± zaarca. >Manchester r5nardian< pi5e v nvodniku o ofenzivi na zapadu: Pričakovati moramo kritične dneve. Besede imalo v teh dnevlh jn&lo vrednostL J© vojni £ast v kate-rein ee da tud! eovoriti in v katerem 1e ▼elike važnosti stallžče vlade in r>rebi-Talstra.   TakJno fazo smo do Živeli   0
Božicu in preteklo leto meseca iimija, anes pa ne moremo prav nič re£i, kako do!<ro bo trajala sedania kriza. To-da dejstvo. da ee je zatekla Nemčita k veliki ofenzivi z nienimi velikanskimi irtvami je znamenje za moćno telio v Jfemfiiii končati to vonio. Ce bi Nemei mislili, da ie Sas ni ih zaveznik, bi 6a-kali. Potem bi bili moeli nparl na dvoje: naznreč na podmcreko vojno in na fs&loffe v Rusiji.    Seđai pn 00 pokazala 4a potrebuieio hitre odlo«tve. Na dru* jfem mestu piSe    >Manchester   Guardl-t*n<: Nemei so bili dastravno stevilno t ^BaniSint  leta 1916 napadll    Francoze *to Angleze    na    dvakrat    tako    Široki fronti.    To Ie zelo iadno   in   pripuŠSa nmenje,    da nlmaio namena meeece in ■raesece tratiti »voto ofenzivo.    Najbrže fimajo namen biti kratko bitko, kl pa bi Mlm skraino silna.
^eneva. 38. marca. Glasom zasebnih pariških poroci! se bole v franco-akih castniakih kro<rih, da bi s premo6-oaimi ailami nemska ofenziva moela do->eči zaćetne   uspehe,    ki    bi    prinesli •obrambni pozidii francosko - an^lefike ■fronte nevarne posledice. Pari&ko i>re-Tjivalstro ie nahaia po prvih poročilih o sovražni ofenzivi y nervozni napeto* •ti ki ie tuđi pondrjevalni poskpsi ča-^opisia ne moreio    odstraniti.    Bogati /Tariiani se priprarliaio. da ▼ slučaju mrvarnosti tapuste Pariš.
Pariš« 25. marca. (Kor. nrad.) V ^lanku o ▼ojaškem položaju »vala >Temps«: Pod strašnim pritiskom   so-
gnika se mnikajo naSi angleiki za-iki proti zapadu.     Seđanja bolna ie označena s cesto Arns-Perat-1a juiru s neredno crto, kl priSenJa k»pađno Peronna ta teče severovshod-60 Noyona, sa Sommo In kanalom Cro-tetom. Bitka se je na severn rasSirila Uo Scarpe, na jugu đo pokrajfoe Koy-bfML V neđelfo smo zavojevali Moochy |i Pretcc, Đapamne. Letranalor, Com-Mes> Manrepas. Jugozapadno Peronna, kaptdno Parsny. Jtufosapadno Hama In n^osapaitno Cfaauny.
1      iay<n«. 34. marca, (VmiimJ Und-
roCa, da (• Uto ▼ lofeolo mtrtBtafc M
porote te žtaeve: Sem šom potoM PripaVtduiefo o HM TsiiemtiHaott. m s« |e polasttia c«k«a Ffcrlsa. Maloite-vime odhajaioce vlake a** napatftt fee* fond. Panika ie tplolna. ĐNrfe vetM krofiio po mestn in rećajo nemir. Tate govore, da spravio na varno drlavne arhive m da se obtaatt preseHJo, f*ra»-ćaska me|a bo bale »večer »opet sav pita.
Dunajaki listi rafitmajo, da ftle|e celoknpna anirleaka armada po poro-ftilih londonakeca voinetca miaifltretvm 1% miUiona mol Isdelovaaje maaieiie ae \% letoe potro|ik>, toika in Uhka ar-tiljeriia ae ie v sadajea eann pomoott-la sa 30«.
ANOLEtKO   UKAimO   POROCIU).
22.raarca s|«tra|. Boi i« tra* j*I sadnjo noć aa cell fronti ned Oiso ta rcko Sensee do poza« uro. Nai« č«t« w itstavljajo sovrainiks ▼ tvojih bolnih pozi-cijah. Pri včerajinjih napadih je dala gosta sovrtina pehots naiini puikam, strojnim puškam ln artiljeriji dobre clljc Vta poro-Čila poročajo 0 težklh tovraiirih tefubab. Pričakovati pa Je hodifa bojev.
22.   marca   zvečer.  Danes rjutraj J« sovrafnik zopet pH£eJ s rrojiml napadi s kar največjo sHo skoro us ćeli bolal crti. Silen boj se vrti v naših bojnih   postelja* ter Še traja. Sovrainlk je na gotovih toi-
jJcah nekolika na pred oval, drugod smo ga s protlnmpadi vrgli nazal. Naše tzsube to bile, kakor ni bilo drugsče prlCakovsti, zelo velike, paC pa v rastnerju s to veliko bitko. Glasom poročfi r vseh delov fronte so »o-vražne Izgube trajao zelo težke, Sovražnlk povsod z najve£)inrf žrtvami napreduj«. NaSe čete se bore z veliko hrabrottjo. Napad je začelo nekako 40 nemških divizij, ojačeoih s itevilno artiljerijo, med njo tuđi avstro - ojrske baterije. Med tem Je dospe-lo mnogo drugih nemških divizij v boj ta prihajajo Se vedno nove divizije na bofl-Iče. Pričakovati Je nadaljojlh, selo težldh bojev.
23.   marca   zjntra). Tefka borba Ie trajala na ćeli fronti pozno v popoldan. Tekom popofdneva so bili izvršeni mogočai napadi  z velikim!  infanterijskimi    inasaml. Prcdrle so nai obramboi sistem zapadno od St. Ouentina. Naše čete na tem delu bojne fronte  se  v dobrem    redo    umikajo preko 0Diisto5en!h  pokralln.    da pripravilo    nove pozicije bol] proti  tanadn.    Na$e Ćete   na severnem delu bofne fronte drže svofe pozicije.    Zelo težak bo} z novtmi Četami   *• oadal)nje.
23. marca ivečer Bitka se uada-Uaie na ćeli fronti z največjo silo. Južno od Scarpe ter jnžno in zapadno od St. Ouentina so se ustavile na$e čete v novih pozi-cijah ter so se zapleile v težke boje s so-vražnikom. Tekom nočl smo savrnili močne scvra2ne napade v okolici Jnssvja z velf-kim! izg^ibami za sovražnika. Na severnem delu bojne fronte je sovražnik silovito napada! brez ozira na velike Izgube. Nai« čete so držale svoje pozicije na večjem delu te fronte NajveCJI nemsTd pritlsk Je bii namerjen na opustošene pokrajine, pre- '■ ko katerlh so s* Nemd po bitM ob SonmH umaknffi. Niti njih taktičnl, niti teritorijalni nspehi Tie^ morejo biti večje vrednostf. Zdl se, da polagalo več vrednost! na zunanjost kakor na gotove strategične namene. Ob 10. uri in 50 minut zjutraj ie prodlral so-vražnlk v velikih masah sevemo in južno od St Lager, ob 11. d opol dne so poročali o costih kolonah, Id ko rakijo Izpred Lagni-courta. Danes popoldne smo opazili artiljerijske odđelke, kl so prodirali na cestah Ham - St. Ouentm. Zatrjnje se, ds je so-vražna pehota prekoračila kanal Sotm«. Ce se potrjujeio te zadnje ve«ti, se *di, da poskulaio Nemd vpognltl m zavlt! nalo fronto, pri čemtrr naj bi bil Ham točtšče. Vreme Je ostalo krasno in strahovito klanje na zemlji in v zraku se nadaljnje.
fRANCOSKO   UPADNO   POROClLO.
22. marca 2 v e č e r. Dopoldne precej obsežno delovanle artiljerije, ki se je popoldne zlasti na raznih točkah sevemo od Chemln des Damesa pri Ccurtslju m La PonteHu ter v Champagni stopnjevalo. Južno od MoronvlIHersa je izvrSil sovražnfk z^man tri nenadne napade severno od Sou-taina in vzhodno od hriba Tetona. Z ostale fronte ni poročatf nifiesar.
Parts, 23. marca. (Kor. n.) »Havas.« Urađno se raz?:la?a- Sovražnlk Ie ob-streljeval Parl% od 8. riutraj naprej vsa-ke četrt nre iz topa s veliko dalekosež-nostio. 240 milimetcrslce krojde so za-dele glavno mesto ln okolico. 10 oseb Je bilo ubitih, kakih 15 ranjenih. Stor-jeno je vse, da se vrsi boj proti temu topu.
Pariz. 23. marca. (Kor. arad.) »Ha-vas.« Glasom zadnjih poročfl Je stre-lfal oni top iz razdalje kakih 120 km. Stal |e kakih 12 km onstran franeoske fronte.
B#ra. 84 marea. Vc«ra1in|i parifld večerni listi imajo Se uradna porodila o obstrelievaniu Pariza s dalekosežnim topom: podrobnosti o napravljeni Škodi se ne smejo obiaviti. Listi kaieio ne-broj eensnrnih rakeni
Lvonski listi poroessfo. da so bile med obstrelieTsaiem vse trsroTine ln Tse atMtilne saprte. Pariški sieetai svet ie imel seio r kleti mestns biae. Oelo mesto ie zgledafo, kakor ▼ dnerih irroze v aransta 1914. BLonaree, ki bi se moral dane* eentsti v morboaL 4e> raspravila o ielesniftih. oreros&ni sredst^h Ib ladtfakia Tprsianiih. Ie bil odsTodett.
PsrUkf lieti poraeafo.   4* ie   njih sakasniter povsrofil te đoflodek. Poro-eevalske acentare so delossa uresiehalt    ] s stoHb đelom. Vrtranee vsoli iasopli     < nlh Izvaisni tvorilo postvi sm preMvei-    1 stro n*1 ssape. Im okraal bs4sw M.       1
hita, K. nm UHO «H mmS*t-    , fc (Ajcesw» Hsw«s).    OtietroHovssrte Psrism s   lalnJTo—IsJsi lsti.ut   ltt   m strelis   100   ldlossetevr   edisUsa   sm    ' Idsrao ssssesv se fo dsaso e# 7. ssH ste>    i trai sopet prtSelo. 8mil slej* kaksr    < ▼oersvi riukik VNsisAfla, Do mšt4 |e Ie Balo Srter.                                          \
Letaasfci aasjsjsi am Fasfas^                J
▼sa* porocs! ub S. osi 30 slsuit snolpaj    '
^^^^^^* ^^^ ^^f              ^* ^^^BB^^^^BBBP   ^^^^^»^^^H^^^^F   ^^^^^^^^^^^p   ^^9^^
CSnL *Sb ^ jart > ssisMit ps»eiSsi?^S
****** MW*)m*U aov fBs> ktala ■*«• in obstreUe^l # M* kraie sm fronto, ae da bi pcrsrocile possstnb-ne »kode. Do pariške« mestnejca, oseamljmmBiso mišU. Alana v Parisu se lo pri*el ob a ori 50 sainvt sveoar ia konoml ob 10. vi 10 minut
OfmnMhm proti Solunu T
Žs—ra, 23. marca. Pariško časo-ptsie nasnanja ofenzivo osrednjih držav proti sol unski armsdL
Politiine veiii.
= 0 soTom eksperimeata dunaj-sko - peštanskih krogov na jusu vć po-ročati osječki »Jug« v nekoliko zamo-tanern in nejasnem »posebnem izvestju« s Dnnaja. Ta dopis pravi, da je dunaj-skim krogom posebno neprijetna če-fleo - jufoslovanska solidarnost To bi hoteli sa vsako ceno razbiti. Prvi po-skus je bil z dvoiico SusteršiC-Stadler. Ker se ta ni oboesel, razmiiljajo sedaj o eksperimentu, v katerem naj bi isral vidno viogo ljubljanski Skof dr. Jeglič (!?), kl je ▼ klerikalno - aristokratskih kroćih ie vedno persona grata, Preko dr. Jegliča hočejo vpUvatt na slovensko duhovništvo m če to ne bo pomagalo, se bodo zopet pričele persekucije ln re-torzlje proti onhn. ki asitlrajo sa maj-nisko deklaracijo. Imajoč to pred ocnii. Je dr. Koroiec IzdelaJ elaborat za raz-rešenje celega narodnostnega vprasa-nja (?) v monarhiji in zlasti Jugoslovan-skega. Ne treba spregledatU da je dr. Korošec selo vplfvna oseba ▼ Avstrijl, kl ima močno zsledje. V Avstrijl žele, da se ostreže narodom v centralistlč-nem, ne pa v federaUstičnem smislu. Zato bo tud! Czernin odstopit ^im bo mir g Romunijo podpisan. Splolno so-dijo na Dunaju« da je treba nastoplti na Jugu s retorziJamL Zlasti od zagrebške-ga sestanka sem se osobito Madžari zelo boje, Pripravljeni moramo biti na tette borbe tn ie večje žrtve.
= DsssiscUa obč«d«jo SIovobco. »Novosti« poročajo Iz Splita: Izjavo za politiko Jugoslovanskega kluba Je pod-plsalo ▼ Splitu 2642 moHrih m 3917 žen. S tem so tud! obsojent vsi tistl dalmatinski poslanci, kl pri važnih rszpravah bože z Dunaja v Dalmacijo. Split je po-nosen, da se njegov zastopnfle (đr. Smodlaka) ne nahaja med njbni. Me-Sčani bi ga radi pozdravili v svoji sredini (dr. Smodlaka živi sedaj v Zagrebu ter Je bolehen. Op. ured.), da ga ohrabrilo. DabnacUa, na čelu ji Split se radnje nad brati Slovenci ker je vsaj med njhnl tako agilnih narodnih bor-cev, kl razumejo velfto dobo, zahajajo med narod fer ga pripravtfajo za uso-đen čas. Ugledni Splitčani so radi tega povmbm dr. Koroica, naj priđe v SpHt ter pozove bofjle elemente na narodno lodeJovanfe. Čujem, da Je dr. Korošec HcrlL jalejrad pripravljen, pri«, čim
HH sO vKIVUnJo pfnllt     McSĆSSIStvO   ga
orlcakMR da v svog sredi posdrsvi vo-Utella fJega narodneja pokre^.
