TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA IZVEVTJE LJUBLJANA 1925 1924 VSEBINA. Stran f Ivan Šubic..................................................................3 Tehniška srednja šola, prej Državna obrtna šola............................9 Organizacija zavoda..........................................................18 A. Pregled oddelkov....................................................18 B. Namen, učna doba in sprejemni pogoji posameznih oddelkov 18 C. Pregledi učnih predmetov in tedenskih ur '....................28 Izvestje.....................................................................36 A. Statistika obiska...................................................36 B. Ustanove in podpore.................................................42 C. Osobje v šolskem letu 1923./24.............................. 42 D. Poučne ekskurzije...................................................45 Naznanilo o pričetku šolskega leta 1924./25.............................. 46 KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN IZVESTJE. OBJAVILO RAVNATELJSTVO KONCEM ŠOLSKEGA LETA 1923/24. LJUBLJANA 1924. ZALOŽILA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI. NATISNILA „UČITELJSKA TISKARNA“ V LJUBLJANI. f IVAN ŠUBIC. Dne 11. marca 1924 je za vedno zatisnil svoje oči ustanovitelj našega zavoda ter njegov dolgoletni ravnatelj, višji šolski nadzornik in vladni svetnik Ivan Šubic. Ivan Šubic je bil rojen dne 12. oktobra 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko kot sin podobarja Janeza Šubica in bratranec naših znamenitih slikarjev Jurija in Janeza Šubica. Ljudsko šolo je posečal v domači vasi, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1875. z odliko. Nato je odšel na Dunaj študirat filozofijo in sicer prirodoslovje, fiziko in matematiko; leta 1881. je položil usposobljen nostni izpit za srednje šole. V šolskem letu 1881 ./82. je takoj nastopil službo učitelja in vzgo* jitelja na trgovski šoli Ferdinanda Mahra v Ljubljani in v šolskih letih 1882./83. do 1887./88. je služboval kot suplent na ljubljanski višji realki in gimnaziji v Ljubljani. S 1. septembrom 1888 je bil imenovan vodjem novoustanovljene strokovne šole za obdelavo lesa in za umetno vezenje v Ljubljani ter s 1. januarjem 1892 definitivnim ravna* teljem istega zavoda, ki se je pod njegovim spretnim in strokovnim vodstvom tekom let razvil v eno izmed najuglednejših strokovnih institucij. Sad njegovega dolgoletnega in neumornega dela je dozorel, ko se je leta 1911. ustanovila Državna obrtna šola (današnja Tehniška srednja šola), v kateri namen se je zgradilo po njegovih intencijah moderno poslopje na Mirju, mogočna in krasna stavba, ki priča danes o njegovi žilavi delavnosti in mu predstavlja trajen in najlepši spo* menik. S to stavbo je na najlepši način kronano njegovo dolgoletno delo; z njo je pa pridobil naš narod zavod, neprecenljive važnosti in dalekosežnega pomena za naš narodni razvoj in za našo osamosvojitev na obrtnem, industrijskem in gospodarskem polju. Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno samo na naš zavod, deloval je v obče na širnem polju obrtnega šolstva. Z ozirom na to je bil 1906 imenovan za nadzornika vseh slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol na bivšem Kranjskem, Štajerskem in v Primorju, kot tak je pošlo* val nepretrgoma 14 let do konca leta 1919., ko ga je narodna vlada imenovala za referenta obrtnega šolstva v Sloveniji. Leta 1922. pa je bil kot višji šolski nadzornik za trgovsko in obrtno šolstvo postav* ljen na čelo celemu obrtnemu pouku, ki ga je vodil in nadziral z nesebičnostjo in uvidevnostjo skozi celih 36 let do zadnjega dne. Kot izvrsten šolnik se je udejstvoval tudi na literarnem polju. Poleg mnogih člankov, ki jih je objavljal leto za letom v raznih strokovnih listih in dnevnikih o organizaciji, pomenu in razvoju našega obrtnega šolstva, je spisal tudi naslednje samostojne publi* kacije: Ljubljansko barje, 1886 (v programu ljubljanske višje gimna* zije); Voda s posebnim ozirom na ljubljanske razmere, 1887 (Matica Slovenska); Barve in njih uporaba v ornamentiki, 1891 (Matica Slo* venska); Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod, 1893 (Matica Slovenska); Elektrika, nje proizvajanje in uporaba, 1899 (Matica Slovenska). Njegovo delovanje se pa ni omejilo le na kulturno polje, temveč nastopil je tudi kot neumoren delavec v javnosti. Leta 1890. je bil izvoljen v občinski svet mesta Ljubljane, v katerem je deloval nepre* trgoma 17 let. Kot občinski odbornik je intenzivno sodeloval pri vseh perečih vprašanjih šolskega in tehničnega značaja, osobito pri grad* nji mestnega vodovoda, mestne elektrarne in mestne cestne železnice. Bil je načelnik šolskega odbora, predsednik direktorija mestnega vodovoda, mestne elektrarne in član kuratorija mestnega dekliškega liceja. Kot občinski odbornik je bil tudi član mestnega šolskega sveta, član direktorija Mestne hranilnice in zastopnik mestne občine v odboru za izsuševanje ljubljanskega barja. Uvidevajoč njegovo vsestransko in neumorno delavnost sta ga leta 1898. poslali gorenjski mesti Škofja Loka in Kranj kot svojega zastopnika v deželni zbor. Po preteku funkcijske dobe je vsled obilice šolskih poslov odklonil zopetno izvolitev. Vsled svojega izvanrednega in globokega umetniškega čuta je bil leta 1902. imenovan konservatorjem centralne komisije za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov, v kateri dobi je rešil Slove* niji mnogo kulturnozgodovinskih svedokov. Ker je bil pokojniku vedno pri srcu razvoj šolstva, znanosti in umetnosti, se tudi ni odtegnil svojemu sodelovanju v društvih, zašle« dujočih te kulturne cilje. Tako je bil dolgoleten odbornik šolske Družbe sv. Cirila in Metoda ter Slovenske Matice in podpredsednik Društva za krščansko umetnost. Neizprosna smrt ga je iztrgala sredi njegovega neumornega in smotrenega dela za narodni, kulturni in gospodarski napredek in razvoj našega naroda. Bil je pravi oratar na neobdelanem polju našega obrtnega šolstva! * # * Dne 14. marca 1924 so nastopili zadnjo pot zemeljski ostanki blagopokojnika izpred glavnega portala in vestibula Tehniške srednje šole, kjer je ležal ta dan na katafalku, obdan od dišečega cvetja in sprejemajoč zadnje neme pozdrave mnogobrojnega občinstva in hva* ležnega dijaštva. Preden so dvignili krsto na voz, je pristopil h krsti šef oddelka ministrstva trgovine in industrije g. dvorni svetnik dr. Marn in se poslovil od pokojnika v imenu oblasti z besedami: »Ivan Šubic — ime, nerazdružljivo s strokovnim šolstvom, nerazdružljivo z zavodom, ki si mu načeloval, najbolj nerazdružljivo z vsem obrtnim šolstvom v Sloveniji. Ivan Šubic, bil si ustano* vitelj, preroditelj in voditelj obrtnega šolstva, bil si najbolj vesten voditelj in nadzornik tudi vsega drugega strokovnega šolstva, pred Teboj ni bilo nič. Ti si ustvaril šole, vzgajal obrtno mladež v dobre delovodje in obrtnike, dijake v tehnično kvalificirane poslovodje in vodje. Storil si za gospodarsko osamosvojitev našega naroda več kot vsak drug delavec na tem polju. - S — Poslavljam se od Tebe v imenu oblasti, ki ji je podrejeno stro* kovno šolstvo. Bil sem formalno Tvoj šef, dejansko sem bil — ni me sram priznati — Tvoj učenec! In zdaj ostane obrtno šolstvo sirota, za Teboj je nastala praznina, globoka vrzel, ki se ne da izpol* niti. Tvoja izguba je nenadomestna! V imenu oblasti torej, ki si ji bil v pogledu strokovnega šolstva najboljši svetovalec, izrekam najpopolnejšo priznanje za Tvoje neumorno, vedno uspešno delo do zadnjega diha. Zgodovina strokov* nega šolstva in narodnega gospodarstva v Sloveniji bo pa šele prav ocenila Tvoje zasluge, ki zanje v življenju nisi prejel pravega priznanja. Od poslopja in zavoda, ki si ga ustanovil in mu bil celo življenje več kot oče, se poslavlja sedaj Tvoje telo, toda Tvoj duh ostane v njem in mora ostati, dokler bo obstojalo, ,aere perennius*! Slava spominu Ivana Šubica!« Nato se je v imenu učiteljskega zbera Tehniške srednje šole poslovil od blagopokojnika v daljšem in poetičnem govoru g. profesor dr. Valentin Rožič, iz katerega naj bodo kratko navedene v nasled« njem glavne misli: »Velespoštovani gospod vladni svetnik, velezaslužni predragi naš gospod ravnatelj! Tiho, nemo, brez slovesa si nas zapustil ter odhajaš brez besedi od nas počivat, uživat večni mir na slavno sorško polje, kjer Ti bo od zapada prinašala jutranje rosne pozdrave brhka Poljan? ska Sora, v katere valovih si se rodil in kopal v svoji mladosti, od severne strani Te bo zazibala v večni sen bistra, zala planinka izpod Rakitovca — Selška Sora, a čez dan in noč Ti bo pela svojo večno pesem mogočna Sava. V resnici težko, hudo in bridko je slovo od Tebe, vzor moža, vzor značaja, vzor junaka, ki se je zgrudil strt sredi neumornega dela v prerani grob! Bil si mož dela ustvarjanja, bil si v pravem pomenu besede poosebljena energija, izkristalizirana vztrajnost in delavnost, precizna točnost in marljivost ter čista vestnost in značajnost. Ne bom Ti našteval tukaj v slovo Tvojih mnogobrojnih zaslug, ki si si jih pridobil na raznih kulturnih poljih, poudariti in ugotoviti moram v tem slovesnem turobnem trenotku samo eno dejstvo, samo eno tvojo kardinalno zaslugo in ta je: Ti predragi naš ravnatelj, Ti si ustvaritelj slovenske obrti, da še več, Ti si stvarnik slovenske moderne industrije. Iz malega, pravza* prav iz nič — v hudih bojih in naporih si ustvaril našo umetno obrt in naš industrielni naraščaj. In če nam ne bi bil ustvaril ničesar dru* gega kakor samo to, da si nam postavil obrtno šolstvo na krepko in trdno podlago, bi bil storil svojo življenjsko dolžnost, a Ti si ustvaril več, ustvaril si nam industrijo, ki je danes prvi pogoj za napredek, tekmovanje in obstanek v svetovnem koncertu vseh narodov. Trajen večen spomenik — viden spomin — krono svojega dela si si izklesal in postavil sam! To je mogočna in veličastna stavba na zgodovinskih tleh starodavne Emone, to je Državna obrtna šola, ozi* rcma sedanja Tehniška srednja šola, ki se dviga ponosno kot dika cele naše Slovenije in celokupne kraljevine. Tebi v čast in slavo! Nastala je le vsled Tvoje nikdar mirujoče iniciative in vsled Tvoje dolgoletne vztrajnosti! In dokler bo slovenski rod hodil mimo tod, bo slovelo Tvoje ime, bo slovela Šubičeva politehnika! Ti greš, izmučen od truda in dela, počivat in sanjat prijetni in večni sen tja na romantično Sorško polje. Obdajale Te bodo z venci naše Dione prekrasne gore, hribi in doline, cerkve, polja in travniki z livadami in ti bodo pele večno pesem, pesem dela, ljubezni in trpljenja. In v to pesem Ti na veke povežemo vsi Tvoji sedanji in bivši globoko vdani, hvaležni nastavniki, učenci in učenke še en poseben venec, vcnec večne hvaležnosti! V svojem imenu in v imenu celega slovenskega naroda Ti poklanjamo v slovo ta dar na oltar! Z Bogom, z Bogom in na svidenje!« Zadonela je še pesem žalostinka, nakar so njegovi zemeljski ostanki zapustili stavbo, ki je bila takorekoč njegovo duševno delo in njegov lastni dom. In proti Šiški se je začel pomikati sprevod, kate* rega se je udeležilo vse obrtno in trgovsko šolstvo, podrejeno njemu kot višjemu šolskemu nadzorniku, in mnogobrojno občinstvo. Pri križu na Gosposvetski cesti se je ustavilo časteče spremstvo. Poslovil se je od njega še prvomestnik šolske Družbe sv. Cirila in Metoda g. vladni svetnik A. Senekovič in nastopil je pot, po kateri se ne vrne nikdar več! Prihodnji dan, dne 15. marca 1924 se je brala v idilični kapelici na pokopališču Škofje Loke maša zadušnica, nakar so izročili njegove zemeljske ostanke za večno materi zemlji. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili s toplimi govori dr. Karel Triller, njegov prijatelj izza mladih dni, nadučitelj Lovro Perko kot zastopnik njegove rojstne vasi in prof. Volavšek imenom učiteljskega zbora in dijaštva Tehniške srednje šole s približno naslednjimi besedami: »Stojimo ob odprtem grobu moža, za katerim ne žaluje samo učiteljski zbor in dijaštvo naše šole kot za svojim blagohotnim rav* nateljem in nadzornikom, ne samo njegova blaga gospa soproga, s katero ga je družilo do poslednje ure najvzornejše zakonsko živ* ljenje, ne samo njegovih pet sinov, katerim je rajnik z očetovsko ljubeznijo in s težkim trudom pripomogel do najvišje izobrazbe, ki jo more človek doseči, do akademske časti, za njim žaluje danes vsa Slovenija, pred vsem pa slovensko obrtno šolstvo. Težko je slovo, težka je ločitev. Solza mi sili v oko ob tem slo« vesu. Toda čemu plakati?! Plakajmo ob grobu človeka, ki mu je živ* ljenje poteklo brez prida in koristi za splošni blagor, ne pa ob grobu moža, kateremu je bilo delo za svojo ljubečo rodbino in splošnost glavni cilj in smoter njegovega življenja. Vrnil si se v zemljo, ki je rodila Tebe in Tvoja ožja sorodnika, velika brata slikarja Šubica. Snival boš svoj zadnji sen v domači zemlji, na tem prijaznem gričku, ki ga bo pozdravljalo dan za dnem prvo jutranje solnce in izvabljalo iz te božje njive, doma mrtvih, prvo pomladno življenje. Mi pa, ki stojimo danes ob Tvojem preranem grobu, Ti sveto obljubljamo, da hočemo ohraniti Tvoj spomin čist in svetel, kakor je bilo čisto Tvoje delovanje za splošni procvit naše ožje domovine. Dragi! Sprejmi kot Jugoslovan od nas v zadnji pozdrav jugoslovanski: »Zdravo!« Zaprl se je nato grob in končana je bila zadnja pot velikega prvoboritelja in organizatorja obrtnega šolstva. Izginila je iz življenja markantna osebnost, izginile pa niso njegove ideje in sadovi njego* vega neumornega prizadevanja. Če veljajo za koga, tedaj veljajo gotovo zanj besede našega pesnika: »Umrl on ni, v nesmrtnih delih mož živi, živi in večno živel bode!« Tehniška srednja šola, prej Državna obrtna šola. 1. O postanku. Obrtnošolski pouk sega do 1. 1856. nazaj, ko je ljubljanska občina v zvezi s trgovsko in obrtniško zbornico ustanovila nedeljsko šolo, ki je pokazala tako zadovoljiv uspeh in tako številen obisk, da je ta* kratno naučno ministrstvo dovolilo reorganizacijo dotedanje nedelj* ske šole v obrtno nadaljevalno šolo. Za opremo te šole je ministrstvo nakazalo za tedanje razmere visoko dotacijo v znesku 8000 K z izrecno pripombo, da so vsa iz te dotacije nakupljena učila namenjena bodoči obrtni šoli, ki se sicer še dolgo ni začela snovati vkljub temu, da je naučno ministrstvo v polnem obsegu pripoznalo njeno neobhodno potrebo. Merodajni lokalni faktorji: deželni zbor, mestna občina ljubljanska ter trgovska in obrtniška zbornica, so bili pa neumorno na delu, da bi dosegli za Ljubljano od naučne uprave ustanovitev potrebnega obrtnega učilišča. Po dolgem naporu se je vendar ustanovila 1. 1888. Strokovna šola za obdelavo lesa in za umetno vezenje, kateri na čelo je bil postavljen kot ravnatelj rajni Ivan Šubic. Njen hitri in krepki razvoj je napotil merodajne faktorje do tega, da je začel upo* števati tudi druge obrti, vsled česar je takratni kranjski deželni zbor 1. 1892. na predlog poslanca I. Murnika sklenil naprositi naučno upravo za razširjenje obrtnošolskega pouka, osobito z upoštevanjem visoko razvite kovinske industrije. Glede na to je odposlala naučna uprava strokovnjaka, profesorja Tehnične visoke šole na Dunaju, dvornega svetnika Hauffeja na Kranjsko, da prouči razmere v kovinski industriji in na podlagi nje? govih poročil je predlagala takratna centralna komisija za zadeve obrtnega pouka naučni upravi ustanovitev strojne delovodske šole v Ljubljani. Na podlagi tega sklepa je bil v seji ljubljanskega občinskega sveta z dne 20. februarja 1896 soglasno sprejet predlog, naj se stopi v stik z vlado glede vprašanja kritja stroškov nameravane zgradbe. Kljub neumornemu delu in energičnemu nastopu tedanjega župana, sedaj ministra n. r. Ivana Hribarja, se je vendar stvar zavlekla in je dozorela šele 1. 1900. v toliko, da je mogel občinski svet načeti vpra* šanje nakupa stavbne parcele; v ta namen naj bi se nakupilo zemljišče nemškega viteškega reda na Mirju v znesku 44.527 K. Sl. 1. Glavno poslopje. Ko je predložil rajni ravnatelj Ivan Šubic naučni upravi stavbni program, je razpisala 1. 