*mmf •Js5f€ J**oć*.ć* bo bjvfi itimi-rter but đc ffiddtlictT,* mađzaron naf» ■tsffo vrste. Imenovan za hrfai*kegji *mm' J»*7pjilnrtl b< tmef na ffrraf. flDBUi s49sff hrvatski Intrg«. V sfo^aft*. I m m «n voiKvnB m oonn vvcnB* ni mi
OPajB^BjBjBV mH9Wi mm mmmmmmmjm* S*9^
*   hodnjl toden to baie voč hrvatskih po-
►    Iltikov pokllcanih k cesaiiu.
F                             9BBBV         ■Sv^B^IBYflM^IBSlBs\sft      ^P       B^V^Bi^aBB^^^BBi^B^^^k            W^ ^^
; a si 14. msrca. Pogajanja med zavez-k Bttt kakor tuđi pogajanja med zavez* . niki ln Romunsko potekajo zadovoljivo. t. Konstatirati je blstveno približanje v 1   vpraJanjih, kl dosedaj ie nišo bila re-
>    ieaa.
ss Sporazausi med ItaiUani ln Ja-gosiovasU. Rimski dopisnik    »Morning
I' Poitec poroca o valnih pogajanjih rned Italijanl ln Jugoslovanl, ki so vzpela do popolnega sporazuma. Pričela so se poleti v Svici. Nacrt Je odobrilo 50 srb-skih politikov in veliko Stevilo Jugosio-vanov iz A vs tri je. Omenjenl list poroca nadalje 0 konferenci v Londonu* katero so priredili Srbi in katere so se udele-žili eksekutivni odbori angleško-itali-janske lige, angleSko - grškega društva in angleSko - romunske zveze. Izreklo se je zadovoljstvo o doseženem sporazumu med Itaiijani in Jugoslovant Kon-ferenca je poudarjala, da bo sporazum ojačil tuđi odnošaje med Srbijo in Gr-ško ln da se odpravijo interesna na-sprotstva med ItaJijo in Grško, da se bo moglo vzhodno Sredozemsko morje uspeSno upirati nemškemu pritisku na vzhod.
=  Kooferenca ententnih   mlnistr-
skHi prodsednikov. »Oiomale d' Italla«
poroca,   da   se   bo   vršila v aprilu v
Rimu konferenca ententnih ministrskih
r   predsednlkov.
= PaSlćev kabinet obnovljen. Rim, 25. marca. Agenzia Stefani poroca: Pa-šić je stvori! ministrstvo, ki obsega vse člane dosedanjega kabineta, ko se je poskus koalicijskega kabineta in sporazum strank ponesrečil.
= Srbija la centralno oblasti. V Bernu Izhajajoče glasilo bivšega grške-ga kralja Konstantina »Agence helle-nique« pravi, da novi srbski kabinet ni nenaklonjen pokajanjem z osrednjimi državaml na podlajd statusa quo ante poleg nekaterih teritorijalnih konceslj Bolgarlji. Lyonski »Progres« pa poro-ča iz Krfa, da navzlic večdnevnim po-gajanjem ni prišlo med Pašićevo stranko in srbsko opozicijo do nobenega sporazuma.
= Ttafijanskf sodlansti proti pod-pfsu londonske spomenice o vojnih cl-Uth. »Avanti« poroca, da se je §ef lista odpeljal v London, da tam oČitno Izjavi, da talijanska socljallstična stranka odVlanja svoj podpis na spomenico o vojnih ciljlh. katero je sklenil londonski sodjpllsriCni konsrres.
= Obsojen ftalfjansk! pnbllclsi Vojna sodnija v Rimu je obsođila publicista Mansuettila radi sporazuma s sovražnlkom na 20 let ječe. Državni pravdniV Je pred!a«ral smrtno fcazen.
=■ Spor v romnnsiri Icraflevslrf fifSI. *Az Pst« poroca Iz Bukarešte: V tn-kaf?n!fh Vroflrfh govore, da je oriSlo med kral'em Ferdinandom fn kralflco Marilo do rednih snorov: kraljica In prestolo-"^slednik ?t^ namreč r»a strati! entente. K^Hevska dvojca se fe ćele teđne ni se?^*. ker te kralj v Jassviti. krsHfca t>a v gfav^em stRTi!!. Jo^escu !e v TassyJn,
== Proces proti švicarskim ln nem-škim velelzdajalcem v G^novL Dne 21.
It m. se je Dričel proces proti Švicarskim in nemškim uradnikom pri električni centrali v Genovi. Obtoženl so: Svicaria Ivan Lockcr in Ivan Canelli, žena nekeca italijanskesra moroariškega čKstnika Nemka Tricda Liebenthal, Vita Martini iz Genove in predstojnik Ivan Oruber. ObtoŽba se glasi na špiiona2o, sabotažo In veleizdajo. Poklicanih je polno prič. Ohtož^ni zatrjuielo, da so ncdolžni. Med razpravo Je pri§lo do ta-klh Incidentov, da je moral predseđnik izprazniti dvorano. Občinstvo je hotelo napasti obtožence in so jih morali kara-binerji Sčiti pred njim.
= Jitrow kertra ILi«luiowvki. Biv-U nemškl državni teinik za zunanie zađeve Ja*ow, ki ie iffral važno vlogo pri izbruhu vojne in proti kateremu, ie naperien velik del očitanis bivšega londonpkcffa nomškeca veleposlanika, odjrovarja sedaj v >Nordd. AIljs. ZtR.< na spomenico kneza Lichnow8kefta ter sknSa ovrećl rasne njegove trditve. Najinteresantneide pri tem 1e pač, da qairow vall glavno odgovornost na rame avstriiske diplomacije, cei Avstrija je imela v srbski krizi prvo in glavno besedo in Nemčija ie Ie ispolnila svoje dolžnosti kot zvesta saveznica,
ss NenčUs   nokrovIteUlca   Litve. Berlin, 23. marca*   (Wolffov   nrad.) Neko odposlanstvo Iitvinskega deželne-ga zbora je prišlo včeraj k državnemu kanelerju, da izprosi v imenu Iitvinskega naroda od nemške države priznanje samostojnosti Htvinske države.   Odpo-slanstvu je državni kancler v imenu ln na cesarjevo povelje izjavil da se zdaj, ko je litvinski deželni zbor   Litvo, obnovljeno kot samostbjno državo, zdru-Žil z nemško državo v večnem, trdnem zavezniStvu in ko je za obnovo te države naptosil   Nemčijo   za varstvo ln    j pomoć;  da  se  zdaj  Litva  pri-    , znava  v   i.menu    države   kot I j svobodna   ln  neodvisna   dr-l • žava. Nemšks država je pripravljena    I dovolltl Litvi naproieno varstvoln    1 pomoć*.                                                   3
=3 »Prodtevtonska Rga.«     Reuter    ] poroca iz Wasningtona: Senator Oven Ie predlagal v senatu* naj se ustanovi lijra narodov, kl bi obsegala   ' Združene    j države te saveznike. Zveza naj bi do-    , ločfla    Riednarodna   osnovna    načela.    ^ Tevtonskl narodi m nfih zavezaik! naj    1 bi bffl od te Zveze lzključeni, četuđl bi    1 podpirall njena osnovna načela in ka-    t zali Jasni namen, ravnati se v svoflh    l dejanjm po pravici m pravičnosti. Ce    i bi se Tevtonf oofrall. nai bi zveza do-     ' seiHs wastM&*rsko IzofacDo Memctie: s tem bi bfls Ne?*tcl)a no petfh fetih prisl-    1 temridofall m fazanu odredba«            <
Dopis iz Celja.
(Od nalegs dopisniksj
Celje, 23. marca. Nemlka mladina t Celju Je selo posurovela. Dečad nekaterih nemdkih rodbin ne more iti mimo slo-venskih otrok, da iih ne bi psovala s vindisarji, a psi, in iih obmetavala s kamenjem. V tem osim se posebno odli-kujeio otroci priležnice nekega bivšega mestnega ursdnika, ki lim seveda mati (sicer doma iz slovenske hiše v ot. Jurju ob južni železnici!) se potuho daje. Naj to svarilo zadostuje, da nam ne bo treba, svojih otrok na drug na* čin braniti pred pobalinstvi slabo vsgo-jene mladeži.
Adijo, Balts! Hetmaii Balts pl. Baltzberg, ki je bil doslel prehra-njevalni inspektor za Spodnji Staier in ie v svoji nemški nadutosti sovražil jezik slovenske Ka prebi valstva, poide t Gradec kot nadzornik za ćelo Štajersko. Jok&li se za njim Slovenci ne borno.
Samo gosposki nemlkn* tarski župani baje poidejo pred cesarja na Dunaj protestirat proti Jugoslaviji, kmete hočejo doma pustiti. Da ie Ornige. Javornike, Schmldererie itd. sram, hoditi ekupaj s slovenskuni kmeti, razumemo. Da pa se sramujejo svojih >tajčfrajndlih< kmećkih županov, pa ie veekakor selo značilno! Ali pa sploh nobenega več nimalo sa seboi?!
91. občni zbor Štajerske k m e t i j e k e družbe se 10 vrSll dne 20. in 21. t m., prvi v vojnem casn. Zvišanje udnine na 6 K je bilo odobreno. Da se proslavi 6toletnica druibe, je bil izvolien poeeben odsek. Razpra-ve bo se največ gibale okrog vojnih cemral ter dosedanjega načina rekvi-sicij. V debato so posegali tuđi sastop-niki naših slovenskih podružnlc. Za predsednika je bil zopet izvoljen grof Attems, za podpredsednika dr. Kluse-mann in Neuper. Za Spodnje Štajersko so izvolieni v odbor f:^.z Franc Rob-lek, župnik Fr. Gomilšek in dr. Kaxl Verstovšek ter iz plenuma gg.: Franc Thaler, Franc Stajnko. in Lovro Peto-var; iz plenuma poleg teh Se Nemoa Lenko in Regula. Na občnem zboru se Je znova pokazala vsa nestrpnost nem-štva, Komaji % 2 glasi večine so pri volitvah is plenuma prodrli slovenski odbornik!
Ljubno. Inžekovo izdajstvo je vendar naše tržane zdramilo. Oe-prav nima Fludernik toliko prijateljev, kakor Ima prstov na eni roki, vendar še utegne tndl tište zgubiti. Bog nas varuj — zlasti sdaj v čašu nade iu* goslovanake deklaracije — takih Tuđi — Slovencev. Ljnbenci! Koe ie va5A narodna zavest, kadar volite FluđernJ-ka v okrajni zaatop in v posojilnioo? Taki ljudje ne »padajo v nobeden slovenski zastop ali zavod. Proč 2 njimit Naj gre >herdega5a< k celjskim Nem-cenu nai i njimi lomi svojo lmenitno nemičino, đa človeka kar nšesa bole, kadar ga elisi nemško govoriti.
Zadruga Rinka s sedežen v 'Celju ima namen, da v kratkem postavi v Logarski dolini slovenski hotel. Zdai ko so Nemei hoteli kupiti naJU slovenski biser, je nainrimernejši čas, da vsi rojaki, zlasti oni, ki so y vojni obogateli pristopiio zadrugi >Rinki< % mnogiml deleži. Pokažimo vendar en-krat svoj narodni ponos! NI vrag, da bi naši milijonarji ne spravili vsaj 100.000 K z& slovenski hotel. Tndl nafto >Savinjsko podružnico Slov. plan. drn-Stvac. ki je zgradila kraaen Frischau-fov Dom na Okrešlju, ie treba denarno podpreti.
Solčava. Nemški naskok na nap io Logarsko dolino, ki ie svetovnozna-na kot ena najlepsih dolin, Ie za en-krat odbit. Pri nas ni izdaiic kakor sta Inzek !n Suhe. Naš narodni ponos je neomailjiv, trden kakor trđno stoje nadi v sinje nebo kipeči velikani. Pred nekai leti se ie Inžeka sicer posrečilo, da je kmeta Plosnika s elivovko pre-motil, da je prodal nekai sveta, a to se ne bode več zgodilo. Mi spoštujemo ▼sakega poStenega Nemca, kakor so Frischauf in drugi, spreimemo Iih go-stoljnbno, dokler se dostojno vedejo, a na domačl zemlji hoSemo biti đnmačini gospođarji. Mi ne borno tlačanili in hlapčevali tajcu — Nemcn. Smešno je, da nas celjski Nemd v Celju ne pripo-snavajo, a kadar prfđejo k nam, pa znajo skorai vsi slovensko, lt tega vidimo, kako črvivo je vse celjsko nem-štvo.
Is Zađrečke doline. Dne 17. t. m. sta poerorela kmeta . Stradnik in Drok v Rovtu pri Smartnem. Prvenra je zgorela hiša in svinjaki, Drokn pa ražen kozolca vse. Požar je naetal ori Droku. kjer so se saje vnele. Gospodar Drok je padel v vojni Žena ima pa 8 otrok. Potrebni so pomoći. Smarč&ni so šli gasit. Ob 10. uri zvečer pa se je po-drl zid in ubil Ivana Bitenca po dom. Kovača v Smartnem. Uboga vdova ima 5 otrok in ie tuđi potrebna pomoči.