1901. občina ljubljanska za izvršitev osnutka javno konkurenco, pri kateri je dobil prvo nagrado projekt arh. Karla Holinskega, ki pa od naučne uprave ni bil potrjen. Nato je bil z izvršitvijo osnutka poverjen ravnatelj državne obrtne šole v Brnu, vladni svetnik Adalbert Dvorak, čigar osnutek je bil končno dne 20. aprila 1904 od naučne uprave odobren. Proračun za stavbo je znašal na podlagi osnutka 821.451-14 K, ki ga je mestna občina zaokrožila na 1,000.000 K z ozirom na to, da ni vseboval ograje in raznih drugih objektov. Sedaj je bilo treba rešiti finančno stran tega vprašanja, osobito, ker je stala naučna uprava na intransigentnem stališču, da je gradnja P^aVaV/v Sl. 2. Vestibül glavnega vhoda. poslopja stvar mestne občine. Po nalogu občinskega sveta se je obrnil tedanji župan na merodajne lokalne faktorje, na deželni odbor in na Kranjsko hranilnico, v zadevi kritja visokih stroškov. Kranjska hra= nilnica ni bila v položaju, da bi dovolila primerno subvencijo, dočim je deželni odbor obljubil, da bo v deželnem zboru votiral primeren znesek. Najtežja so bila pogajanja z erarjem, oziroma s finančnim ministrstvom, ki je končno vendar iz 3% potresnega posojila dovolilo skupni znesek 574.284-10 K s pogojem, da preide od mestne občine dograjeno poslopje v neomejeno posest erarja. Na podlagi tozadevnega izčrpnega poročila župana I. Hribarja v seji občinskega sveta dne 20. julija 1909 se je poleg drugih podrob* nosti pooblastil župan, da poveri izdelavo detajlnih načrtov in pro* računov avtorju osnutka, vladnemu svetniku A. Dvoraku in da izposluje pri kranjskem deželnem zboru primerno subvencijo. Nadalje se je izvolila stalna komisija za nadzorovanje gradbe, katero so tedaj tvorili prof. ing. Jaroslav Foerster, nadinžener Jaromir H a n u š, sanitetni svetnik dr. Otmar Krajec, občinski svetnik dr. Ivan O r a ž e m , stavbni nadsvetnik Franc Pavlin, ravnatelj Ivan Šubic in občinski svetnik Josip Turk. Kot stavbni vodja je bil določen mestni stavbni svetnik Ivan D u f f e. Vy:, , Sl. 3. Kiparski atelje. Vse nadaljnje priprave so šle urno od rok, tako da so bila v občinski seji dne 23. avgusta 1909 oddana ljubljanski stavbni tvrdki Filip Supančič, ki je pričela takoj 24. avgusta 1909 s prvimi deli. Medtem je deželni zbor v seji dne 1. februarja 1910 odklonil obs ljubljeno subvencijo in kmalu nato je bil tudi razpuščen občinski svet. Vendar vsled tega gradnja stavbe ni obtičala, temveč je bila po dolgem naporu začetkom novembra 1911 toliko dogotovljena, da se je dne 6. novembra 1911 lahko pričelo s poukom v novi stavbi. Med tem časom je bila dotedanja strokovna šola za obdelavo lesa in za umetno vezenje z odlokom ministrstva za javna dela z dne 29. septembra 1911 pretvorjena v državno obrtno šolo. Poleg dote* danjih oddelkov (stavbna rokodelska šola, strokovna šola za obdelavo lesa in kamna, javna risarska šola, strokovna šola za umetno vezenje) so se na podlagi tega odloka na novo uvedli, oziroma pretvorili: Strojna delovodska šola, mizarska mojstrska šola, ženska obrtna šola za šivanje perila, oblek in za vezenje ter specialni tečaji za obrtnike. S šolskim letom 1913./14. se je otvorila še elektrotehnična delovodska šola in dne 19. junija 1917 je odobrilo tedanje ministrstvo za javna dela še otvoritev višje stavbne in višje strojne šole s šolskim letom 1917./18. S tem je dobila državna obrtna šola najširši delokrog in je kot taka delovala do konca I. semestra šolskega leta 1920./21., ko se Sl. 4. Delavniško poslopje. je njen dotedanji naslov na podlagi odloka poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani z dne 14. decembra 1920 izpremenil v »Tehniško srednjo šolo«, dočim je ostala organizacija šole do danes še popolnoma neizpremenjena. 2. O stavbi. Stavbišče tvori 150 m dolg in 96 m širok nepravilen četverokotnik v izmeri 14.500 m'-, raztezajoč se od vzhoda proti zahodu. Cela stavba sestoji iz dveh objektov, iz dvonadstropnega glavnega poslopja, na< menjenega v pretežni večini teoretičnemu pouku, in iz enonadstrop* nega delavniškega poslopja, namenjenega izrecno le praktičnemu pouku. Glavno poslopje ima dve ulični pročelji, tako da tvori prosto stoječo vogalno stavbo (sl. 1.). Glavno 125 m dolgo pročelje leži proti severu, stransko 78 m dolgo pa proti vzhodu. Stavbo obdajajo na vseh straneh predvrtovi, ki so pred glavnim pročeljem 6 m in pred vzhod* nim povprečno 14 m široki. Ogel in konca obeh traktov so poudarjeni z risaliti, dočim je ravno tako še glavno pročelje povzdignjeno po srednjem risalitu z nazidano atiko. V tem srednjem risalitu leži glavni vhod s tremi vrati, ki vodijo v prostorni vestibul (sl. 2.), čigar stene so arhitektonično členjene in okrašene z dvema plastičnima alegori« jama. Vzhodni trakt ima v sredi enojen vhod, ki je namenjen pred vsem učiteljskemu osobju in ženski obrtni šoli, nameščeni v pritličju. Sl. 5. Kovinska delavnica. V končnem južnem risalitu leži vhod k stanovanja direktorja. Cestni fasadi glavnega poslopja sta izvršeni v modernizirani renesansi z bo* gatimi kiparskimi okraski, katere tvorijo alegorične kartuše, otroške glave, tehnični emblemi itd., dočim je dvoriščna fasada popolnoma enostavno okrašena samo s ploskvami. Komunikacijo med posameznimi nadstropji nudita dve stopnišči. Glavno stopnišče, vodeče iz vestibula, tvorijo dvodelne stopnice, pod* prte z mogočnimi stebri, ki učinkujejo na arhitekturo vestibula zelo dekorativno. V stranskem stopnišču so nameščene navadne dvoramne stopnice, ki služijo le majhnemu prometu. Razdelitev prostorov je urejena tako, da je nameščena na vogalu stavbe v I. nadstropju direkcijska pisarna, sestoječa iz treh lokalov: iz predsobe, iz direkcijske pisarne in iz sobe za pisarniško moč. Odtod naprej se vrste v vzhodnem traktu: konferenčna soba, knjiž« nica, fizikalna in kemična zbirka in amfiteatralno zgrajena dvorana za fiziko in kemijo ter vmesni kabineti za profesorje. V severnem traktu tega nadstropja kakor tudi v celem II. nadstropju so nameščene same učilnice, ki se obenem uporabljajo kot risalnice. Tudi v pritličju so nameščena do sredine stranskega trakta učilnice, dočim zavzema preostali del vzhodnega trakta stanovanje za direktorja. Vsi prostori so razvrščeni tako, da se na cestni strani vrste učilnice s sobami za Sl. 6. Mizarska delavnica. zbirke z garderobami in kabineti, dočim veže vse te prostore na dvo* riščni strani 3 m širok, prostoren in svetel hodnik. Na dvoriščni strani je prislonjen na glavno stopnišče še enonad* stropen prizidek, v katerem je nameščen v pritličju kiparski atelje (sl. 3.) in v I. nadstropju telovadnica. Prostori v kleti so namenjeni predvsem šolskemu stavbišču, kot* lišču za centralno kurjavo in pršne kopeli za učence; pod stanovanjem za direktorja ležita dve stanovanji za šolski slugi. Na južni strani stoji 66/?? dolgo in 19 n? široko delavniško po* slopje, odmaknjeno za 12 n? od stavbne črte (sl. 4.); med delavniškim in glavnim poslopjem leži 46 n? široko dvorišče, tako da imata zrak in svetloba od vseh strani do obeh poslopij dovolj dostopa. Tudi de* lavniško poslopje se končava na obeh koncih v risalitih; v vsakem risalitu je nameščen na dvoriščni strani po en vhod k posameznim delavnicam. Poleg tega leži v sredi poslopja še en vhod, ki vedi h ka* binetom strokovnih učiteljev, k stanovanjem šolskih slug, v podstrešje in v kotlišče. V pritličju delavniškega poslopja leži 40 m dolga in 8 5 m široka kovinska delavnica (sl. 5.), opremljena za ročno in strojno delo s 27 primoži in z 19 različnimi stroji. Iz te delavnice se dospe direktno v kabinete strokovnih učiteljev, v skladišče za material, v garderobe in v lastno električno centralo za pogon delavnih strojev, opremljeno Sl. 7. Glavno poslopje, delavniško poslopje in skladišče. z Dieselovim motorjem 30 HP. V zahodnem risalitu leži takoj poleg kovinske delavnice kovačnica, opremljena za ročno in strojno kovanje z zračnim kladivom, in neopremljena livarna. V vzhodnem risalitu leži v pritličju z 10 primoži in 8 stroji opremljena elektrotehnična delavs nica s pripadajočimi stranskimi prostori: kabinet za strokovnega uči* telja, skladišče za material, majhna kovačnica, likalnica itd. Direktno iz te delavnice se dospe po posebnih zavitih stopnicah do elektroteh? ničnega laboratorija, ki leži v I. nadstropju nad elektrotehnično delavs nico in ki je namenjen praktičnim vajam v