Poštne razmere v Gor-njemgradu so postale naravnost neznosne. Pošto dobimo enkrat na dan, namreč okoli 4. ure popoldne. pisma pa se raznašajo eno uro pozneje. Od 4. ure naprej ne sprejeme naš ljabeznivi poštar nfčesar več, ker baje nima pe-troleja. Pišem torej ni mogoče tišti dan resiti. Zjutraj pa se odpelje posta ob H7. urL Tako leži odgovor še en dan pri nas, tedai časa zadosti, da ara lahko na pošti trikrat preberejo. Drugod so cenzuro ze odpravili, pri nas jo pa isvršnje poštarjeva žena, Zakai pa zvečer oken boli ne zagrne potera bi ljudje tega ne viđeli. A za to radoved-no cenzura ima poštar.zadosti netrole-]a, saj si sveti navadno do polnoči t uradu. Ker sta poštar in žena huda Nemca sta tuđi zelo nepoetreiljiva proti slovenskemu prebi valstvn. Ve6-krat se je že pripetilo. đa je stranka Šakala več nego pol ure, med tem časom pa je imel poštar zasebni poerovor v blaženi nemščini, potem na jo onol-đne stranko zapodil. Grasko požtno ravnateljstvo v Gradcu nai r>ou£i našega postaria đa je on zaradi nas nastavljen in Ima naa vljudno postreči. Ce nas pa mrzi. pa pojdi v T>enr<Hon ali na Dunaj. Jokal mm ne bode nikđo.
Moffirle električno rae-svetlieno. V Mozirjn se 1© osnovale, pod nacelstvoni *. Matija Goriosrja Iružba s omejeno vsreso, katere mm-mi to naprava la vidrirraaji  sA
®>- stev-____________                                                                                 .SLOVENSKI NAROD*, dne i3. marca 1918.                                                                                                      Stran 5.
trifne razevetljave. Kltnb t***vnini ča-•ovnim razrmeram so bila dela. em napravo hitro izvršena, in 21. tm.gov trpi ž<5 prvič žarele električne luči. Ubra: bo razmeroma c«nt ker i<? vpo-rabljena vodna sila Savinje. Za Mozir-je pomeni ta nanrava veliko pridobi-tev, katero je oeniti tem boli r ozira na po voini povzročene razmere Po ti temi, katere smo bili dosedai vajeni, ima trfc sedai zelo prijazno lice.
Drobne no viče Zaprli so meearskefca pomoćnika Jožefa Ureka iz Brežic; dobi I je od »vojeea sroapo-darja Druškoviča večie zneske za na-kup živine na Hrvaekem. Zapil in za-kvartal je 11.500 K. - Vlomilasta kamnoseška pomoćnika Jožef in Franc Umok v stanovanje zakonskih Zorko v S-,j. Pohanci pri Brežicah ter odne^la 1500 K. Orožniki bo ju zaprli. — Cigansko družbo zavsem 15 mo-ikih in ženskih, so dne 21. t. m. pripe-V/-11 v Celje. Praviio. da se ie posrećilo v tei družbi najti nevarne tatove od ootle. ki so že dahe časa vznerairja-!! tamošnje prebivalstvo scori do Sevni-ce. — Glađu umri ie v Zavodnji pri Celju SOIetni starček Jornei Lah. Našli so ea na neki poti mrtvesa. V 6troDnilra ori Vranskem eo našli rort-veca berača Valentina Zakrasnika v blizini stanovanja. Umri je rudi menda ffl'idu. — Pri železniški nesreći v Fali nad Nfariborom so bili 4 že-ezničarij in 2 vojaka *«»žko r.irn V. En vojak ie umri. — KopaliiSe R o u a I k a Slatina je bilo pri zadnjem posvetovaniu zastopnikov avstrij-ekih kopalisč z vlado uvrščeno med ona kopališča, ki uživajo ugodnosti glede dobave živil. — P o r o č" i 1 se ie v Račjeip vodia tamošnie kmetiiske radnice Simon Ducmin z gdč. Grizelđo Merku iz Trsta. — 501etnico doktor s t v a ie slavil 12. t. m dekan in kanonik v Novi cerkvi pri Celju. dr. Lavoslav Greerorea bivši državni no-slanec in urednik.  >Slov. Gospodariac.
—   Profesorski    izpi*  ie  položil ▼ Gradcu «?. dr. Pavel Strm^ek, surlent mariborske    eimnazne.    sin     znanegra prerano    umrleea    nadučitelia    sr.    A. fitrmska v St.  Petru na Medvediem selu. — Porooil se i e s. Franc Turn-šek. nradnik    podružnice    Liublian^ke kreditne banke v Celtn,  sedai    nadpo-ročnik v rezervi, z erdč. Marico Veršec s BizeJjflk^sr*. Bilo prečno! — V N e z-bisah pri Srnnriu ie v?led bolezni  in starosti  ođstopil  župan  Franc    Gohec, ki je županoval 25 l^t.  Tzroljen ie za župana vrli  narodnjak  Matej    Straček.
—   Ptuiski   Slawitsch.  rodcm  iz TV>štene hiše slovenskih    S1»vi?ev    na Murpkem  roVn.  ppveda  znerizen  nern-škutar, se drzne  baie strašiti  ltudi.  da bo  vsakdo ustrelien,  ki   DodoiSe  deklaracijo. Tako neumpo šalo si lahko do-voli  pač    —^  Ie    .""ove!:    >'-^; -—S-ve vrste.  —   Za   postaienačelnika priđe v Celie nadrev. Stopar iz    Poli-čan, znan zagrizen renegat.
hiti i; milili M.
f/ržavnl  noslanee   Fon    v    Goriei.
Državpi poslanec Josip Fon bo 4. in 5. aprila v Gorici. Kdor bi želei ž niim govoriti, nai se zgJasi v hotelu >pri zlatem ielenuc.
Katarina Doliak f. Dne 24. t. m. ie umrla v Ljubljani gospa Katarina Do-1 j a k roiena Breceli iz Solkana. od koder ie pribežala ob Dadeu Gorice k svoji hčeri Gabriieli dr. Franko vi. ro-projri deželnejra podelavaiia troriške-ga. Pokojnica je bila vdova po pok. že I. 1875. ninrlem solkanskem županu in deželnem poslancu Matiii Doliaku ki ie bil kot eomišlienik in prijatelj dr. Karola Lavriča med buditelii in prvo-boritelji slovenske^a liudstva erorirke-ga. Pokojnica je bila zn.-\na kot zaved-na slovenska žena, ki i© kot veleno-sestnica vedno narodno volila. izvrstna mati in pospodinja. blage^a in rado-darneera značaja. Edina želia, ki io ie se ^rojila v svoii visoki starosti, da bi se živa videla svoi liublieni Solkan, se jej ni izpolnila. Naj počiva v miru!
Beeanci v nbčini Dobova na Spod-niem Stajerskem se tem potom prav toplo zahvaliuiemo za v?e izkazane dobrote 8 strani domačinov, zlasti erospo-du neducitelju Simonu Gaiškn in erosp. inpanu Antonu Ani ono vi ču, ki sta nam Čla vedno na roko in vedno dobrohotno pomasra'a. Ohranirao ju v najboljeem epominu.  Boe: ju živi!
Starišem - bearuncem! Becrunski stariši, katerim dela vzeoia otrok tež-koče, se pozivliejo, da naznanijo to >Posredovalnioi za jrori^ke begrmee v Ljubliani«. kaiti tukai^nii urad ie dobil ponudbo različnih dobrih in uglednih družin, ki so voljne spreieti otroke v začasno oskrbo k sebi. Natsnčnoiša pojasnila daje Posredovalnica t Ljubljani.
Koncert v Trstu, ki sta ea priredili *ospodi5ni Cirila Medvedova in Dana Koblerieva v nedeljo zvečer v Narodnem domu. je uspel prav povoljno. Izvajateliioi sta podali občin-atvu obilen umetniški uži tek.
Zaplemb« premoženia Trži^ka deželna eodnija je odredila zaplembo premoženja bivgesra mestneea einma-ziiskesra profesori^ v Tr.^tij Gina Sn-ravala, ki jo osuralien zločina proti voini Pili dr*nve: dolte zaol^mbo r-rr-rooženja Ser^ija Fabretta, rez. poro5-nikaf iz Pulja, Marka Burica, jurista, rez. poročnika, it Krstela Lukačn v Dalmaciji, Klenienta Puhenica, jurista, rez. nraporšcaka iz Mnkarpke. MarrM?la Bilup«. frizeria> ?rnovojni§ke^a strel-**a, iz Pulja. vsi v^trel p. ?t. 37.. kor so osumlfeni   pobecra  k  ?ovra?ntku.
Nemška indostiita ob A dri i i. »Daimler Motoren Actienee?ellBchaft< v Dunaishem Novcm me-ti^ ie skfenila zaraditi na ladrsnski obali veliko de-lavnico zr. ^radbo motor=Mh brodov.
Hrvatska šoU ▼   Pnlfn.    Hrvatska ^ola v Pulju je prešla s 1. marcem t. 1. n% deželno npravo in so tuđi u^itelH Se imenovani. V soli ie vpisanih sedaj S20 i otrok.   Puliska    občina  pla^uje    se^ai ! na.ieninino   in  t^oM   vse  strosks,  ki  jih j je po z-tkonu đolžna nositi. 5o<a se prp- i seli iz Narodn?sra doma v šolsko zsrrad- j bo italijanske mestne sole ▼ ulici Ceni- • de. Prostora je za devet razređov. Hr- ; vjtfje v Pvxlju so torpi po dolsein borenju r!o?*^Ii  svojo  solo.  Gotoro ie,  da ' bo rertla m fve^ela.
Uspeh ribolova ▼ Primorju meaeca febrnarj* 1% bil ta-Ui   na lovilo «•   1« 4 47^96   kff   rib   bi   16370 kff   tfeOjk.
Školjke In 28.993 kp rib odpade na to* i
jaAki ribolov, drago so prin^sli na trg civilni ribiči.
Kdo ve ka|? Karol Pahor, do-mobraneki infanterist p. 27., 6. stotn^ ki je oddel k vojakom 20. maja 1915.. je pisal zadniikrat 27. iulija 1915. Kdor bi kaj ve4el o njem, nai sporoči Juđti-ni Pahor, Vinice št. 51, pofeta Kralupy na Vita vi. Češko.
Ditaioiite? Ibrodiesa svela.
Ljubljana.  26. marca.
V navzočnosti načelnika Jugoslo-Tanskesa kluba poslanca dr. Antona Korošca se |e vršilo v nedeljo, dne 24. marca prvo posvetovanje zastopnikov Slovenske ljudske stranke in Narodno-napredne stranke o ustanovitvi Narod-| nezsk sveta. Dosezen je bil v tem cziru poiK>len sporazum v vseh načelnih Tprašanjlh.
Dnevne vesti.
—   Voraška     amne^lija.     Povodom rojstva  najmlaj§es:a  ce3arskeea  princa je cesar zaukazal:    1. vsem    voiaškim osebam, ki so bile pred 10. marcem ob-soj*»ne, pa jim ie bila dovoljena odero-ditev ozir. prekinjenie kazni, se kazen Bprecrleda. ako ro po ob*ođbi vedle hrabro in dobro; *2. v^em osebam. ki po bile pred 10. t. m. od voiaških sodišč ob-soiene  radi   preereška    ali     prestopka (izvzemši   na\iianie  cen  in  odoruštvo) se  kazen e>preje:)eda;  3.  vsem  tako  amnestiranim (po 1   in 2.)  ^e Br»resrledaio tuđi  poslenice:  i.  ppreeledajo  se    rudi vse pred 10. t. m. izrečene disciplinarne kazni.  5.   Vojaške oblasti   (ministrstva) smeio predložiti predloge    za    pomilo-ščenie  radi   takih   oseb,   ki   ne   ppadaio pod  crornje doloebe.    pa  so     amnestije \ redne.
—   Odbor sa o«*lei>ele vofake prosi vso dobrodelno javnost za veli!:ono^na darila.  Darila n«i   se blaerovoliio  poši-Ijati v pikamo >DobrodeInost v Aloizi-ieviSdu. Polianska cesta v četrtek 28. t m. Od 2 —6. ure.
—   Poziv   dmžiTinni.  katerih   o?rtie in sinovi so na boineni  polio dacIH. se zini bil i ali prišli v vjerniStvo. Nns hra-ber, s slavo ovenčani tor.niski polk št. 28 bo za ppomin na pvetovno voino iz-dal  spomin.cko kniiso v besedi in  sliki. Zatorej  prosimo v    smielu    popolnosti ercnškegra voinesra   e'bunia    vpp   tište družine,  katerih  o^etie in  sinovi   so se v teh  slavnih   boiih   vojskGvali,   da   r»o-sljeio    sT>ominske    slike \%    te    vojne, dnevnike  in  draea  zapomnila.  nndrJie življenske  doe'odke  padlih   in  posTeša-nih. kakor-rudi slike ti«tih. ki so prišli v  vjetništvo.  na  naslov:   SchrifHeituns: des >KriP2r5album?< vora F. Art   P. 28. Szorobathelv. Un^am. Polobe in dru ti predmeti se bod} nošiljalcem 8 hvalež-nostjo nazai poslali.
—  ČeSki voiaki za slovenske   knl-tnrae nanien     Češki voiaki so nam poslali   iz   Vidma  na  Italiianskem   1251  K kot dar >milerau narodu    elovenskemu za Ciril  Metodovo družbo« pod eeslom »Vžrnoet    za    verriost<     (zvtstoba    za zvestobo).  Bratski  dar  če"-k»b  voi^kov ie na?i ia\Tio?ti nov dokaz iskrenih in prisr^nih   vezL   ki   vladajo   med  obema narodoma
—  Za tainera «yernP^a   \%   imenovan kraniski  d^želni   nrcrNednik    crrof Henrik  At teme,     praviio   da    me?to dež.  erlavaria    dria.  Susteršiča,    ki    je ^ropadel
—   Iz   politične   konreptne   službe. Dr.   Albert     irrof Tvichtenbersr    ie imenovan  za   konceptnesra    praktikanta pri kr?.niFl:i r»olif;;:iTii upravi.
—   Promociia,     Promoviran  ie    bil dne 9. marca za doktoria vsecra rdravil-stva na dunaiskem  vpeu^^-išču   rospod Matiia   Ambrožič  iz   Hrastenic  pri Ljublta^i.
—  Za doktoria prava ie bil promoviran   na   dunnipkem   vpeupi^i^^u   22.   t. m. praDorščnk  Ciril  Pfeifer.   nr?ik-tikant   pri   voinem   ForHšrn    sin   finan^-neca     nadkomisarja     Pfeiferja.     Čestitamo!
—  fTovep^ki ijrralci in pcvri   obeh spolov.  ki   žele  biti     zopet     ansrnžirani pri deželnem crled«.!i55ii v Lmblinni  za sezono  IDI8/19.  torei  biv?i   člani   ns^e drame   op^re in operete, solisti, ^bori-sti.  er.izodisti  in  komparzi,  a tuđi   vse one   Slovenke   in   Slovenci,   ki   se   žele posvetiti  ierr?>Kskermi  ali  pevskenm  pokliču, torei diletant ie. ki hočeio postati Ftaln?   51arsT    p?i   se  rt:pmeno   i^vifo  n* naslov:      Slov«nflki      eledi^ki konzorcij ▼ Ljubljani. V-^.nkdo. ki se pris-laša T>rvič, nai nnvede v svojem dopiru:  roi^tne podatke, notek  p(»-lania.     docednnii     poklič,     doped^nie event. d^Tovarn'e na dra^at. poliu z na-ve^bo vioar in ocp^.  svoie želje in  >>iva-li^fe.  Kon^orcii   želi   prnv  posebno   A*. se prielas^ erospodi« id darae iz mših
inteb'cept^ih krouov & nrim^rno iromi-ko in šolsko izoV.raz^o ter dUetrn^ie. ki Im^io ^,e vsai nekwi rutine in renorto-ari.i Razume «p\ da bi iru bili diie-tantje. živeći doslej izven L/iuTi7i>mo. prav dobrodošli: ti n"1 navedeio tud? svoie ffazno po^oie. Kdor more. nai priloži flvoio eliko  ki ^e mu vrno
—   O?>*phcTrVo zn ?Tove7i«iIro   r'Vf'i-Šče isče Slcvrn-ki  srlediški konz^rr-'i v LiuMiani.    Priiave  z navedbo    icstr-u-meita in dosedanie prakse nai se poši-Tinio  ni konzorcii.  Sp^-eiomaio  se  rudi dobri diletantie. !:i M bi'i pripravi ^ni. SDreiefi  anj^fižma. pri orkestru vsai  za dobo voine. Razume    se. d;i    «o dobro-doSle rudi dame in da ni izkliučeri.i no-bena narodnost.
—   Dva nova vlaka ra uroci J>«e-niee - Trbiž   Uradno &e raz^la^a:    Oi 2?. marca t. . ncprej stavita se na pro-Zi Je^onioe - Trb\l proti vsakočaFneir.ii preklicu vsaki    dan  redno    ▼    promet osebna vlaka  1711   (TrVž odhođ ob K. uri  21  min.  popoldn©.   Jesenice  dohođ ob 7. uri 35 min. ponolđne) m 1712 (Jesenice odhod ob 10. nri 30 min. donol-dnc. Trbiž dobod ob 11. uri 46 minut do-poldne.'*
—   Ra^^menia   delokro**   •tapni^i ^r§tnih ur^dov II. razreda   ▼   av?trii-slro - ©rr«kera    HTjrnvnem    otcinl?n    v Srb'ii   Poš'no in brzofavno    ravnatelj-stTO razglaša: Od 21. ianuarja 1918 da-Me ie dovoljno ro*iHafi na et*T>rte kosine urade II. razreda    v    «T«tii1flko-orrakem nrravncm ozemlju t 9rW1i na tojaik« omU   na«loTUeo^   itajiifi '
zasebne plsemeke pošiljke, poštne na-kainice in brzojavke. Na označenih uradih se od vojaskih oseb sprejemajo ▼kniižene zasebne pisemske pošiljke in brzojavke; vojaškim osebam je tuđi do voljeno preda janje postnih nakazan in vplačilo zneekov do 1000 K s postno-hranilnienimi poiožnicami. Kot etapni po si ni uradi II. razreda v avstrlisko-osrskem upravnem ozemlju v Srbili pridejo t&ćas v poštev: Aleksandrovo, Boeatic, Grocka, Kamenica (okrožje Valjevo), Kolari, Krupani. Ljubovija, Loznica v flM Mionica, Osipaonica. Priboj (okrožie Priiepolie). lUča t S., Ralja (okrožia Belsrad). Raška v S., Slepak, Umka, Ušće (okrozie Ca^ak>. Velika Plana, Veliko Oraeje, Vuci trn, Zabrež v 6.
—   Pošta* povzetia.    Poštno in brzojavno  ravnateljstvo razglaba:   Označ-ba vrednosti in visina povzetja, do katere je dopustno dostavljanje zavitkov se razširi od 100 do vštevši 600 K.
—  Omot in zatvor   vređnostnili pišem in zavitkov v tnzemskem prometu. Perino in brzoia^Tio ravnateljstvo raz-Flaša: Na podlaeri poštnesra reda se do-loća za čas, do kler frajajo  vsled vojne povzročene   izvanredne   razmere   slede-oe:  1. Vrednostna pisma in zavitki, ki se moraio sieer s pečati  zatvoriti,    se laiiko  zatvarjajo  z  odtiski   iz  takozva-neera  brezsmolnatega,  n.   pr.  iz  asfalta napravlienega pecat, voska.    Za omot rabljeni papir nai bo v takem slučaju posebno  raskav.  —    Uporaba pečatnih znamk  pa v slučajih. kier je zatvor s peratnim  voskom  prednisan,    slej    kot prej  ni dovoljena. Ravno tako ne mo-rejo pločevinaste. lepenkaste in podobne  plombe    nadomestiti    predpisaneffa zatvora z plomhami iz pečatnega voska ali svinea. 2. Ako se uporablja za pre-vezanie  zavitka  papirni  motvoz,  mora biti isti dobro zavit in močneiši. kakor pa motvoz iz kononeli, ki se rabi sicer v takern slučaju.  Pri  zavitkih z denar-iem  itd.  bo pa mol vozi iz papirja slej kot prei nedopustni.
—   Spreiemanie    zavitkov    na   po-
§tah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo razplaša: Na podlaci postneza reda se određuje z ozirom na prometno tezkočo v tuzemskem poštnem prometu pričen.ši od 22. marca 1918 do preklica .^ledeč©: Tuđi za spreiem nuinih zavitkov veljaio iste omeiitve, kakor za zavit ke v ob6s. Isti se s^rejemaio torej snmo v kolikor dopu.-čaio prevozna sredstva. Obvezno takoišnie dostavljanih nuinih zavitkov on^)£c^ r).l"opiiiri-teliem ie na voljo dano. da zahtevajo tnkoižnio dostavitev in se mora pristojbi na za nuino doptavitev sr.no v lem slučaju plarati ozirnraa zavitek takoi dostaviti. Pri dnisih zavitkih razven nuinih ie inhtevo po tukajčnii doetavit-vi nedopustna. Oznacba vrednosti nad 600 K ie pri neurednih zavitkih dovoljena samo tedai. če vsebuje isti bankovne, kovani đenar, vTednostne listine, kovano ali p^kovarto zlato, srebro, zlato ozirom a srebrne predmete ali dra-erulie. — Ozna?ba vrednosti pri nuinih zavitkih ie nedonustna. Najvišja teža navadnih in rekomandiranih pišem, iz-vzemši urndna rti-ma. ie določena na 250 srr v času od 22. marca do vštevši 1. aprila 1918 se moraio v celem tu-zemskem prometu pristojbine za zavit-ke takoi pri predaji vulačati. — Izvze-ti so zavitki ki iih pošiljajo poštarine oproščene oblasti na prejemnike ki so zavezani k plečevaniu poštnih pri-stojbin.
—   Promet    zasebnih    vojnopoštnih Kavitkov   ie  pod  obstoiecimi   oosroii   do-voljen tuđi na voino - poštne urade Št.: 430. 518.  637   ustavljen  pa na    vojno-poštne urade št. 376, 399 in 414.
—   Za!o<re !e*a  se    moraio   prijzrla-siti. Na podlacri § 9. ministrskega ukaza s dne 10. aprila 1917, drž. zak. štev. 160.  o  uredbi   prometa  z lesom  morajo cozdni  pos?«tfniki   in  laetniki  ter    hra-nilci leaa vsled odredbe c. kr  poliedel-ske^a    ministr-tva    z  dne    2.  avgnsta 1-»17,    št.  33.130.    odnosno    7. januarja 1018. št. 442. priclasiti svoie zaloee lesa in o prometu lesa prijavljati nazna-nila od slučaja do    slučaja.    Zplasitev lesnih zrloer se mora z vrši ti po predpi-sih. ki iih objavila uracLni list, in sicer naikasneie do 8. aprila oziroma 8. iu-I'ja.
—  Prc«krba s  semenskim  krompir-
Vm. Ker Re ie moral vp? po podružnici Zavoda za promet z žitom ob času vojne nakuolieni krompir že pred meseoi oddati v porabo konzumu. ie krompir popolnoma pošel. Zavod tedai nima ni-kakih razpolozljivih množip krotnpir-1a, ki bi jih lahko oddali onim. ki eo se za semenski kromoir pravočasno pri-srlasili in so rodi resni?no potrebni, vsled teira se prizadetim priporoča. da si pro^krbe na krkoršnikoli način se-men^ki krompir, da iim ne ostane v to svrho že morda pripravljena ali pa vsaj  nip^^'^0   ni:va  nm zna
—   Bolnička    blacraina    samostoinih ohrfnikov v Linbliani.    Dne  17. marca ob 2  uri Doroldne   se je   vršil   redni obrni   zbor  nb  navzočnosti    24  članov. Občnemu   zboru   ie   predsedoval   eospod Alek3nnf]er     Gjud.   ki   ie  po    pozdravu doSMh  člapov profrlasil sklepčnost ter v  naBledniem  podal  kratek  preeled   o deTovanin   bolničke   bla^^ine.   Bolniška bl'srajna je imela preteklo  leto 9 sej, 1 redni  in 1 izvanredni  ohrni zbor.    na katerem ce ie u>tnnovil ptarostni  Dod-porni sk^ad za onemo^le člane. katere-gra pravila še njso potriena, a ie po po-ročilu blagajnika e. Iv. Kersniča že jako narasel nadalje se sponrinia preteklo leio umrlih članov ffe.  Arton Trtni-ka, Ivan Jelaria in Fran Tcmana    ter se V7n'ak  so'calja vstane raz    sedežev. Občni  zbor je bdobril    nato    odborovo poroćilo, bla^^inikovo in poročilo nad-zorstva o izvršenom preerledu blagajne, kniie in raćunov tor podelil  sr. blacrai-niku odvezo. Volitve so imele/nasled-nii uspeh   Odbor:   Aleksander Gjud, Ivan  Kersnič, Simon  Weissbacher,   Tv. Jakopič.  Aloizii  Eriavec, Josip Rebek, Davori n    Biziak,    Josip    Ahftin,   Ivan AleŠ, Rudolf Gaier, Ivan Kernc, Josip Vider. Namestniki odbora:  Anton ZnDanfič, Fran Kovač, Vaclav Ro-srelj.    Nadzorstvo:   Ivan    Rozman, Ivan Potokar, Avmist Praunseia. Namestniki   nadzorstva:     Alojzij Trink.  Josip  Velkavrh, Valentin  Jeii-na. Gosnod predsednik pola era na srce novoizvoljenemu    odboru,     da    vestno vršilo podešeno »aunanfe    Clanov   ter nada 1 jule. Vzlic vojni, ki vpliva % tm> ailo tuđi na nafto   botniftko   blacalno, mmmo tpraviitM trtitt, te to Mto ••■
0
lovanie v letu 1917. prav nspeftno o 6V mer priea prebitek oko U 3000 K; do sedaj ie pri voiakih in ▼ lakopih 76 čla* nov ter upa^k se sdravi in erečni vr-nejo kmalu W svoi dom ter postanejo zo pet elani. Konćno »e goepod predsednik zahvali doslim Članom in saključi občni zbor.
— PoMsl čas od 1S. aprlU do 16. top-luMbi-a. Določena je bila uvedba polctnega časa v Nemčiji in Avstriii od 1. aprila do 29. septembra. Med tem pa je Nemčija dolo-čila novo uvedbo In sicer prične v Nemčiji poletni čas dne 15. aprila in neha 16. septembra 1913. Vsled tega je izSla danes naredba  skupneza  ministrstva,  ki  določa  poletni čas tuđi od 15. aprila do 16 septembra.
—  Razpis&ni stipendiji.    S I. tečajem šolskega leta 1917/18 je oddati obe-dve mesti po 514 K >Josipine Hotsche-warjeve  ustanove  za    učence    obrtnih šoU.  Pravico do te ustanove imajo ix-ključno ie učenci c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani. Prošnje je najkasneje do 20. aprila 1918 vloziti pri ravnateljstvu c kr. državne obrtne sole v Ljub-Uani, kjer ee izveio nataruni pozoji.
—    Snes  Je  zapadel  danes ponoči  v Ljubljani. Tuđi  ves dopoldne ie snežilo.
Umri je v soboto v Lukove! pri Dom-žalah obče znani in spoštovani trgovec, ko-stilničar in posestnlk gospod Janko Smcr-kolj. Položili so ga v ponedeljek na poko-pališču na Brdu k večnemu počitku. Na] v miru počivat
Schlllerjev hrast t CcIotco nazadan. V Schillerjevem parku v Celovcu je bil takozvani Schillerjev hrast nažagan tako, da najbrže ne preostane drugo nego odžagati ga popolnoma in bo hrast izginil. »Freie Stimmen« praviio, da ne morejo prikriti suma, da se je zgodilo to, ker se hoče zatajiti nemšld značaj Celovca. Hočejo torej dolžiti Slovence, da so nažagali Schillerjev hrast Kaj pa porečejo »štlmce«, ako se pokaže, da nišo Slovenci nažagali nemštva v Celovcu?