elektrotehniki; zraven so razvrščeni zopet različni stranski prostori: kabineti, skladišče, akumuf latorska baterija itd. Nad kovinsko delavnico je nameščena v I. nad* stropju zopet 40 m dolga in 8‘50m široka mizarska delavnica (sl. 6.), opremljena s 24 skobelniki za ročno delo in s 7 stroji za strojno delo. Vsak stroj ima svoj lijak, s katerim izsesava velik ventilator prah in žaganje od strojev in ga transportira po ceveh v posebno majhno leseno lopo, stoječo v vrtu na južni strani delavniškega poslopja; na ta način ostane zrak v delavnici vedno čist in svež. Iz mizarske de« lavnice vodi direktno več vrat v posamezne stranske prostore: v ka* Binete učiteljev, v skladišče za material, v garderobe in v limnico. Takoj poleg mizarske delavnice je nameščena v zapadnem risalitu strugarska delavnica s 4 stružnicami na električni pogon in s 6 struž* nicami na ročni pogon ter soba za dovrševalna dela. Na dvoriščni strani sta nameščena nad stranskimi prostori dve stanovanji za sluge, v kleti pa kotlišče za centralno kurjavo delav* niškega poslopja. Poleg tega je postavljena na dvorišču še prosto stoječa 20 m dolga in 6 m široka lesena lopa (št. 7.), ki se rabi kot skladišče za les in kamen. Kar se tiče podatkov, ki naj nudijo sliko o velikosti cele zgradbe, bodi skratka samo omenjeno, da znaša zazidana ploskev glavnega poslopja 2.705'60 m2 in delavniškega poslopja 1.158-51 m2, skupno torej 3.864• 11 m2. Končni stavbni stroški brez stavbišča so znašali takrat visoko svoto 1,192.651'38 K. Pred pričetkom stavbnih del se je prekopalo celo stavbišče, da - bi se rešili zgodovinski ostanki iz rimske dobe in določile ceste ter stavbe stare Emone. Pri tem se je spravilo toliko izkopnin na dan, da je nameraval nemški viteški red, kateremu so izkopnine pogodbeno pripadle, zgraditi na zapadni strani Tehniške srednje šole Museum emonense, a ta namera se do danes ni uresničila. Mnogoštevilni ostanki, zlasti izkopnine delavnice nekega zlatarja, pričajo, da je vladala na tem mestu že v rimski dobi visoko razvita obrt. In danes stoji tam zopet institucija, ki nadaljuje delo stare Emone in ki dviga ter pospešuje po svojih skromnih močeh obrt, umetnost in industrijo v modernih smereh na korist našega naroda in naše ujedinjene domovine, sledeč besedam, ki jih je napisal rajni njen ravnatelj I v ä n Šubic pri odhodu iz stare strokovne šole v šolsko kroniko: »Ginjen se poslavljam od tebe, dragi mi zavod, kateremu sem v mladih letih postavil temelj in ga krmilil toliko let. Novi državni obrtni šoli pa kličem: Vivat, floreat, crescat!« Organizacija zavoda. A. Pregled oddelkov. • I. Višja stavbna šola. II. Višja strojna šola. III. Stavbna rokodelska šola. IV. Strojna delovodska šola. V. Elektrotehnična delovodska šola. VI. Mizarska in strugarska mojstrska šola. VII. Kiparska in rezbarska šola. VIII. Ženska obrtna šola: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek, c) za vezenje. IX. Javna risarska in modelirska šola. X. Specialni tečaji za obrtnike: a) za obrtno risanje, b) za strojeslovje in strojno risanje, c) za les obdelujoče obrtnike, d) za elektrotehniko, e) za opravnike parnih kotlov, f) za opravnike parnih strojev, g) za strojevodje. XI. Strokovni tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnonadalje* valnih šolah: a) za strokovno risanje, b) za trgovskoobrtne predmete. Oddelki pod I,—IX. so otvorjeni redno vsako leto, dočim se tečaji, navedeni pod X. in XI., otvarjajo samo od časa do časa po potrebi pri zadostnem številu priglašencev. B. Namen, učna doba in sprejemni pogoji posameznih oddelkov. I. Višja stavbna in višja strojna šola. Višji stavbni in višji strojni šoli je vobče namen, da podajata učencem tehnično znanje, ki je potrebno za industrialne in obrtne obrate, poleg tega pa tudi višjo stopnjo splošne izobrazbe, tako da postanejo absolventi sposobni, izvrševati kak tehnični obrt na širši podlagi in z višjimi cilji ali pa zavzemati kot tehnični uradniki odgo* vornejša in tudi vodilna mesta v industrialnih obratih. 1. Višja stavbna šola s štirimi letniki in šestmesečno prakso na stavbišču med obema semestroma III. letnika. Namen: Učenci naj dobe toliko teoretičnega znanja in praks tične spretnosti, da se usposobijo za stavbnike, stavbne podjetnike in tehnične pomožne moči pri stavbnih obrtih in stavbnih uradih. Ugodnosti: Absolventi imajo pravico do dijaškega roka v armadi (rešenje ministrstva vojne in mornarice z dne 19. septembra 1921. F. Dj. Br. 49353.). Pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidar* skega, kamnoseškega, tesarskega in vodnjakarskega obrta zadošča zanje praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša kakor pri drugih prosilcih. Začetne službe dobe navadno pri stavbnih mojstrih in pri stavbnih uradih. Pri oddaji volonterskih mest na državnih železnicah imajo iste udobnosti in pravice kakor absolventi srednjih ali trgov* skih šol. 2. Višja strojna šola s štirimi letniki. Namen: Učencem se nudi toliko teoretičnega znanja in prak= tične spretnosti, da postanejo sposobni za samostojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih mehaničnotehničnih obrtov in podjetij. Ugodnosti: Absolventi imajo iste pravice do dijaškega roka v armadi kakor absolventi višje stavbne šole. — Najprej iščejo služb kot tehnične pomožne moči v strojnih in elektrotehničnih tvornicah in v železniških delavnicah, bodisi v risalnih birojih ali pa pri obratih. Odhodno izpričevalo velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrta insta* liranja plinovodnih, vodovodnih in razsvetljevalnih naprav. Glede oddaje volonterskih mest pri državnih železnicah uživajo iste udob= nosti kakor absolventi višje stavbne šole. Sprejemni pogoji: Učenci, ki vstopajo v višjo stavbno ali višjo strojno šolo, morajo biti zadostno vešči učnega jezika in telesno usposobljeni za uspešno udeležbo pri pouku, kar se mora v dvomljivih slučajih dokazati z zdravniškim izpričevalom. Vsak na novo vstopajoči učenec mora prinesti s seboj: a) Krstni ali rojstni list, v dvomljivih primerih tudi domovnico. b) Izpričevala zadnjih dveh šolskih let. Zadnje šolsko izpriče* valo srednje šole mora imeti odhodno klavzulo. c) Prosilci, ki niso bili do konca prejšnjega šolskega leta na kakem javnem učnem zavodu, morajo prinesti s seboj tudi nravstveno izpričevalo in izkaz, kako so bili zaposleni, odkar so izstopili iz šole. Za vstop v prvi letnik se poleg tega zahteva: a) da je prosilec star 14 let ali da doseže to starost še v spre* jemnem koledarskem letu; b) da je prosilec dovršil četrti razred javne srednje šole ali četrti razred meščanske šole. Izmed absolventov nižje srednje šole se upo= števajo v prvi vrsti oni z nižjim tečajnim izpitom, v drugi vrsti pridejo pa v poštev tudi oni brez nižjega tečajnega izpita, če imajo dober red v učnem jeziku in v realnih predmetih (nezadostni redi v mrtvih jezikih se v tem slučaju ne upoštevajo). c) da je z ugodnim uspehom napravil sprejemni izpit na Tehniški srednji šoli iz slovenščine, aritmetike, geometrije, prirodopisja in eventualno tudi iz risanja, in sicer v naslednjem obsegu: 1. Slovenščina: Zmožnost, ponoviti preprosto berilo pravilno po vsebini in brez posebnih pregreškov proti pravilom jezika in pravo? pisja. Razstavljanje stavka. 2. Aritmetika: Enostavni računi s celimi, decimalnimi števili in z navadnimi ulomki. Metrični merski in utežni sistem. Kvadriranjc, potezanje kvadratnega korena iz posebnih števil. Enostavni procentni in sklepni računi. 3. Geometrija: Raznovrstni koti in ravni liki s pripadajočimi eno* stavnimi konstrukcijami. Enostavna oglata in okrogla telesa. Izraču* nanje ploščine ravnih likov in prostornine geometričnih teles. 4. Prirodopisje: Najvažnejši fizikalični pojavi, osobito obča svoj« stva in vnanje razlike teles. Osnovni nauki o silah in o toploti. 5. Risanje: Nekoliko spretnosti v prostoročnem in geometričnem risanju. Izpit iz risanja delajo samo taki gimnazijski učenci, pri katerih ni bilo risanje obvezen predmet. Sprejemni izpit iz slovenščine je pismen in usten, iz aritmetike, geometrije in prirodopisja pa navadno samo pismen; pri teh pred» metih se vrši ustni izpit le tedaj, ako je bila pismena naloga dvom* ljiva. Oproščenje od sprejemnega izpita je izključeno. Število učencev, ki se sprejemajo, se ravna po številu razpolož* ljivih prostorov. Sprejem je samo provizoričen in učiteljski zbor ima pravico, da odslovi tekom prvega polletja one učence, ki bi se izkazali kot nespo* sobni za nadaljnji pouk. Za vstop v II. letnik se zahteva ugodna dovršitev I. letnika višje stavbne ali višje strojne šole ali pa V. razreda višje realke; prosilci poslednje vrste pa morajo delati sprejemni izpit. V III. letnik se sprejemajo izjemoma tudi učenci VI. in VII. realke, to pa le na podlagi posebnega strogega sprejemnega izpita. II. Stavbna rokodelska šola. Stavbna rokodelska šola obsega pripravljalni tečaj in dva stro* kovna tečaja, ki trajajo po pet mesecev (od 1. novembra do konca marca). Šolo je potemtakem moči dovršiti v 3, odnosno v 2 zimskih tečajih. Namen te šole je podati pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi usposobljati za mojstrske izpite. Po potrebi se vrše tudi mojstrski tečaji za zidarje, namenjeni absolventom stavbne rokodelske šole, ki so ravno pred mojstrsko izkušnjo in se hočejo zanjo še posebej pripraviti. Ta pouk se vrši samo v poletnem semestru in traja 3 V2 meseca. Ugodnosti: Stavbna rokodelska šola daje absolventom mož* nost in podlago, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša odhodno izpričevalo tesar« jem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventi dobe tudi službe železniških mojstrov pri državnih in drugih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficiantov. Pri spre« jemanju imajo prednost prosilci, ki izkažejo daljšo prakso. Absolventi te šole imajo nadalje pravice na ugodnosti iz čl. 8. pod b) toč. 1. zakona o ustrojstvu vojske (rešenje ministrstva vojne in mornarice z dne 18. junija 1923, F. Dj. Br. 24299.). Sprejemni pogoji: 1. Za redne učence: Vstop je sploh dovoljen samo spočetka tečajev. Vsak na novo vstopajoči učenec mora prinesti s seboj: a) krstni, oziroma rojstni list, v dvomljivih primerih tudi domovnico; b) zadnje izpričevalo one šole, ki jo je obiskoval; c) izpričevalo o predpisani obrtni praksi, oziroma učno izpričevalo; d) nravstveno izpričevalo. Za sprejem v pripravljalni tečaj mora prosilec dokazati: a) da je star 17 let ali da bo še v sprejemnem koledarskem letu dosegel to starost; b) da je dovršil ljudsko šolo (odpustnica); c) da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalje izobraže* vati (učno izpričevalo). V 1. tečaj se sprejmejo taki prosilci, ki so dovršili z uspehom pripravljalni tečaj ali pa oni, ki dokažejo, da so poleg pogojev, nave* denih pod točko a), b) in c), dovršili tudi še 3. razred kake strokovne nadaljevalne šole za stavbni obrt. Prosilci, ki zadostijo tem pogojem, se sprejmejo pa le tedaj v I. strokovni tečaj, ako vstopijo v stavbno rokodelsko šolo prvo šolsko leto po dovršeni obrtni nadaljevalni šoli; sicer morajo napraviti sprejemni izpit, s katerim jim je dokazati ono znanje in ono spretnost, ki tvorita učni smoter trirazredne splošne obrtne nadaljevalne šole, oziroma dvorazredne strokovne nadalje* valne šole. V mojstrski tečaj za zidarje se sprejmejo samo tisti, ki so dovršili II. strokovni tečaj stavbne rokodelske šole, ako morejo dokazati ono praktično uporabo, ki je zakonito predpisana za pripust k mojstrskemu izpitu. 2. Za izredne učence (hospitante): Učenci-gostje se sprejemajo le izjemoma in po razmerju razpo; ložnih prostorov, to pa tudi med tečajem, če so delali več let kot pomočniki v takem obrtu, ki je zastopan na stavbni rokodelski šoli in če je iz njihove predizobrazbe sklepati, da bodo uspešno sledili pouku v onih predmetih, ki jih hočejo obiskovati. III. Strojna delovodska in elektrotehnična delovodska šola. Učna doba traja na vsaki teh šol dve šolski leti. Namen obeh teh dveh oddelkov je pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic, da lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, mon= terji, strojni risarji i. dr. Ugodnosti: Odhodno izpričevalo ene kot druge dclovodske šole nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomoč* niško pismo, ozir. pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in do samostojnega izvrševanja dotičnega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in sc obenem izkaže enoletna uporaba kot poma« galec (pomočnik), oziroma kot tvorniški delavec. Po službenem pravilniku za železniško osobje se za železniške mojstre, gradbene mojstre, mostne mojstre, delovodje za plinove in električne naprave, za impregnacijske zavode in delavnice, za vozne revizorje, višje sprevodnike, skladiščne mojstre, vozne in telegrafske mojstre zahteva kot šolska predizobrazba izpričevalo o absolviranju delovodske šole. Absolventi teh dveh šol imajo tudi pravice do ugodnosti iz čl. 8 pod b) toč. 1. zakona o ustrojstvu vojske (rešenje ministrstva vojne in mornarice z dne 18. junija 1923, F. Dj. Br. 24299). Sprejemni pogoji: 1. V delovodsko šolo se sprejemajo učenci ob pričetku šolskega leta. 2. Vsi na novo sprejeti učenci, izvzemši one, ki so prestopili iz drugih delovodskih šol enake vrste, se sprejmejo samo p r o v i z o> r i č n o. V teku prvega polletja odloča učiteljski zbor o definitivnem sprejemu; ako se je kak učenec izkazal nesposoben, sc odslovi. 3. Učenci so redni ali izredni (hospitanti). Redni učenci so tisti, ki pravilno obiskujejo vse učne predmete, predpisane z odobre* nim učnim načrtom. Izredni učenci so oni, ki se udeležujejo pouka le v posameznih učnih predmetih. Izredne učence je sprejemati samo tedaj, ako to pripušča prostor in se navedo posebni in tehtni vzroki; izrednim učenccm je dovoljeno prisostvovati samo posameznim učnim predmetom, pa tudi to dovo* ljenje se lahko vsak dan prekliče. 4. Vsak prosilec mora v zadostni meri biti vešč učnemu jeziku zavoda in mora imeti telesno sposobnost udeleževati se pouka. Če bi bilo treba, mora to sposobnost izkazati z zdravniškim izpričevalom. K sprejemu je treba s seboj prinesti: a) krstno ali rojstno izpričevalo, v dvomljivih primerih tudi domo* vinski list; b) zadnje šolsko izpričevalo, ki ga je dobil prosilec pred vstopom v obrt in eventualna izpričevala (izkaze) obrtnih učilišč, ki jih je morebiti obiskoval prosilec za časa uporabe v obrtu; c) učna in uporabna izpričevala, oziroma delavsko knjižico; d) nravstveno izpričevalo. 5. Za vstop v I. letnik se poleg teh pogojev še zahteva: a) da je prosilec dovršil 17. leto ali da ga bo dovršil v sprejem* nem koledarskem letu; b) dokaz o predizobrazbi, ki odgovarja učnemu smotru ljudske šole (odpustnica ljudske šole); c) dokaz o dovršeni učni dobi pri mojstru (učno izpričevalo) ali vsaj o triletni praksi v kakem mehaničnotehničnem ali elektrotehnič* nem obrtu. 6. Ravnateljstvo je upravičeno, vsem ali pa tudi posameznim pro* silcem, ki niso s svojimi izpričevali dokazali zadostnega znanja za obisk I. letnika, naložiti sprejemni izpit, ki obsega učni jezik in račun* stvo v taki izmeri, kakor te predmete nauči ljudska šola. 7. Privatni študij ni dopuščen na delovodskih šolah. IV. Mizarska in strugarska mojstrska šola. Pouk traja eno šolsko leto. Namen te šole je nuditi mizarskemu in strugarskemu pomoč* niku priliko, da se v svojem obrtu praktično in teoretično više izobrazi in se usposobi za preddelavca, delovodjo, mojstra ali samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Daje pa tudi mizarskim in strugarskim moj* strom možnost, razširiti in izpopolniti svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtnotrgovskem oziru. Ugodnosti: Izpričevalo z uspehom dovršene mizarske in struparske mojstrske šole daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega, oziroma strugarskega obrta, ako je dotičnik izpolnil splošne zakonite zahteve. Sprejemni pogoji: 1. Za redne učence: K spre* jemu, ki je mogoč samo v začetku šole, mora vsak prosilec prinesti s seboj: a) krstni, oziroma rojstni list, v dvomljivih slučajih -tudi do* movnico; b) zadnje izpričevalo one šole, ki jo je obiskoval; c) učno izpričevalo in uporabna izpričevala, oziroma delavsko knjižico; d) nravstveno izpričevalo. Za sprejem v to šolo mora prosilec dokazati: a) da je dovršil 18. leto, oziroma da ga bo še dovršil v spre« jemnem koledarskem letu. b) da je dovršil ljudsko šolo (odpustnica); c) da se je izučil mizarskega, oziroma strugarskega obrta pri mojstru ali da je absolviral obrtno učilnico, ki nadomešča mojstrs ski uk; d) da je delal najmanj eno leto kot pomočnik, ozi» roma kot tvorniški delavec v mizarskem, oziroma v strugarskem obrtu. Pomočniki, ki se izkažejo z odhodnico kake obrtne nadaljevalne šole, kake učne delavnice ali više organizirane strokovne šole, imajo pri sprejemu prednost. 