V Zagrebu je umri, 70 let star, profesor Stjepan Đasariček, eden najodličnejšlh hrvatskih pedagoških plsatellev, ustanovite!] in predsednik hrvatskega pedagoškega društva.
Kino ideaL Spored za danes, torele dne 26. marca. »Rdeča llilja« ali »Otrod zapada«. Senzacijonalna ljubavna zgodba v petih dejanjih iz amerišklh pragozdov. »Profesor Rebbelnova zaroka«, nordijska učinkovita burka v treh dejanjih. Za mladino neprimerno. Ta spored se predvaja samo danes In Jutri. V četrtek, petek in soboto ostane ldno zaprt. Pripravlja se »Prl-iateli kneza« in detektivska senzacija »Fred Rool«. Kino TdeaU.
Iz pođstrešla  hiše St 3 Mestnl tir )e
v nedeljo popoidne u^la grahasta kokoš. Maibrže se Je pridružila tujfm kokošim. Vljudno se prosi dotičnlka, kdor Jo ima, naj tn naznani v tretjem nadstropja navedene hi5e.
PasU M5 se Je Izjrubil snočf na Uub-Tians\-em Grada v srozdu. Najdite!j se prosi, da ga odda proti nagradi v upravnišrvn »Slov. Naroda«.
fzmbfla se Je v nedeljo dopoldne zlata veri*ica z obeskom Matere Božje. PoSten najditeM se prosi, naj lo odda proti nagradi v up^vnf^rvu na^etra lista.
Na§el se Je ztat uhan v Clrfl Metodovi uHd, dobi se v trgovini Đianca Nemecz.
Aprovizacija.
4- Inozemsko meso. Mesttia apro-vfzaciia ima §e nekai inozeniske^a mesa. Ođdaja s:a danes v torek dne 2. t. m. v cerkvi sv. Jožefa od 5. do 6. popoidne na rodbinske izkaznice, oddajala ga bo tuđi v četrtek dne 28. t m. dopoldne od 7. do 10. ure. Kilogram prvovrstnega mesa stana 18 kron; kilogram drago-vrsrnejca mesa pa 16 kron.
-L- Orehl na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prej-mejo orehe in sicer pol kg na osebo. KiJocrram po 4 K, v sredo dne 27. t. m pri MOhleisnu na Dunajski cestL Dolo-čen je tale red: dopoldne od 9. do 10. št. 1 do 100. od 10. do pol 11. St. 101 do 200. od pol 11. do 11. št 201 do 300. popoidne od 2. do po! 3. St. 301 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 500. od 3. do pol 4. št. 501 do konca.
4-    Orehl na rumene Izkaznlce C.
Stranke z rumenimi izkaznicami C prej-rrtejo orehe in sicer po pol kg na osebo, kilogram po 2 kroni, pri MGhleisnu na Dunajski cesti. Določen Je tale red: v sredo dne 27. t. m. od pol 4. do 4. št. 1 do 100. od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od 5. do pol 6. Št .201 do 300. V četrtek dne 28. t. m. dopoldne od S. do pol 9. St. 301 do 400, od pol 9. do 9. št. 401 do 500, od 9. do pol 10. št. 501 do 600, od pol 10. do 10. št 601 do 700. od 10. do pol 11. St. 701 do 800, od pol 1. do 11. St. 800 do 900, popoidne od 2. do pol 3. št. 901 do 1000, od pol 3. do 3. št. 1001 do 1100, od 3. do pol 4. št. 1101 do 1200, od pol 4. do 4. §t 1201 do 1300. od 4. do pol. 5. 5t 1301 do 1400, od pol 5. do 5. St. 1401 do 1500. V petek dne 29. t m. donoldne od 8. do pol 9. št. 1501 do 1600, od pol 9. do 9. št 1601 do 1700, od 9. do pol 10. št. 1701 do 1800t od pol
10.  do 10. št. 1801 do 1900, od 10. do pol
11.  št.  1901  do 2000. od pol 11. do 11. št 2001 do 2100. popoidne od 1. do pol 2. št. 2101 do 2200, od pol 2. do 2. št. 2201 do 2300, od 2. do pol 3. št 2301 do 2400, od pol 3. do 3. št. 2401  do 2500, od 3. do pol 4. 2501  do 2600, od pol 4. do 4. št 2601  do 2701, od 4. do pol 5. št. 2701 do 2800, od pol 5. do 5. št. 2801 do konca.
+- Orehl za III. tn IV. nrađnUko skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo orehe in sicer pol kilograma na osebo; kilogram 4 K. pri Mflhleismi na Dunajski cesti v sredo dne 27. i m. dopoldne in sicer
III.  urad niska kategorija od 8. do pol 9.,
IV.  urad niska kategorija od f>ol 9. do 9. 4-   Orsenl riž trn doječe ta noseč«
matere se bode oddajal v vojni proda- I jalni, Gosposka ulica. Na vrsto pridejo I stranke z izkaznicami: št. 1 do 300 dne 27. marca. št 300 do 600 dne 28. marca, od št. 600 naprej dne 29. marca.     Na vsako izkaznico do ječe ali noseče matere se dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 krono.                                             I
+ ProdaMd karte lejanice, kl !• aiao -»»»»-»1» ^•♦^-i^  kaviiM ■§• 1
4
šanice, se pozivljajo, da takoi sporoče, koliko je še ostalo ka vine mešanice. ker se jim bode sicer naložila globa radi nerednosti. MestnJ magistrat nima Časa, da bi vsakega mudnega trgovca po-sebej vabil za napoved ostanka.
+ Nadzornik! za prodajo om* Mestna aprovizacija rabi sedem nad* zornikov, ki bodo nadzorovali prodajo mesa pri posameznih mesarjlh. Želi si predvsem zanesljivih in nepodkupUivih ljudi, ki bodo ta posel vestno in odločno opravljali. Prosici. ki se za to delo za-nimajo, naj vlože pismene prošnje na mestno aprovizacijo na Poljanski cesti št 13/1., oddelek za mesa Osebno ft* ni treba oglašati.
+ Prve pošittatve Iz Ukrajine, Uradno se poroča: Iz Ukrajine ie došlo nastopno blago: v Podvoloćisko 7 va-gonov stročnih pridelkov, 17 vagonor čebule. 1 vagon mila« 22 vagonov jcdll-nega olja, 1 vagon jajec, 1 vagon mazila za vozove, 2 vagona avtomobilnlh obroćev, 15 vagonov praznih vreč; v Brode pa je došlo 3 vagone pšena in zdroba. V vagon gre 100 meterskih stotov ali 10.000 kg. Torej Je došlo v Podvoločisko doslej 70.000 kg stročnih pridelkov. Rusija je bila v prehrani Av-stro-Ogrske pred vojno na prvem mestu.
-f O aprovizadjsklh razmerah r Radečah pri Zldanem mostu smo pre-jeli več oštrih dopisov, ki povdarjajo, da kljub vsem pritožbam in prelskavam se dosedaj še ni prav nič spremenOo. Neki dopis povdarja, da ie nedostatkom kriv odbor, ki je šesta vi jen iz ljudi. ki nimajo pravega zmisla za trpeče in stradajoče sloje. Dobro vemo, da živil nedostaja. Vemo pa tuđi, koliko moke je nakazane in zahtevamo, naj se vsaj ta množina popolnoma pravično razdelL Meseca februari a smo dobili po 2 kg koruzne moke. Preiskava podpolkovnl-ka Wieneria je potem dognala, da je Se precej moke ostalo. Meseca marca so nam radelili po 2V, kg koruzne moke, liudje pa pravijo, da ie aprovizacija dobila tuđi nekaj krušne in bele moke. Kdo bo to dobil? Podobno neurejene razmere vladajo glede zabele. Loi da se mora pošiljati v LJ ubijano. Vemo pa, da ga tu imajo nekateri dosti, da milo kuhajo, drugi ga pa niti za zabelo ne dobimo. Januarja so zaklali nekaj pra-šičev. Toda revni sloji so od njih imeli bore malo. Protekcija vlada nadalje pri oddaji mesa. V cenah ni razlike, v ka-kovostl pa dobimo »nižji sloji« slabo meso, gospoda pa boUSe. To ne sine tako naprej. Pokllcane oblasti naj sa enkrat energično potrudijo napraviti red. Ce gre drugod, če je dobro nreje-i na, n. pr. velika aprovizacija ljubljanska, zakaj bo v naših malih Radečah ne mogli razdeliti tega, kar imamo, phn vićno in zadovoljivo?
Prosveta.
—  CeU za rioTemko gtodalBc«. >Na-
rodnl Ustyc objavljajo dopis iz L]obljaBO» ▼ katerem je rečeno: Ravno leto*. ko t« spominjamo, da Je pred 50. leti bilo «tta-novljeno nale Narodni divtdlo, n Je ono-valo v Ljubljani druSfro, ld hoCe snova o4» preti slovensko gledlSCe. Dne 17. mare* M izšel v »Slovenskem Narodu« okllc, ki ope^ zaria, kako so Cehi za tvoje dediiCe na-brail mllijone in želi, da bi Slovenci pođpt* sali vsaj stotlsoče. Morda )• U malo suh no, da je svoječasno šibanje češkesa naroj* da za ustanovitev Narodnega dhradla Tibfr dflo med Slovend fivo ndelelbo. Dr. Jan« Đleiweiss ie vedno znova opozarfal ie leta 1852. v svojih »Novicahc, da tistanavljajo Cehi svoie narodno gledišč« In Je pozlvllal rojake, naj tud! prtspevajo. Ako to «e tm-krat Slovenci razumeli, kako Talno je fle-dišče 2a kulturo naroda, kako bi ml ne f»-zumell njfhovega sedanjega ttremljenja, »Ceska kuželkafska spoleCnost v LuManl« opozarja Češko javnost na slovensko gle-dišSe !n Je sama podpisala 900 K sa njeta obnovitev.
—  »Književni Jug*. IzaSao fe VT. brof saT    posvećen     Prerađovlćn     m povećanom    opsegu, ta  ovim    sadržajem! Aleksa    Santlć:   Prolog.   —   Dr. R Vodnik:    Preradović kao  slavenofil. — Dr.  A. B a z a 1 a:  O PreradovtĆu kao ml-gliocu, — Taiomir   AlinpOTlć:  Na grobu pjesnikov«. — Dr. P. f I e 11 ć: Prt-radović v Slovencih. — AntJelo  Dti-ko:    Preradovlću.  — Vlad.  Corovlćl Prera4ov!ć prema Srbima. — N. Bartfl-lović: Politički nazori Preradovlćevt -» Res: Ljubavna lirika Preradovleeva. — II pregledu piše dr. B. V. životopis Prerađo-vi6a i druee dvije bflJeSke o njemu, a Stf. Tliffć o LopndskoJ sirotld. — Ornamente sa sliku pjesnikovu Izradila fe Anka Krl«-m a n i ć. — Dobiva    se    a    Icnflfarama. — Pr^folata 40 K na  sredinu:    20 K na wonf jrndlne, a 10 K na četvrt godine. — Adresa: »KnTfževni Jng«, Zagreb, Cranđallćeva idi« ca 29.
Književnost.
—   »Slovenski TrsonU Ve«ttdfc« imm
v svoji mar£ev! Stevilkf sledečo vsebteot UČinki naredbe zoper navijanje cen. — Vpogled v knjige in knjigovodstvo. (Ko* nec.) — Trgovska m obrtniJka zbornica ta Kranjsko ob zaključku 1. 1917. — Premo-ženjska oddaja In trgovina. — Rasnotero-stJ: Jamstvo pošte za zmote pismonos. Po-spefeno postopanje pri poštnih odškodnl-nah. Borza in mir. Prepoved poinjanja oe-nikov poveljstvom In voJaJklm četam. Poletni čas. Čmovojniiko službovanje m »fina doba. Z vi San Je zavarovalne vrednotU Sip. Branjevcl In trgovd z meSanlm blagom. Sukanec in navijald cen. Namlrno ta posteljno perilo ter brisače so podvržene kartam. Letošnje dmentiranje poaod. Informacije pri trgovskl tn obrtnlUd iberntet Terjatvc naprara roimmskt drfan tn ro-munskim občinam. Uravnava nedeljskega počitka pri obrtlh tn trgovinah. Zarnamba blaga za Izvoz. TvrdVe, ld tmejo IzdelovaH kavine surogate. — Društvene vesti: Izkai društvene posredovalniee.
AMisii! \Mm sr.
0""*« I «. MtaMNlM 2MI
StrM 6-                                                                                                       „SLOVENSKI NAROD« dne 26. marca 1918.                                                                                                     69. stev.
Razne stvari.
•  Major Moraht   mmrl.    Iz Berlina porodajo. da io 21. t. m. umri zn&ni vo-jaški kritik major Moraht.
•  Paletni «a» v Ameriki.    V  Zedi-n}enih driarah uvedeio poletni čas od %1. marca do 1. oktobra.
•  Gosja jetra za    100 kron.    V ba-dunp*&t&n*ki   tržnici   so   bila  23.   t.   m. «n&  erosja  jetra  prodana, za   100  kron. Gos je stala 300 K
•  Moka t stekle ni rak. Xa osješkem kolodvoru i«    zaplenila    policija    dva r»con» slatine Gieahiibler.  ker  te  bila T stekleni^ah  namesto  vode  moka
•  20.000 K za |»ar volov. Budimpeštanska policija je obsodila kmetovaica Kada Vladača na  15 dni zapora in 200 jcron globe, ker je rahteval za par vo-lov 10.000 K.