2. Za izredne učence (hospitante) v posameznih učnih predmetih se sprejemajo mizarski in strugarski pomočniki in mojstri, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje in svoje risarske in prak= tične spretnosti. Pomočniki, ki naj se sprejemajo, morajo pa dokazati, da so redno dokončali učno dobo in da so delali najmanj eno leto kot pomočniki, oziroma kot tvorniški delavci v mizarskem, oziroma v strugarskem obrtu. V. Kiparska in rezbarska šola. Učna doba traja 3 šolska leta. Namen te šole je, da nudi svojim učencem s teoretičnim in praktičnim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izo* brazbo v lesnem in kamenenem kiparstvu, oziroma v rezbarstvu. Ugodnosti: Odhodno izpričevalo te šole nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja kipar* skega obrta v lesu in kamnu, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve, in obenem izkaže enoletno uporabo kot pomočnik, oziroma kot tvorniški delavec. Sprejemni pogoji: Vsak učenec, ki želi biti sprejet, mora dokazati: a) da je dovršil 14. leto svoje starosti ali da ga bo dosegel še v sprejemnem koledarskem letu; b) da je zadostil ljudskošolski dolžnosti. VI. Ženska obrtna šola. Ženska obrtna šola obsega tri strokovne oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika, poleg teh dveh pa še takozvani atelje-letnik, ki je neob« vezen in namenjen nadaljnji izobrazbi absolventkam 11. letnika. Od* delka za šivanje perila in za izdelovanje oblek imata I. letnik skupen in se ločita šele v II. letniku. Pouk na oddelku za vezenje je takoj že v I. letniku specializiran. Namen te šole je, izučiti deklice praktično v eni izmed nave* denih obrtnih strok; pouk se pa razteza tudi na splošno izobrazbo in na gospodinjstvo. Ugodnosti. Odhodno izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omet jenega obrt a, oziroma do obrt a zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Sprejemni pogoji: 1. Za redne učenke: Redne učenke se sprejemajo v obče samo spočetka šolskega leta. Učenke, ki žele biti sprejete, naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj: a) krstni, oziroma rojstni list; b) zadnje šolsko izpričevalo, opremljeno z odhodnico. Za sprejem v I. letnik je potreba dokazila: a) da je prosilka dopolnila svoje 14. leto ali da ga bo dopolnila še tisto koledarsko leto; ^ b) da je prosilka zadostila ljudskošolski obveznosti. Število učenk se ravna po številu razpoložnih prostorov. Ravnateljstvo je upravičeno, da odreče sprejem takim prosilkam, ki vsled telesne nesposobnosti ne morejo uspešno obiskovati zavoda. Ravnateljstvo ima pravico, preizkusiti posamezne ali pa tudi vse prosilke in po izidu tega izpita sprejeti za učenke samo tiste, ki je o njih znanju in o njih spretnostih upravičeno misliti, da bodo dosegle učni smoter šole. Ta sprejemni izpit obsega običajno: računstvo, risa* nje in ročno delo. Vse na podlagi sprejemnega izpita sprejete učenke se sprejmejo le provizorično in učiteljski zbor ima pravico, da odslovi tekom prvega polletja one učenke, ki bi se izkazale kot nesposobne za nadaljnji pouk. Za vstop v atelje-letnik je treba dokazila: a) da je prosilka dopolnila svoje 16. leto ali da ga bo dopolnila še tisto koledarsko leto. b) da je iprosilka dovršila II. letnik dotične strokovne šole z dobrim uspehom (odhodno izpričevalo). 2. Za izredne učenke (hospitantke): Za hospitantke ve* ljajo isti sprejemni pogoji kakor za redne učenke. Hospitantke se sprejemajo k pouku v delavnicah po razmerju razpoložnih prostorov tudi med šolskim letom, ako dokažejo, da imajo one spretnosti in ono znanje, ki odgovarja vsakokratnemu stanju pouka. K teoretičnemu pouku pa se sprejemajo hospitantke le spo* četka šolskega leta. Pri sprejemu se upoštevajo predvsem one prosilke, ki so že delale v kakem na šoli zastopanem obrtu in jim zavod po svoji uredbi lahko da daljnjo naobrazbo v tej ali oni smeri. VII. Javna risarska in modelirska šola. Javna risarska in modelirska šola se začne dne 1. oktobra in se konča koncem meseca maja. Namen te šole je, da daje absolventom zavoda, obrtnim po« močnikom, samostojnim obrtnikom in sploh vsem interesentom pri« liko, da se vadijo in izpopolnjujejo v risanju in modeliranju. Sprejemni pogoji: Za sprejem zadostuje dokaz, da je prosilec delavec, pomočnik, risar, preddelavec ali delovodja v kakem obrtnem obratu ali da izvršuje obrt samostojno. Ako je dovolj prostora, se sprejemajo tudi učenci višjih razredov srednjih šol ali učiteljišča. VIII. Specialni tečaji za obrtnike. 1. Tečaj za obrtno risanje, namenjen onim obrtnikom, ki nimajo zadostne spretnosti v prostoročnem, geometričnem in pro* jekcijskem risanju. 2. Tečaj za strojeslovje in strojno risanje, na= menjen pripadnikom mehaničnotehničnih obrtov. 3. Tečaj za les obdelujoče obrtnike v strokoznanstvu in strokovnem risanju, zlasti za stavbne, pohištvene in modelne mizarje. 4. Tečaj za elektrotehniko. Pouk v teh tečajih traja od 1. oktobra do 30. aprila. Namen teh tečajev je, da nudijo obrtnikom priliko, da razširijo v strokovnem oziru svojo teoretično in deloma tudi praktično izo* brazbo. Sprejemni pogoji: Sprejemajo se mojstri in pomočniki, ki so zadostili zakoniti ljudskošolski obveznosti, in vajenci, ki so že uspešno dovršili obrtnonadaljevalno šolo. 5. Tečaj za opravnike parnih kotlov (od 1. oktobra do 31. januarja). 6. Tečaj za opravnike parnih strojev (od 1. febru« arja do 30. aprila). 7. Tečaj za strojevodje (od 1. februarja do 15. maja). Namen teh treh tečajev je, da dado obiskovalcem za njih poklic kot opravnikom parnih kotlov in parnih strojev ter stroje; vodjem potrebno strokovno znanje in da jih usposobijo za predpisane izkušnie. ki jih lahko delajo, ko so izpolnili zakonita določila. Sprejemni pogoji: 1. Za sprejem v tečaj za opravnike parnih kotlov mora prosilec dokazati: a) da je star 18 let (krstni, oziroma rojstni list); b) da je zadostil ljudskošolski obveznosti (odpustnica ljudske šole); c) da se je izučil kakega mehaničnotehničnega obrta (učno izpri* čevalo, delavska knjižica). 2. Za sprejem v tečaja za opravnike parnih strojev in za strojevodje mora prosilec dokazati: a) da je star 18 let (krstni, oziroma rojstni list); b) da je zadostil ljudskošolski obveznosti (odpustnica ljudske šole); c) da se je izučil kakega mehaničnotehničnega obrta (učno izpri* čevalo, delavska knjižica); d) da je z uspehom obiskoval tečaj za opravnike parnih kotlov ali da je napravil predpisani izpit za opravnika parnih kotlov (izpriče* valo o izpitu). Od vseh teh navedenih tečajev se vrše le oni, za katere se oglasi najmanj 15 udeležnikov. IX. Strokovni tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnonadaljevalnih šolah. 1. Tečaj za strokovno risanje, ki se vrši v dveh delih. Vsak delni tečaj traja po 3 mesece in sicer od 15. aprila do 15. julija. 2. Tečaj za obrtnotrgovske predmete, ki traja 3 tedne v glavnih počitnicah. Namen teh tečajev je, da nudijo meščanskošolskim in ljudsko* šolskim učiteljem primerno strokovno naobrazbo, ki naj jih uspo* sablja za strokovne učitelje na obrtnonadaljevalnih šolah. C. Pregledi učnih predmetov in tedenskih ur. I. Višja stavbna šola. Število tedenskih ur Učni predmeti Letnik I. II. III. IV. Polletje 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. ! Slovenščina 3 3 3 3 3 2 2 2 Srbohrvaščina .... 2 2 2 Francoščina ali nemščina 2 2 2 2 2 2 2 2 Zemljepis in zgodovina 2 2 2 2 2 2 2 2 Matematika 8 4 4 4 — - — — Fizika Kemija 4 4 4 3 3 2 3 — «0 h e « : — — Geometrično in projekcijsko risanje, projekcijski nauk in perspektiva 6 4 4 4 — cu o C/3 v-i 2 — Prostoročno risanje . . 6 4 4 3 4 T—' 0) — 3 3 , Gradivoslovje .... — — — 2 2 c — — — ! Stavbarstvo — 5 5 5 6 4 4 6 Stavbno risanje in risanje osnutkov . — 4 6 7 8 Ö M (0 8 9 12 Stavbna mehanika Stavbno oblikoslovje in nauk o slogih — — — — 6 6 C VO r—« O c 4 6 4 6 Stavbno obratoslovje . • — — — — — 3 3 — Strojeslovje - — — — 0 (0 — — 3 Merstvo — — — — CÖ 2 4 — Osnovni nauki o cestnih in vodnih zgradbah a » 11 Strokovno risanje za umetne obrte . 5 >» 11 Strokovno risanje ?a oblačilne obrte 5 Tehnologija (les, kovine, stavbno gra* divo itd.) 2 uri 11 Skupaj 32 ur tedensko Tečaj za o b r t n o t r g o v s k e predmete: Obrtno računstvo 8 ur tedensko Obrtno spisje 4 ure 11 Trgovski in menični nauk 4 »* 11 Zakonoznanstvo 4 if 11 Obrtno knjigovodstvo in kalkulacija 12 11 Skupaj 32 ur tedensko IZVESTJE. A. Statistika obiska. Ker se vsled medvojnih in povojnih razmer od šolskega leta 1916./17. naprej niso izdala nobena izvestja, se v naslednjem podaja statistika obiska za vsa zaostala šolska leta, ki nudi istočasno tudi v njeni celoti skupno sliko o rastočem obisku in ki priča v življenski potrebi in važnosti tukajšnjega zavoda. 1. Statistika obiska v šolskem letu 1916./17. Število Klasifikacija vseh vpisanih učencev koncem 1. ostalih učencev rednih učencev materin jeziK vseh vpisanih učencev ODDELEK Letnik redni učenci izredni učenci redni učenci izredni učenci uspeh povoljen uspeh nepovoljen s ponavlj. izpitom neizprašani z odhod, izprič. slovenski hrvatski srbski češki nemški I laški ogrski Kiparska šola I. 5 —j 4 — 2 i i — — 3 — — — — 2 — Šivanje I. 29 6 21 4 18 3 — — 33 - — — i 1 — Zenska Perilo Obleke 11. 11. 14 6 5 6 14 6 4 4 13 6 1 — - — 14 10 l i — — 4 1 — — obrtna „ atelje 12 7 12 4 12 - — — 9 17 — — — 2 — šola Vezenje I. II. 4 6 3 4 5 1 3 1 — — — 2 5 — — 1 4 — i » atelje 1 - 1 — 1 — — - 1 1 — — - — — Javna j risarska in j modclirska šola Risanje Model ranje a) b) 27 33 28 19 19 12 19 19 12 _ - - - 25 33 25 2 2 1 — — Skupaj . . — 159 33||ll2 22 105 6 i - 10 00 CO T-H 4 - i 15 3 l 2. Statistika obiska v šolskem letu 1917./18. Višja stavbna šola I. 13 10 - 10 — 9 3 — 1 — — — Višja strojna šola i. 25 -| 20 - 16 1 3 — — 22 — 1 2 - Kiparska šola i. ii. 6 2 2 2 5 2 2 1 3 1 1 1 1 — — 6 4 — — — 1 1 — Zenska Šivanje Perilo i. ii. 18 4 5 17 3 3 15 1 2 1 - 1 1 16 5 - - - 2 4 — - obrtna Obleke n. 24 6 16 5 16 — — — 9 26 1 — — 2 1 — šola Vezenje »» i. n. 3 3 7 3 2 1 3 2 — — — 2 2 2 — — 1 8 — _ Javna risarska in modclirska šola Risanje Modeliranje — 29 10 _ 17 4 - 17 4 - — 29 10 — - — Skupaj . . — 137 22 99 16 88 5 5 1 12 131 4 — 3 19 2 - Število Klasifikacija vseh vpisanih učencev koncem 1. ostalih učencev rednih učencev materin jeziK vseh vpisanih učencev ODDELEK g c 4-» O i—I redni učenci izredni učenci redni učenci izredni učenci uspeh povoljen | uspeh nepovoljen s ponavlj. izpitom i 'c ca u BL N '5 e z odhod, izprič. slovenski 15 -M CO > 3 M -o jj 3 is >i« E 0) c 12 M ■jz 1 Višja stavbna šola I. II. 22 14 1 21 14 1 20 14 — i — — 21 13 1 1 — i — - — Višja strojna šola 1. II. 35 23 3 29 22 3 25 18 - 4 4 — — 38 21 — - i 1 — — Kiparska šola I. II. 1 3 — 1 3 — 1 2 - 1 — - 1 2 - - - 1 — III. 2 1 2 1 2 — — — 2 3 Šivanje I. 17 4 11 — 11 — — — — 20 — — 1 — — Ženska obrtna šola Perilo Obleke M Vezenje II. II. atelje l. 4 11 6 3 3 1 4 2 4 11 6 2 1 4 2 1 11 6 2 2 — i 1 7 5 9 10 4 1 1 - - 2 2 — — » II. 2 3 2 3 2 — - - 1 5 — Javna risarska šola — 8 - 7 - 7 — — - — 8 - — - - - — Učiteljski tečaj za obrtno-trgovske predmete — 30 - 28 - 28 — — 28 30 - - - — - - Skupaj . . 181 22 163 15 150 2 10 i 39 190 4 2 7 Število Klasifikacija vseh vpisanih učencev koncem 1. ostalih učencev rednih učencev Materin jeziK vseh vpisanih učencev ODDELEK Letnik redni učenci izredni učenci redni učenci izredni učenci uspeh povoljen I uspeh nepovoljen s ponavlj. izpitom ‘c .7 E a N 'u S z odhod, izprič. slovenski S •B (0 C X srbski češki nemški laški ogrski I. 32 1 24 1 16 6 2 — 31 i i Višja stavbna šola II. 24 — 21 -- 19 1 1 — — 23 i — — — — — III. 14 1 14 - 14 — — - — 12 2 - i - — — I. 40 — 36 — 22 2 12 — — 36 1 _ 2 l — - Višja stro na šola II. 35 2 34 1 23 5 5 1 — 34 — 2 — — l - III. 22 2 22 1 16 — 5 1 — 23 — — 1 - - - Stavbna rokodelska prip. t. I. 24 21 1 21 18 1 21 18 — — — — 23 20 1 1 - — - i - sola II. 19 3 17 2 17 — — - 17 18 4 - — - Strojna delovoclska šola I. 24 20 - 15 1 3 1 _ 22 - 1 - i - - Elektrotehnična delovod-*ka šola I. 11 1 7 - 6 1 — - — 12 - - - — - - Miza aka in struparska mojstrska šola — 7 — 5 5 — — - 5 7 - I. 7 11 4 2 4 15 2 i Kiparska šola II. 2 — 2 — 2 — — — — 2 — — — — — III. 2 2 2 1 2 — — — 2 3 — - - i - Šivanje I. 35 19 26 14 23 3 — — 52 _ 2 _ Ženska Perilo » II. atelje 8 1 7 2 8 1 6 1 7 1 — 1 3 15 2 1 obrtna Obleke II. 7 15 6 10 6 — — — 6 20 — — — 2 - — šola »» atelje 7 4 7 3 7 — - — — 9 2 — — — — — Vezenje I. 8 9 5 8 4 — 1 — — 16 — - - 1 — — »» II. 3 9 2 6 2 - — - 1 11 1 - - — - — Javna risarska šola — 26 — 20 - 20 - - - - 25 1 - - - - Učiteljski tečaj za strokovno risanje — 8 - 8 — 8 - — — - 8 - — - — - Skupaj . . 405 89 336 57 283 17 32 4 36 457 16 3 5 11 2 ODDELEK Letnik Število Klasifikacija rednih učencev Materin jezik vseh vpisanih učencev vseh vpisanih učencev koncem 1. ostalih učenccv redni učenci izredni učenci redni učenci izredni učenci uspeh povoljen | uspeh nepovoljen j s ponavlj. izpitom | neizprasani z odhod, izprič. slovenski j hrvatski 'Ji m u 3 >(/> IV >v | nemški | laški 15 i c 15 n p u “5 E Višja stavbna šola I. II. III./l. III./2., IV./l. 26 19 22 S13 1 2 1 20 17 22 12 2 1 16 14 U 12 3 2 11 1 l - - 23 18 22 12 1 2 1 — 1 1 1 i - — 1 | Višja strojna šola I. II. III. IV. 45 37 28 20 1 2 2 35 31 25 20 1 27 19 20 20 2 1 3 5 10 2 i i 20 35 34 29 21 1 1 6 1 1 1 1 1 2 1 - - - Stavbna šola rokodelska prip. t. I. II. 31 24 20 3 1 1 27 23 18 2 1 25 21 18 2 1 : i 18 32 24 20 2 1 1 — ; — Strojna delovodska I. 30 4 25 1 18 3 3 i - 34 šola II. 14 1 14 1 14 — - - 14 15 — — - - — — — Elektrotehnična delo- I. 9 1 7 — 5 1 1 - — 10 — - - — — — — vodska šola II. 6 3 6 - 6 — — 6 9 Mizarska in strugarska 11 1 10 10 1? mojstrska šola I. 8 7 6 5 6 — - — - 15 — - — — — — — Kiparska šola II. . 4 4 - 4 - - - - 4 - — - - — — - III. 1 1 1 1 — - — 1 1 — — - 1 — — — Šivanje I. 32 39 26 18 23 - 3 — - 67 — — — 4 — - - Perilo II. 11 9 9 4 9 — - - 6 19 — - - 1 — - — Ženska Obleke II. 14 7 14 4 14 - - — 9 20 - - — 1 - - — obrtna V atelje 6 15 6 9 6 - - - — 20 — - — 1 — - — š la Vezenje I. 9 12 7 8 6 1 — — 21 — - — — — — II. 4 — 4 — 3 1 — 3 4 — — — - — — — V atelje 2 12 2 9 2 — - 1 13 1 - - — - - Javna risarska šola — — 27 — 10 10 - - - - 27 - - — - - - — Učiteljski tečaj za objtno- 36 9 36 ? 36 38 trgovske predmete Skupaj . . 509 128 437 68 376 30 27 4 78 599 11 8 6 12 — — 1 ODDELEK Letnik Število Klasifikacija rednih učencev Materin jezik vseh vpisanih učencev vseh vpisanih učencev koncem 1. ostalih učencev CJ C o p 'c ■"0 o 3 'c t> L N 'o C V >o 3 ‘c XI O u O C u 'c o a X. o a C 'S > | u C X. v a n 3 e o ‘a N a c a ‘c 1 O. 'Z c 1 N i M T3 0 N 3 m C V > _0 *35 3 « E X. 1 M S v >u 15 >(A G OJ C 2 KO J3 a '■% 3 0 rc E a cn 3 "i l Višja stavbna šola I. II. III /1. III./2., IV./l. IV./2. 37 20 17 ^ 20 12 1 1 36 19 16 17 12 1 1 25 10 13 15 12 6 10 3 3 2 1 12 34 15 17 19 11 1 1 2 1 1 1 1 2 1 — — 1 — - Višja strojna šola I. II. III. IV. 38 37 23 22 — 29 31 21 21 — 11 16 8 21 7 4 3 10 11 10 1 21 30 34 21 21 3 1 1 2 1 1 1 2 1 1 — - - — - Stavbna rokodelska šola prip. t. I. II. 47 32 15 5 46 31 14 4 45 26 11 1 4 1 2 1 11 44 31 19 3 1 1 7 _ Strojna delovodska šola I. II. 30 21 1 22 20 1 16 20 2 4 20 30 21 1 Elektrotehnična delovodska šola I. II. 9 6 1 6 5 1 4 5 1 1 — 5 8 7 1 Mizarska in strugarska mojstrska šola - 11 1 10 1 10 - - 10 12 Kiparska šola I. II. III. 5 6 2 4 3 2 3 6 2 2 2 1 3 5 2 1 — ; 2 8 9 4 - - — - — — 1 - Ženska obrtna šola Šivanje Perilo Obleke II Vezenje »* I ^ L *) II. II. atelje I. II. 30 25 16 14 8 15 3 24 11 8 7 37 25 20 14 12 8 11 3 18 8 6 6 24 22 16 14 12 8 10 3 1 1 2 3 1 — 14 12 3 30 45 16 24 15 20 40 1 — - 2 1 1 2 - — — - 1 Javna risarska šola — 28 - 19 - 19 - — — - 28 — — - — - - - — — Skupaj . . 