•  Zračni poštni promet za privatna insma se vpeiie z 31. t. m. med    L>una-tem.  Krakovom  in  Lvovom.   Pisma  bodo morala biti frankirana s t>osebnimi ntamkami za 2 K 60 v ter bodo dospela z Dunaja v Lrov v 7 urah.
•   Slacftor t  Ukrajini.    Pred vojno Je bilo   v  L'krajini    205  sladkornih    tovaru    v obratu, 49 na Poljskem in samo 42 v ostali Rusiji. Sltdkorna pesa je rastla na 624.100 ha. Vsled fzločitve iz Rusije je dobila L*kra-Jioi poseben   pomen kot sladkorna   dežela.
•  Za Napoleonov toz. Dva brata  knez Oebhtrd Blucher   in grof   Lothar Blucher. potomca   slavne ?a   praskega   vojsko vod je. gtn s« dolga leta pravdala za voz, v kate-fem se je peljal Napo4eon I. v Rnsljo. Sod-sija   v Vratisltvi   je   prisodila   voz   knezu Gebhardu Blucherju.
•   Največja   betonska Ud ja    na  svetu. tz Amsterdama poročajo, da se je 15. t. m. ▼   nekem   pacifiškem   pristanu   spustila   v jBorje  največja    betonska   Iadia    na    svetu •Faith«,    M  Je   dolga    320    čevliev   in   ima TPOO ton   vsebine: hitrost   zna*a  10   do 11 vozlov.   StroSkl    nišo   večfi    kakor   za  Ie-
sene lađje.
♦ ZabođV! svoio ženo. Delaveo Ev-jron Malv ie bil r ruskem vietnistvn tri lita.   Nierova   ž**na   ni   dobila   ves   čas
nikakeara obveetila * njen. Sedal «e ie Malv vrnil is vjotniitva. 2eoa nm io priznala, da !• ta 6a« žlvela z nekim drugim ćelavcem. Malv io i© zabodel s bajonetom in zbezal.
•   Bela moka za    grofa    Csorsls*. Plzenaki >Rozhled< poroda, da »ta bila te din odpofllaoa iz Plzna dva zabola s peti mi  kvintali  bel« moke    na    naslov »unajiiena  ministra  irrofa  Czernina na Dunam s prevoznim dovolteniem praž-kesa, nameetnietva   >Durchhalten« nam pridiza srosood grof.
V8?*1*?1  ■* '•kviaicijsk© koaUti-
jo. \ Huukovicih na Moravskom io •ureljal 2lloini poaeetiukov sin Haiek na rekvisiciiako komisijo, ki ie bila za-plenila večio množino masti Finanini uradnik Harthauser ie bil smrtno za-deu oficijant Sarek ie tožko ranien. Haiek ie zhezal v gozdove.
Codakova  oporoka.  Čudno  zapušči-no je zapustil neki  Vincenc Anton Sulivow-skl   svojemu    rodnemu    mestu    Krakov.     V I oporoki je namenih 300CK) kron   za   mestne ! dobrcxlelne  zavode, a  porabiti bi se ta de-nar ne smei  orej.  predrro  ne doseže svoto devetih mililtrd kron. Mestna uprava se je nato odpovedala  čudni  dedščlni,  ker  ni  hotela čakati na uporabo denarjt — 343 let.
•   Mornar s »Potemklna«. Iz  Kezdiva-sarhelvia se poroča,   da je policija   prijela več  ruskih   vjetnikov,   ki   so  osumljeni   raznih tar\!n in vlonov.    Med temi se nahaja tuđi   Aleksander   Arhffov.  kl   je bf!  vvo*  čas kot mornar niske linijske lađie »Potemkin< provrročil upor in pobil oficir je. Arhilov je HI zbefal v Romunijo In se je vrnil v Ru-slio  §ele po veliki  amnestiji.  Kot niski vo-tak |© prise! v avstrijsko vjetr»«ftvo.
•   Za    100 000 K    svilenera    blajra ukradene**.     Protekli   t^den   ie  hilo   iz trarovine Morawetz in Korel na Dunaiu ukradenei?a svileneara Masi  za  1OOO00 kron   Policija ie priiela trcovca T.eibu-^a  Bednaria.   r>ri  katerem  so  našli  pri omenieni  tvrdki  iikrndeno Maco  in Še drneo   Naiel si i? bil stanovanie pole? treovine. v katero ie vdrl. ko ^e prebil siransko <?teno
•   »Nesramne  ženske«.  »Generalanzei-ger«    v  Fra^ko^rodu    piše   pod    naslovom
aka, khrajote Ufan tahoriifia vietta tovrU-nih ondrjev, prttl i ajtal v ttfk in Hm ho-čejo podariti raznih rećt Ker ac taboriičc strogo straži, se je vsak tak poskus doslej izjaiovU Policija ie doslei samo svarila dotične ženske iz najrazHćaelSib đnsžabnih krogov ia razne starosti, v bodoće se bo strogo postopalo ž njinri io Javno se jlh be ožigosalo, ker koketiralo a sovraJnikom učas, ko teče nemSka kri v obrambo pred •ovražnikovo pohlepnostjo.
*   Blcaa^j« radi krae^lrja. Leta  1916. Ie prišel peiec   Josip Orohol   kot vojaškl delavec na veliko kmetijo v Lokah pri Težinu.  Tam  je  spozna!  Suzano  Švarcevo  in jo  poročtl.  Orohol  je  bil  po tem odpoklican in   je  moral  na  italijansko bojiSče,  kjer  je padei. 14 dni nato se fglasi pri Suzani brat pokojnega    Stanislav,  ki  je dopadel    mladi vdovL   Kmalu  sta  se  poročila.  Prišlo pa  je aa dan, da je Orohol poročen. Pri vojiSld sodniji je izpovedal, da se ie poročil zato. ker je imela   svakinja  toliko   krompirja  in drugih fivil. da ni mMil nič hudega, da ima Jedno ženo   zadosti In da je poštljal   živila svoji družini
*   Poštu zračna slnžba Dunaj • Kijev. Dne  J0.  marca  je  začela   deiovati   poštna zračna   služba    na    crti:   Dunaj  -   Krak(w-Lvov - Kijev. Služba se je uvedla na pred-log tetalskega povellniitva najprvo za promet naie pod vodstvom grofa Porgacha se nahajafoče    misije v  Kijevu  z    dunajskiml prizadetimi   uradi,   predvsem   z   u radom   za prehrano,  da  se  tako  olajša  zlasti    kores-pondenca, ker so prometne in tuđi brzojavne rafmere jako težke.    Zračna  rveza   se raztestne potem na BukareSto, Sofijo in Carigrad. Za zračno poSto, otvorjeno 20. marca,  je bilo pripravljenih   12 letal   Vsako jutro odpluje z Dunaja eno letalo in Istotako iz Kijeva, in sicer z Dunaja ob %6. zjutraj, dospe v Krakov ob  %9..  v Lvov opoldne, v Kijev ob 6   zvećer. Letalci in opazovalef se menjavajo v Kijevu In Lvovu. Prvi polet se je izvrši! točno po proirramu in istotako se  vrše    nadaljni.  — Dunaj, 23. marca. Prvo lrtalo zračne pošte Dunaj - Kijev se je vrnilo včeral popoldne ob 4. In prineslo s seboj  poSto.    Danes    zjutraj ob 6. se je dvignllo zopet eno letalo proti Krakovn.
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda Ie po-
alal e. A. Kosove] iz To mala 107 K, ka-tere so se nabrale v tomaiski županiji o priliki podpisovania deklaracije. — G. Franc Trnovec vojna pošta 339 je nakazal >Družbi« 100 K, katero ie na-bral med zavednimi Slovenci dodelje-nimi v čevljarsko delavnico. — Gospod Jožko Ziherl iz Kallwanera je daroval za C. M. D. 20 K. — Goap Hptm. G. Dolinšek iz Krakovegra ie poslal 10 K, I katere ie daroval er. poročnik dr. Fr. Hejda, ker mu ie odstonil >Ziroyniko-ve narodne oesmic. katere vzbuiaio v tamkaišnii slovanski družbi veliko zanimanje.  Hvala!
Upravništvu naših listov so poslali :
Za r-Oiri! • Netođovo dražlio«: Valentina Kankler, Vičava pri Ptuiu 160 kron. nabrano po' inicilativi e. dr. Jen-kota. ki ie sam daroval 50 K. z sreslom: >Bu<^i morio Adrijan«ko. skorai zopet bos elovansko!< Milka Bračičeva, učiteliira iz Št. Vida pri Planini na Staierskem 20 K. nabrano ob nriliki crodovania Franice Luskar. Ela Guštin iz Metlike 10 K. me?to cvetia na ffrob ar. dr. R Weiblu. Anton Mucha iz Metlike 30 K. me^to venca na krsto er. Ant. Zurca na Krupi. Jo.^ipina Mazi iz Dol. Lopatca — hotel Kramar 50 K. mesto venca. umrlomu bratu Ant. Zurcu, Slava Ježovnik iz Velenia 30 K. darovala družba iz Velenia. ki se ni mogrla ude-le-žiti tabora v Žalcu, Milka Bra<"i^ iz fit. Vida pri Planini na Staierfikem 23 kron 16 vin., nabrano na eodovaniu rodbine Španove v Dobropoliu, Fran Verhunc. sodnik iz Mostaria 63 K, zbrano v družbi Mostarskih Slovencev na predvečer > Prerado viceve stoletni-ce«, nndnoročnik Jožo Ćoaić iz Rad-pone 180 K (darovali nadnoročniki: Favai 100 K, Coeić. Goli, Goser, Vre-čer in poročniki Mortel. Kornherr.  Ce-
KaL'I«   tor   fFOfltovnib1   T.nvrAn^ii1«   r»ft   r\f\   1A
kron), podčastniki gor. strel. polka St. 2 ln ci vi listi omizja v costilni pri >Kraicerjuc 50 K in vesela družba eor. strel. polka št. 2., nadom, baon zbrala pred odhodom iz Admonta 11 K 60 v, Skupai 627 K 76 v.
Za »slovenske oslepele vojake«: Fr. Šetinc nadomestni orožnik iz boii-šča 18 K. učiteli Konrad Barle iz Metlike 32 K, zbrali prijatelji v spomin vrlemu Jueoslovanu    dr. R. Weiblu v
fostilni Fleischmann, Pavlina Vozel iz mart na pri Litiii 50 K, daroval &osp. Anton Knaflid. dr. Tone Jamar iz Ja-voria pri Poljanah nad Skofjo Loko 45 K, nabrali pod predsedstvom dr. Ko-beta v Grošli£vi erostilni v Javorjlah in c. kr. okraino sodišče v Mokronojni 20 kron. Skupai 165 K.
Za »dr. Krekov spomenik«: Josi-pina Mazi iz Dol. I^o^atca — hotel Kia-mar 50 K, mesto venca umrlemu Oro-slav Bricu. Jos. Sodnik iz NikšiĆa v Crni ffori 20 K. in Fran Verhunc, sođ-nik iz Mostaria 63 K. zbrano v družbi >Mostarskih Slovencev« na predvečer > Prerado viceve stoletnicee. Sknp&j 133 kron.
Za »oslepele slovenske vojake v Odilienheimu v Gradcu«: Jelica Ko-renčan in Minka Ogorelec 80 K, rodbina Wilh. Spitzeria v Ljubliani 20 K, mesto venca na krsto blaaropokojne ffe. luiize Supančič in J. Globočnik iz Liubliane 20 K, mesto venca na krsto blagopokojne £e. Lujize Sapančič. Skupa j 120 K.
Srčna hvala!
Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin   Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec^
Na zasebnem nčnem zavodu Legat v Mariboru ob Dravi se začno dne 3. aprila 1918 novi tečafl za stenograf i jo, strojepis-je, računstvo v zvezl s knjigovodstvom In lepopisjem, za slovenski in nemškl Jezik. Prospekti    zastonj,    Maribor,   Viktrtaghof-
tr«f p«rt»^3« ctvestM«.
Potrti naig^ob;e žalosti javliamo. da se je naS is-rre-noljubljeni aepozabm soprog, oziroma predobri oče in bratt gos"*od
Janko SmerkolJ
trgovec,   gostllničar !■ posestnlk
v soboto. dne 23  t. m.   ob pol 12    urf   doroldne,  ro  dolg mu.ni bolezni, previđen s tolažili svete vere, v 47 letu svoje dobe, rreset'l v boljSe življenje.
Pogreb predragega se ie vr§11 v DondeTiek, dne 25. marca ob 4. uri ooc. iz hiSe ža'ost  na poko?ali""e na B<du.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v ondo:ni 2upai cerkvi.
LmkOTici pr\ Domtalah. 26. marca 1918.
Marija Smerkolf roj. Mali, soproga,
Janko enolet. prost,   .^edaj
na bo-ne-n   poliu,   Egidil,            AaiC«, Mlci, SUvk«,
SUrko, Adalbert, Psral,                          hčere.
sinovi.
Zahvala.
Vsem, ki so ob smrti naše preljube mame, gospe
Rozalije Plavšak
■* sočustvovali z nami, darovali krasne vence oz. svote v dobro-delne namene in spremili v tako častnem številu pokojnico na zadnji poti, nala najiskrenejša zahva'a.
Posebna zahvala se gosp. rudnike mu rdra\'nikii dr. Baum-gartnu za njegovo Ijubeznivo tn nelzmemo zdravniško pomoč, s katero j« lajlal pretežke ure njene bolezni, nadalje dahovnemn svetnikn preč. gosp. Franc Časlu za njegove večkratne tolažilne ob?ske med boleznijo, kakor tuđi lepe besede ob odprtem crobu. NaJlepSa zahvala %t gg. pevcem za pretresujoče žalostlnke
1      pred hi5o in na pokopaiišču.
TRBOVLJE  20. marca 1918.
Amallfa Logar roj. Plavšak,         Ludvik in Robert PtavJak,
hči.                                                  sinova.
b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^^^^b^^5Sv^S^b^^B38^k*^e?^^B^kj^B^b^^3^b^b^^^^b^^b^b^b^b^b^b^b^b^bh
Zahvala.
Povodom nenadne izgube našega iskreno ljubijenega očeta, brata, gospoda
Antona Zurca
•••ofcrajbii,
dolio mm je toliko tzrazov in ođkritosrčne^a sočutja Ifu-bezni in tolažbe  da  nam je nemogofe se vsakemu posebej
MhraHti.
Bodi nam toraj tem potom dovoljeno, da se viem •kopaj frfao lahvalimo.
Zlasti st Mhvaljikmo za v srce smjoče Zilnice kitere te Mpcl pcvsld zbor Gtalnice inwta Crnom I ja. Dalj« meštari Crnomeljski požarni brambi, gg. trgovcem, oradnikom in prijateljem, U so se v tako otHlnem tttvUn prtili poclovtt na nje* govi zadnji pori. Prav iskrena zahvala čast semiški duhovfčinl otoblto g. župniku P. Dosta!u ter vsem ostalim udeieinikom pogreba!   Še   enkrat  vsen   skupa}   in  vsakeain  posebej   Bog
KRUPA, 15. snšea 1918.
lahifo?!: Ivan Zure, brat; JMttofltlja Zure hči; Josip Sure, nečak; Ursufla Zur*; JosipJna Masi, Mar||« KUmfii,  Alta Javorwlk,  Antonaja  2mš*mrM tofo*
Imtc sestre                                 v
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše ljubljene, nepozabne so-proge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Katarine Košak
za krasne vence in za mnogoštevilno spremstvo na ranjke zadnji pori, izrekamo vsem najsrčnejSo zahvalo.
V LJUBUANI, dne 26. marca 1918.
tafctJoCi ostali.
Zahvala.
Vsem posameznikotn, korporadjam In društvom, kl to »t nas spomnifi z dejanjl prijateljstva ln izrazi so&istvovanja ob prerani smrti našeg* nepozabnega, preblagegi soprogt in očeta,
gospoda
dr. Rudolfa Weibla
alPTHBaflS   M JB08ZHSkMM   IflnMMH vtf BtSQ|afl| flBajM
isrekarao tem potom srojo presrćno tn najtekrenejso xahvak>! — Posebna zahvala bodi Izrečena vsem, ki so nam tolažilno stilf ob strani, ko se je plemeniti pokojnik poslavljal od Življenja, in vsem, id so ga v tako mnogobrojnem ftevUu spremili na sadnji poti! Naša globoka hvaieznott jim bodi Ie skromno plačilo u vsa njih sanMiTtanska In prijateljska dejtnja!
METLIKA, 21. marca 1918.
Joalpliisi w^!Mova
Z MrVU ■  SSJfMMlM*
S potrt'm srcem obvefčamo sorodnike, prijatelje in znance, da Je naša iskrenoljnbljena, dobra mati, or. tašfa, noni, gospa
Kalanu a Doliak n Brecel
vel«pos#stnlc« v SoNcaira
I       dne 24. t. m. po dolgl,  mučni  bolezni,  previđena s *v. zakra-
menti, mirno v Gospodu zaspala.
[              Pogreb  drage  nam   pokojnice se je vrfifl  danes ob 2. ori
popoldne na pokopallSče k Sv. Krl?n, kjer se je truplo zacasno položilo v poseben grob; bo končani vojni se bo prepeljalo k večnena počitkn v Sotkan.
Sv. mala zadušnica se bo darovala v tnkaJŠnji franČiSkanskl cerkvi v torek, dne 2. aprila i L ob 8. uri dopoldne. Namesto posebnega obvestlla.
■ m  m   9
Zahvala.
Ob eacm te artsrčno afavaljnjesM vteti častitlm gospem ta tgospodom. Um ndtlcfbo pri pogreb« ixkaxaU pokojnici atfnjo MnUm namJ soč«stvovalL
V Ljubljani, dse 98. aura 1918.
fMri««U Ihvki roj. •osfa«, SHatlaui aHlfalt, hferi. — Nf. ilr. Mmm Wwmmm, set — VM% Ipajr, lajjisa,
JliJ^    te rabljen "^M
OTamiaTUlil *° bnoL   Ponudbe
• *Xmil*HV Mnblfana Knkov-
skl masjlp IO spođaf.     1360
DEKUGAp
pri dna i poštena, stara 15 let, želi vsto-piti kot učenka k boljSi SivlljL Naslov pove uprava .Slov. Naroda",           1356
DltAjfalalaVA mešane stroke,
rroaaiaiama obeh defeinm
iezikov zmožna, želi svoje mesto v kratkem premenitf. Ponudbe se orosijo pod vpSarotaui proda|alkn 1354" na
upravniStvo   »Stovenskega Naroda«.
V blltlal Kostaoga «U Starog« trga ao laeo ta oao oaoao
stanovanje
obstoječe z eno sobo ali dvema in kuhinjo.   Ponudbe pod „Mlfttaa  l*4iH
na upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
MP* ftospodlena iseo "W
malo sobo
tuđi brez pohištva — na]raje v blizini glavne pošte. — Prijazne ponudbe pod i,gta—lanjo*   na upravniStvo  »Slovenskega Naroda«.          1359
»   PRODA SE   »
okrog 1000 atakloale trn sainoraL votf« raz lične veli kosti od no I do dva litra, plotoBO balom, atokloalco sa Ukorio s steklenimi   zam?$ki, okrog S00 kg amklk hmrw9 • sodor sa Hmwm la io ramlitao ataloakoaH* I Oglofla ao Ooopoaka aUoa ir#. 9,1 Tr. Bralgbor, Lfvblfama.    1316
PRODAJA
se po zmernih cenah v večfi množini Offllo, ▼ormnt tIbo, Bolgar-aki BiaodollBi, mUo „DOB"
pri  tvrdki
JL atailMp   L{abllaoa, KarloTska   cesta   itov.   19.
MP"   Rabljene   II
STEKLENICE
mineralne vode, vina, konjaka in Šampanjca od8 s I d> 18/io litra kupuje na vagone od 10 000 kosov napi ej
A. KOHN, Praga, Kmw%ln.
Rokycan vOUm ts.       1208 OSJP" Nakupovalci se sprejmejo. "^Hl
Dva kmetska istr* f anta ili
s   posestvoma,   sedaj   v  ČrnovojniSk službi se želita vsvrho ženitve sezna-niti z gospodičnama katere imajo veselje   do lastnega  gospodinstva.   Pre-mo2enje postranska stvar. — Tajnost   ( zajamčena. — Ponudbe s sliko naj se po*»1jajo:ifBUđl¥©l.OOM, „Bađoslav 101"   oooto rostaato Jeaoaloo-rm itao, Oorostfoko.                          1353
1                              X-hfii   ||
Rane uifirne.
eo groš: bajonete, pasove,
jermenje, o?rttne pasove,
zvezde,   borte,   kovinaste
gambe i* t. 4
j RodolfB denmailer! •
, Ljubljana, Stari trg št 8.      '
11                "     II'
Raznašalko
io trttovokl okroj sprejme takoj uprava   „Slovenskoga  naroda**,
Meblovano sobo
s dvosma voatolf ama sa dro gospo-tUoal ao BBino lsoo. Ponudbe pod vvDvO postolll/13tSM na upr. »SI. N.«
ISče se učiteljico
za 1 ali dve nri na dan, da bi učila vezanje na SIvalnem stroju. Naslov pove ttpravništvo .Slovenskega Naroda". 1335
Tesarfe ln mlzarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi jeno) opro|mo  ANTON STIINIB, tfabllaaa. Jorasorm alloa at U.              175
Ker MmMi mm
želi vstopitJ 14 letni deček iz poštene niše, ki je dovrSil 4 razredno solo. — VpraSanje na Irana Foakar. JosL iomartno p. LittlL                       1358
Ište se proda|alka katera je 2e v papirni trgovi nf al knjigarni službovala. Nastop službe po odgovoru. Cenj. ponudbe naj se poš-lieio na opravo »Slov. Naroda«  pod —   (fUl.lt4/104§M    —   1048
Siip® dlnlfi
oproloiofli   t   srolo    odvoteiiko plaamo. Zg I a siti te je osebno.
Or« Fran Novak, odvojtnik, LJufefJafia, DaknatiAova uf. 3.
:: Bte se zdrava, poStana priprosta ::
prodajalka
(z dežele Imajo prednost) pri Oroslav Dolenc, Wolfova olloa 10.        1331
Proda se jako dobro obranjen
fotoplilDi aparat
10X15. Naslov pove  apravniStvo .Slovenskega Naroda'.            1339
IMo ao sa tako! ali posaoio vaell
lokal ali skladište
na prontottii cotti sa trgovino
poMltva. — Prilazne ponudoe na „PoirsU prodal M. 144, L|«bl|«aa.
fj         m                maslo, ajdovo mo-
■ ^^ ^                ko, fižol itd.  sa*
■ •^fcflfio^fc    m«Mt|«Mizanekaj
■ đm 11 #|    doz te. koadoa-afl UILU ^strasaga aUtka ^^^aj^^*^—  Ponudbe  pod
„M* ft*. SO/tSaS9* na upravnlitvo tSlo" venskega Naroda*.
2 ekonoma
zanesljiva, poštena in z večletno prakso so laoota k valoaoaoatTa i vsa
oakroo sa takofisitl auMtop. —
Kapi ao oao kolo s fvofao aro-
atavo* kolfio vrsto ta ptsaial stro].
Naslov pod 414 1277" na upravniStvo
»Slovenskega Naroda«.     1177
Kupim
trgovsko klio s saltai tavoatarjem
in tuđi neka] poaostva zraven, ter prosim ponudbe  z navedeno ceno in podrobnim opisom. Naslov povt upravn »Slovcnsktfa Naroda«.     UM
t9   Stev.________                                                          „SLOVENSKI NAROD" dne 26. marca 1918.                                                                                               Stran 7.
Licitacija konj.
Đsa S. aprila t. L o* t. «rl «op*l*a» m vril prt «. te kr. ■*»» kilAl taolaisafei sa konja v Krt*!« |avaa  draiaa prafci aala k#a\|. K
te} dražbi se vabi poljedeke, ki sprejmejo pofoje.
Pogo i so bili že objavljeni v razglasu, d&nem na c kr. okrajno gla-/arstvo in občinske urade.
Gantner m. p.
ritmojster, komandant c  kr  Štab. konj. botniSnice v Kranju.
t**i§fck   v vseh barvah, za lister, volno, sukno itd. že od 10 zavit-?3g^?* kov naprej se pošilja s poštnino in navodilorn za K 17.20
PSSIT" 99t4EKUITfV% Steyrergasse SC li., Gradec Na veliko popust "^3^J        J£t5?   Tuđi slov. dopisovanje.
■■    o ^^ ■   *  ^   ^^ ■  ■             jgp      ^^          p
V stabilnih konjskih bo1ni?ntcah v Mariboru se vr'i  chJ9 20. aprila, v Radron; dne 2. in 18. sor'la, v ^oft'ar^a dae 2 in 14. april*   vsalel ob 9 eri  predp.  licitacija konf,  ki so
potrebni odpočitka.
K licitaciji se dopuste  le taki  ponudniki, ki   se  izkažejo kot poljeđelci z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti.
Ka .izora] sši E*oitf2rne c. >r. vo". wo?el sIfs ▼ Gr*.3ca šf. 123; Harr^ehjass© 16.
dainsko in otroško konfekcije
ze!o soiicfne tvrdke
iil. ICrisfofič-Bučar
Ljubljana,  Stani  trg    st.  9. —  Lasina    hiša.
Mataorejše      WW    KOSTUMS    ~9aa      Na;no*ejia
e— _~ «_ «_• i Pla>šfcef jope • __ =** ■ * a« t II # E 2alae — domaće oblake |# ?* I I f| ^M  L L Fcri:°» *«?-ee. *portn«  |\   %t 1  1    li
OfrntVp nliTpVirp p nlilpkp n ti'^I^p
U!iUi)"i& UUilhilC Sa uJJiBM lil  u iJSilnc
Etoieni&a« perllo ia drag* p«trabiftla« sa aovorotracke.
/*"■■■                                                                                                                                                                                      **v
Št  262/Pr.
RAZPIS
Pođpisani deželni odbor rarzpisuje službo Okrožnega Zdravnika w Metllki   z letno plačo 1400 K, aktivitetno I    doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. 1           Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpi-
j    sanemu deželnemu odbona
do 20. aprila 1918
'     in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja     i
1     zdravniške prakse, avstrijskem  državljanstvu,  fizični sposob-
i     n05t:, nravnosti, dosedanjem službovanju  ter o znanju   slo-     i
1     venskega in nemškega jezika.
Oc! deželnega odbora kranjskega, \
V Ljubljani«  dne 21. marca 1918.
i                                                                                                                                    1349   a
\   'tffT Senzaclalna novost! -a»j|
LURION
UP<EM*VOSAK   ZA   CIPELE
za s Časaka
mow svaki od Jednog komada JLurzon krern-voska za cipele četvrt f kilu cajboSjeg kretoa za cipele skuhali* Clerm Je 2 Hrane* Dobiva se svagdje t
Montanvvacbs-VVerke A.-CL Wien> IX* Nossdorierstrasse 2O,
Bki___________     __________          i riinniif — f——(M*ft—«iniTiiirrfifMMM^
Služba občinskega pomožnega ssradnika in obhodnika
jo   ocictoH   lakoj   na   podpisanent   Iftipamstvu z resttno   plato
^^0 K« N egovo opravilo ie pobirati v ohčim obix davščino na pivo, žganje, oged mesa in ogled mriičev v DivacTi, k?r imsi sret postmnski zaslužek ter poma  atl pri piMrn!5!<em poslu.   Invalid' in bc^unci imaio prednost.
La=Moiočno pisane pro'nie :e poslati  Žimanstvu itaJSc^Sfl^J« «§o 3O. f. m. ttt ?c bo'je, čc te prosiiec osebno predstavi na županstvu.  Služba je zaćasna.