549 106 479 76 >2 32 62 3 110 613 16 6 6 11 — — i 1 1 Število Klasifikacija vseh vpisanih učencev konccm 1. ostalih učencev rednih učencev materin jeziK vseh vpisanih učencev ODDELEK J* 'c 0) O c o 'c TJ 0) ki u c o >u 3 'c -o O Ö O C o 'c -o o Ul u c v >u s ‘c -o v u _N e 0 > o CL. M O o. to 3 c V ~o > a v C J3 g, «T 3 E _o .N T ca c & ‘c 2 a ‘5 C »O •c a o -C N m C V > J> 01 ts CA t JS 3 -a m 2 >« O >o 15 m E CJ C 15 Ü2 ‘JZ n & 0 £ Višja stavbna šola 1. II. III./1. III /2., IV./1. IV./2 38 37 14 S H 17 2 34 34 14 14 17 2 20 17 12 13 16 (. 4 1 7 13 2 1 1 15 38 36 11 12 17 1 l l 1 1 1 1 1 - — - Višja strojna šola I. II. III. IV. 38 24 26 17 1 1 36 20 23 17 1 29 13 14 17 7 2 7 6 1 17 35 20 26 17 2 3 1 1 1 - 1 - ; Stavbna rokodelska šola prip. t. I. II. 43 53 27 1 5 40 47 25 3 36 42 24 4 4 1 1 24 41 50 31 3 3 1 ~ — 1 Strojna delovodska šola I. II. 25 17 — 23 16 16 14 1 - 6 2 - 14 25 16 1 - - - - ; Elektrotehnična delovodska šola I. II. 2 6 — 1 6 — 1 5 _ 1 — 5 2 6 — — - - — Mizarska in strugarska mojstrska šola — 11 1 9 1 9 - — 9 10 2 - - — - - — Kiparska šola II. III. 3 5 7 3 2 5 6 3 2 5 — — — 5 8 8 - - — 1 - — 1 ' Ženska obrtna šola Šivanje Perilo Obleke »» Vezenje »» I. II. II. atelje I. II. 32 28 15 8 9 6 42 5 4 13 18 14 29 25 13 8 9 6 29 3 4 10 11 9 21 21 9 8 7 6 8 4 4 2 - 21 9 6 72 31 17 19 27 19 1 2 1 — 1 1 1 1 - 1 j Javna risarska šola — 51 51 - 51 — — 51 - — — - - - Skupaj . . 566 117 524 81 428 29 63 4 125 645 17 6 5 6 1 1 2 B. Ustanove in podpore. Za ustanove in podpore so bile v tekočem šolskem letu 1923./24. naslednje vsote na razpolago: Ime ustanovnika, oz. podpornika Skupni znesek ustanove, oz. podpore Din Število podpiranih učencev, oz. učenk Odsek za upravo fonda za trgovsko in obrtno šolstvo v Ljubljani 20.000 58 Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani 11.000 25 Oddelek za socialno politiko v Ljubljani 1.400 7 Okrajni zastop v Ptuju 600 2 Mestna občina ljubljanska 250 3 Skupaj . . . 33.250 95 C. Osobje v šolskem letu 1923./24. 1. Učiteljski zbor. Ravnatelj : f Šubic Ivan, vladni svetnik in višji šolski nadzornik za trgovsko in obrtno šolstvo, odlikovan z redom sv. Save IV. reda. Ni poučeval. Ravnateljev namestnik: Ing. Novak Leo, profesor. Stavbna mehanika. Oddelna predstojnika: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor, oddelni predstojnik za stavbne oddelke, predsednik preizkuševalne komisije za pomočnike. Stavbar* stvo, stavbno risanje, gradivoslovje, oblikoslovje in obratoslovje. Ing. Premelč Stane, profesor, oddelni predstojnik za strojne od« delke. Strojno skiciranje, tehnologija, elektrotehnika in elektroteh» nične vaje. Profesorji, suplenti, učitelji in učiteljice: Arko Ema, učiteljica. Tvarinoslovje in šivanje perila. Bernot Ivan, učitelj. Slovenščina, računstvo, knjigovodstvo in državoznanstvo. Cesar Leopold, učitelj. Kovinarstvo. Cigoj Ernst, učitelj. Prostoročno risanje, geometrično risanje in oblikoslovje. Čopič Josip, profesor. Francoščina in nemščina. Ing. Dimnik Stanko, profesor. Stavbarstvo, gradivoslovje, obrato* slovje, strojeslovje, merstvo, osnovni nauki o cestnih in vodnih zgradbah. Dolak Adolf, učitelj. Tehnologija, strugarstvo in modelno mi* zarstvo. Ing. Fakin Romeo, profesor. Mehanika, strojegradba, strojno ri* sanje in elektrotehnika. Grebenc Oton, profesor. Prostoročno risanje. Hanuš Jaromir, suplent. Strojegradba in strojno risanje. Hladnik Stanko, suplent. Mehanika, strojegradba, strojno risanje, tehnologija in strojeslovje. (Izstopil 31. X. 1923.) Hrovatin Klementina, učiteljica. Tvarinoslovje in izdelovanje oblek. Hiibl Marija, učiteljica. Tvarinoslovje in šivanje perila. Ing. arch. Kregar Rado, profesor. Prostoročno risanje, perspek* tiva, stavbarstvo, osnova poslopij, stavbno risanje in oblikoslovje. Kremenšek Josip, profesor. Matematika, kemija in kemična tehno* logija. Kristl Alojzija, učiteljica. Nauk o nošah in izdelovanje oblek. Kunaver Karel, učitelj. Kovinarstvo. Mallner Friderik, učitelj. Elektrotehnične vaje in praktična elek* trotehnika. Mercina Josip, učitelj. Modelno in splošno mizarstvo. (Od 1. XI. 1923 dodeljen v službovanje strokovni šoli za mizarstvo Salezijan* skega zavoda na Rakovniku). Mirtič Josip, učitelj. Kovinarstvo. Nardin Julij, profesor. Fizika. Ing. Ošlak Anton, suplent. Mehanika, strojegradba, strojno risa* nje in tehnologija. (Izstopil 15. V. 1924.) Podkrajšek Henrik, profesor. Obrtno računstvo in knjigovodstvo. Presl Mihael, profesor in nadzornik, za obrtnonadaljevalne šole. Matematika in fizika. Repič Alojzij, profesor. Kiparstvo in modeliranje. Dr. phil. Rožič Valentin, profesor. Slovenščina. Schmidt Ana, učiteljica. Vezenje. Senekovič Filomela, učiteljica. Tvarinoslovje in šivanje perila. Supančič Ciril, suplent. Mehanika, strojno risanje, tehnologija in strojeslovje. (Vstopil 1. XI. 1923.) Sever Anton, profesor. Prostoročno in geometrično risanje. Ing. Skočir Rudolf, suplent. Mehanika, elektrotehnika, elektrotehs nično risanje, elektrotehnične vaje in uporaba elektrotehnike. Sodnik Alojzij, profesor. Matematika. Dr. phil. Stojkovič Marijan, profesor. Srbohrvaščina. Ing. Štolfa Josip, profesor. Strojegradba in strojno risanje. Šantel Suša, profesor. Dekorativno risanje. Ing. Škof Rudolf, profesor. Stavbna mehanika, stavbarstvo in stavbno risanje. Ing. arch. Šubic Vladimir, suplent. Prostoročno risanje, stavbar« stvo, stavbno risanje in oblikoslovje. Tavčar Ivan, učitelj. Geometrično risanje, konstrukcijski nauk in modelno mizarstvo. Tejkal Ivo, profesor. Obrtno računstvo, matematika, geometrično risanje in opisna geometrija. Tominec Ivan, profesor. Slovenščina. Tratnik Josip, učitelj. Konstruktivno risanje in mizarstvo. Ing. Treo Rudolf, profesor. Stavbarstvo, osnova poslopij in stavbno risanje. Vehar Marija, učiteljica. Vezenje. Volavšek Davorin, profesor. Slovenščina, zemljepis, zgodovina in državoznanstvo. Žnidarčič Ivan, suplent. Prostoročno in geometrično risanje, oblikoslovje in zgodovina plastike. Pomožni učitelji: Dr. med. Krajec Otmar, mestni uradni zdravnik. Zdravoslovje. Modic Peter, profesor trgovske dvorazredne šole. Knjigovodstvo. Potočnik Alojzij, mestni učitelj. Petje. Svetličič Ljudmila, suplcntinja realne gimnazije. Telovadba. Šubic Albert, profesor v p. Zemljepis. 2. Asistenti. Hus Herman. Prostoročno, geometrično in stavbno risanje. (Iz» stopil 12. II. 1924.) Lubec Elza. Šivanje perila. 3. Pisarniška uradnica. Pečnik Ana. 4. Laborant. Zupančič Avgust. 5. Sluge. Finžgar Josip. Schweiger Anton. Zore Franc. Železnik Jakob. D. Poučne ekskurzije. V šolskem letu 1923./24. so napravili učenci zavoda pod vodstvom strokovnih profesorjev in učiteljev v naučne svrhe razne ekskurzije ter so ob tej priliki obiskali naslednja industrijska podjetja, zgradbe in naprave: Bombažno predilnico v Litiji, Bombažno predilnico in tkalnico »Ed. Glanzmann & And. Gass* ner« v Tržiču, Cinkarno v Celju, Etnografsko zbirko g. vet. nadzornika J. Sadnikerja v Kamniku, Mehanično delavnico in pilarno »Triglav« (J. Boskovič) v Tržiču, Mestno elektrarno v Ljubljani, Mestni vodovod v Klečah, Opekarno »Vidic & Co.« na Viču, Premogokop »Trboveljske premogokopne družbe« v Trbovljah, Pivovarno »Union« v Ljubljani, Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, Tobačno tovarno v Ljubljani, Tovarne »Kranjske industrijske družbe« na Javorniku in na Jese* nicah, Tovarno za čevlje »Peter Kozina & Co.« v Tržiču, Tovarno »Bistra« v Domžalah, Tovarno pohištva »Bothe & Ehrmann« v Zagrebu, Tovarno upognjenega pohištva »Remec & Co.« na Duplici pri Kamniku, Tovarno verig v Lescah, Tovarno »A. Westen« v Celju, Tvornico »Jugoslavenski Hontsch« v Brodu na Savi, Tvornico »Penkala« v Zagrebu, Tvornico vagonov v Brodu na Savi, Vodno napravo v Bohinju, Vojaško letališče v Šiški, Združene papirnice v Vevčah in Goričanah, Zgradbo cerkve na Rakovniku, Zgradbo »Ljubljanski dvor«, Zgradbo poslopja »Delavske zavarovalnice« v Ljubljani,, Zgradbo »Sokolskega doma« na Taboru. Ravnateljstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrij* cem, ravnateljstvom in vodstvom omenjenih delavnic, zgradeb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih eta* blisementov v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajš; njega zavoda.