£ypansU9o ob^frsa *ir5*€*&9 po5ta Oivs{at
dne 18. marca  1918.
Župan: A. Strekal*.
^     Dne 2. e^riia 1913 otvorim zopet    j
j^frB©^fno ročnih dali
||                            2IOOVSKA  ULICA 5,                            B
|| in priporofam ražen prešn:e zalose se slede^e, kar i |! se mi je cnsrec !o fohV še zunaj: deia v stilu Ri-1 m th!!ieuv m;lj9;e. prtile, bl?z;ne in drugo vse že pri- i li četo z be!o pre!ce9 pcleg tega Še vse moderne vsze-1 |l nffie, ter novp rzorce predfskanj za ob5eke in bluze, I li ki iih sprejmem y izvršite«'. U de!o s^rejemam za belo I L vezenje ce!e opreme za neveste, za tamburiranje itd. 9
|„„                        TONI JAGER j
Ljubljana, Kongresni trg žtev. 15
(Nasproti nunske cerkve.
Najvaeja   In it*Jsposobitc|Ia   tvrdli«   Ni   Iiposoi#valnlca)
klavirjev, pianinov In harmonijev na jugu Avstrije.   Velikanska
zaloga vseh   glasbrmh inštrumentov,   strun   in   niuzikalii.   Klavlrje   prvih
c   kr. dvomih  in   i om ornih   t\rrdk :   Bdetnđorfer.   TArtter,   Badol!
^     ^t^SiH^mmer  Mb'%1 & Beltinan,  Olos  in Bo!m^Bn imam edino
i      m kl jačao 1« fez za Kranjsko v zalogi ter svarim pr-d  na kupom falzi-
iikatov in navideznega »p-ofelnT*.
Uglaševanje In popnvita strokotrnjaško in ceno.
13loto* posttviotb
.4
Kislo vodo
:-:   .,SI17A V:ISI.EC"   :-!
VINO in parile
raspo&ilfa A. OSET,  ooita 6nfttanfv K^roiko.
Srbeiica
krssle, !s^n6ć Je, qrinte 9a drage kotne aadlo^e odpravi hitro In «t-intrao Ptritol domaće atazilo. ^r
umaže, ie brez vonn, zato  uporabno
ud?   čez    dan    Velik;   lonček   K 3 50
dvomati K  6.—   Dalje   Paratol   tnsn
nraSek   za   varstvo   občutljive   kož^
Skatljica K 2.50.   Oboie   se  dobi   proti
vpostatvi  zneska od   lekarnarjja
M. Hletn Pnratol troraSci v Bađlm-oo*t?f VII-24. Roxsa ntca 21.
r Rozprođaj'aoi i
I   svojo trgovino z velikim skladi-   a   \
1  ičen maimfakturnt in mešane  I  |
I   stroke za Iako ugodne cene.    I
I  Pismene  pondbe na; Wilim  I  )
!     Plcfc, Zagreb, Savska c 68.     I  i
K&<«aHaBBapiMBav«aaBM*aftH m\ W^ Kdor^l žcii nabaviti po     ■ I
lani ndoiestS ( in. msave. m I
I    ter ostalo Speceriisko in ko      I  )
1     lonijalno b!a^^, naj  /ahteva     B  £
I     cenik od Ba!aalldB9|aa ter  I ■  I
I                slovenske tvrdke   1140  I ■  r
II  aVMHA'UMLSIp BAMUB.  II  i
f —A SrbeJico, hraste, lišaie tST%
H odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. postav, varovano tpSlABA- H 3   rO8alM najavo mnzilo. Popolnoma brez duha io ne maft. Poskosni   H
■            lončtk K 230 vel ki K 4 -, porcija za rodbino K U—.          ■
I  ;^= Dr. L Fleschs' Kronen-flpotheke (6i5r), Raab Ogrsko, =3 H
■   Zaloga za Ljubljano In okolico: L#kana „pri tlattaa leloa«**«   H
■                                  Llaftliana, aUri|f« trg.                    880   ■ H          Btf"" Pozor na varstveno znamko n9¥AMMF0MMu *fj|         ^9
^^^■■■■■aa^BaT^^BaaBaaaaBaaaaa^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaBaaaaaBBlBBBMBMB^BBB^BiB
|[ Pt?5fawr®ciia „pri Malitu" |l
^   Ljubljana, Selenburgova ulica It 7   r
Cigr pod Jadranske banke. *VC
■ ■■
Točijo se priznano DOBRA VINA.
•■»^ Za sborevanja, i«i«, »hode na raspolaao vaHka A      sapsratna (oba. ~3MI 2a mnogobrojen oblsk se sUvn. občln-      _.
s|      sivu ptiporoča                                           velespoStovinJem                BW
■ Vno4_____________________STANKO JCStMKO. J^
Mir___________^ajj
Najve<ja slovenska hranilnica!
Kosina Iiranilnlca Ilubljanska
UUBUANfl, Prešernova ulica it 3
a Imala koncem leta 1916 TI09 . . . . K eS.SOO-OOO'— *!poteč«Ui In •bčiasklh posojil . . . . „ Ž79t00a000"— rezervnoga zaklada     ........,,     2l900'000<—
Sprejema vloge vsafc dalavnik In |m obrastate Mfvftli po
4 b
vecje In nestalne vloge pa po dogotorn«                          189
Iranilnica ]e pupilarao vama In itoP pM ktaUMta
c. kr. deželne vlade.
Sa varćenje ima vpeljane lltae doinnto hranilnllcf^
Pccoja na   zemlftšfta In poilop]a   na Kranfaktm prati
»%9 lB«en Kranjske   pa proti  5 !A% obrestlin In proti
nafntanl 1 */0 oatroaM * 4 % odpladOTanfn na dolg.
▼ podplranlo trgovcer In obrtnikoT Ima natanovlloao
wr Kreditno društvo.
■ BJaaa^BaaBaa^BmaaBaVBBVHHaaHaHaaaaaBBaaaaaaaaj BJ ™ aSlll,l,|llll||||l|l||ll||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiNiiniiiiiiiiinitiiiiiiiiiiniHiiniiiiiiniitNHniiMi ■■
JI    Vužhovitova   | POZOR I   V«»<fc»*»*«*»     !l
I   „Kuba kaVa** nadomestilo   II
1 pr- „MILKA4 -•! U
i „MILKA-SOPUUN*4 sneino beli lug II I „MUKA*4 Kristal vanllin-sladKor II §   MMILKAM praiek sa peko.                II
i s.'^rh.scn.'TSbTt. sfot ™Vii rsv, ti-szr^fc (I i  &.lr^.--i:r;.$rb::Ait'h-sKWo.2i:in.7^ud?^a f|
i     aar gjorgje vucković -«■     ||
I *      P^t*vai sa)flwa)9lcs taasortiMi aa e4iea)a)vlajaj  osajB^aviiO      3 B li      komlsijoMlna trgo^hia In tovarna »,MtLICJIM protovo«      |l
I1                           dov s sfctadiS£*m na dahelo                           |l
[I     -----^s   ZAGREB, Nlkolifov« 9.       111111          II
H      Zantejvajto conHcol           U61           Doktor jo sofoajaf      M
■ aB»>rin»HMtHiHMttfnti»MnMiiHiMr»ttin»iiimiiiii>mHnnMniiHMiMiniHitiinmitHiitttinHiitHmfaaai ■■ BFaBBBBBBBBBBBBBmiBBBBBBBB^BBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBBBBBBBBBinl   8^1
|  Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
!        RAZGLAi
! I                                     K glasovanju upravifeni gospodie delnifarfl
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
se vabijo s tem k                                                                  i
Xlfill. rednemu občnemu zboru,
ki se vrSI
15. aprila 1918 ob 10. uri dopoludne,
v gornjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeva ulica St 2.
mr DNEVNI RED: ~Vf
1. Nagovor predsednika.                                                                                                            I
12. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu  1917 in predložitev Ietne bilance k         I
31./12. 1917.                                                                                                                          I
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.                                                                    •                            I
4.  Odobrenje bilance za leto 1917 in sklcpanje o predlogu apravnega sveta glede vpo*         I rabe čistega dobička.                                                                                                             I
5.  Predlog upravnega sveta o zvišanju delniške glavnice od  K  10,000.000.— na K         I 20,000.000.— in predlog glede spremembe bančnih praviU                                                 I
6.  Dopolnilna volitev v upravni svet                                                                                        I
7.  Volitev nadzorstvenega sveta.                                                                                                I
8.  Slučajni predlogi.                                                                                                                   I
AitAinka   § 13 bsn^1*" pravfl ae glatl: .OMncgi zbora m smejo odeleflti fistl delnlJfaHI. ka-          I
iUPOlillla. teri «o položili pri centrali v Ljubljani oziroma eni njenih podružnic, ali pri Zivno-          I
»tonski banki podružnici na Dunajn osem dn! pred iborovanjem vtaj deset delnic                                              I
§  15 bančnih pravll se glssi:  .Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic   po cn glas;   «•«  delal-           I
£arji, ki se osebno ne udelelijo. aorejo biti zattopani  po drugih delničarjlh,  Id imajo gUaovno pravico,           I
• poobiaitili, kikor jih določi upravni svet                                                                                                                 I
Trgovske f*rme za stopa jo in za nje glasu ejo Imejitelji tvrdk ali njih prokaristi;   mladoletne ta kn«           I
ran do njih skrbnik!; de Ini čar je ženskega spol« pooblaščend;   družbe poobUS^eni čUn;  korporadje In za-        II
vode pa član naćelstva. Od teh zagtopnikov se ae rahteva, da bi bili zajedno tuđi delničarJL            1349        I I
Ljubljana, 22. aana 1918.                                 UPRAVNI SVET.      II
k__________________^_________________-^______________JJ
Stran 8.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*. &* *. —ict 1PI8.____________________________69. »tev.
Centrala za krmlla c kr tt urada »a ljudsko prehrano.
glede
Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano je nakupila v Nemčiji malo množino semena krmske repe, ki se oddaja pod naslednjimi pogoji:
1.  Seme in zavojnina se posije pridelovalcu brezplačno in poštnine prosto na namembno postajo.
2.  Posejati se srne izključno na lastnem posestvu.
3.  Seme, ki se ne porabi za setev, se mora takoj nefrankovano vrniti centrali za krmila c. kr, urada za ljudsko prehrano.
4.  Pridelovalec je dolžan oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano za vsak kilogram semena 750 kg krmske repe.
Pojasnilo5 Vzemimo, da se rabi za posejanje enega hektara 20 kg semena in pridela 350 me-terskih stotov repe, tedaj treba oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 150 meter-skih stotov, ostalih 200 meterskih stotov se pa sme porabiti za krmljenje v lastnem gospodarstvu.
5.  Za vsakih 100 kg dobavljene krmske repe, zdrave, za prodajo sposobne kakovosti plača pridelovalcu centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 10 kron. Cena se razume loko postaje skla-dišča in so v nj ej zapopadeni tuđi stroški za nakladanje.
Ako dobavljeno blago ne odgovarja predpisani kakovosti, stopi v veljavo določba § 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra 1916, drž. zak. št. 350.
6.  Množina blaga, ki se ima oddati, se mora prijaviti centrali za krmila c. kr.  urada za ljudsko prehrano. Ta bo razpolagala z blagom tekom šestih tednov po prijavi. Plačilo prevzemne cene se izvrši po dobavi.
7.  Pridelovalec je dolžan na zahtevo centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano imeti repo spravljeno v svojih prosiorih. Za to prejme trgovsko običajno odškodnino od strani centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
8.  Setev, poljska dela in spravljanje repe bodo nadzorovali organi centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano.
9.  Pogodbi nasprotujoča poraba dobavjjenega semena, kakor tuđi opustitev oddaje predpisane množine krmske repe (točka 4.) nalaga pridelovalcu dolžnost, da mora plačati nakazano mu repno seme, vštevši embalažo in dovoznino, poleg tega ga pa zadene kazen.
§ 5., odstavek 3., naredbe z dne II. oktobra drž. zak. št. 350  se glasi:
,,Ako blago ne odgovarja usančni za h te vi ali pa prekorači dopustno najvišjo mero vlage, se cena primerno zniža. Ako se v zadevi znižanja cene ne doseže ed nosi, odločtije o cen;, ako se nahaja blago v de&eli, kjer obstoji borza za kiuetijske priđe I ke, razsodišćć te borze, sicer pa razsodisče trgo\ske in obrtne zbornice, v kaiere področje spada blago."
Pri naročitih iwij se mročevalrc posluži tega obrasca. 1/polnjcn mora biti popolnoma in razločno. Na nepo-polne in nerazlocne narocilnice se ne more ozirati. S sprejemom narobila se centrala za krmila c. kr. urada /a ljudsko prehrano ne obveze, da bo res dobavila seme. Dano ji je na prosto voljo, da seiuena sploh ne odpo-šije ali pa zniža zahtevano ninožino. Z ozirom na zapozneli čns se bodo . reševale narocilnice načelno po vrsti njih dospelosti, radi črsar se ne bo moglo ozirati na pozno došla nnročila. Pridelovalec prejme tekom 5 dni po dohodu narocilnice obvestilo, ali in katero množino semena krinske repe bo prejel.
|                       Naročilnica.
Centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano
DUNAJI., Tratinerhof 1.
Podpisan___(jjn\vxi%n) i^javlj^ da je vo'jan (Voljna)  na zemljišču,  ležečem
v okraju_____________olićina_____________v i/,meri-------hektarov   (ht parcele_____)
v leta  1918* pridelovati knitsko repo pod pokoji,   ki jih navaja centrala %a krmila c. kr. orada za ljudsko prehrano, in prosi, da se mu dopošlje__________kg semena.
Kasto:_________________________________Kraj prevzetja:__________________________f
I pošta:_________________železniška postaja:     _____                  Podpis:___________________I