Deci poročenih učiteljic pripada tudi penzija v slučaju smrtl (Važna odločba Državnega sveta v Beogradu.) V času ko se v »Narodni Prosveti« po* vdarjajo krivice, ki se dogajajo vkljub pri= dobljenim zakonitim pravicam, je zelo tolažilen pojav objava pravičnega rešenja Dr» žavnega sveta, s katerim je pridobljena no= va socialna pravica učiteljicam. Meseca februarja 1926. leta je umrla moja žena Natalija — učiteljica v Beogradu, a 13. marca 1926. leta je izdalo prosvetno ministrstvo rešcnje pod O. N. Br. 27.655 in odredilo pokojnino mladoletnim otrokom Slobodanu, Mileni in Zoranu, ki se je tudi izplačevala. Glavna Kontrola je osporila rešenje prosvetnega ministrstva in vložila proti iz* plačevanju tožbo na Državni Svet 2. aprila i926 pod št. 22.705, za uničenje rešenja po katerem so otroci prejemali penzijo po ma< teri. Opirala se je na to, ker v uradniškem zakonu ni precizirano, da imajo otrod pra-vico na pokojnino po materi, državni usluž^ benki, če je očc — državni uslužbenec še živ in ker je tudi dolžan vzdrževati otroke (po čl. 118. in 119. dvilnega zakona). Nada* lje se sklicuje na odredbo v uradniškem za» konu, po kateri nima nikdo pravice preje* mati dveh pokojnin (temveč samo eno —. večjo). Na to tožbo je poslrUo prosvetno mini* strstvo na zahtevo Državnega Sveta svoje pojasnilo in stališče 29. maja 1926. leta — a jaz, kot zastopnik svojih mladoletnih otrok 28. februarja 1927. Državni Svet je razpravljal o tožbi Clavne Kontrole ter o odgovoru prosvetne* ga ministrstva in zastopnika otrok — ter smatra: da tožba Glavne Kontrole nima za= konite podlage; otrokom pripada pokojnina tudi po materi — čeravno je oče živ in dr* žavni uslužbenec; besedi »državni uslužbe* nec« se v čin. zak. nanašata enako na moške in ženske osebe in se njihovih pravic ne more osporiti, ako ni to predvideno z izrec* nim predpisom. Po čl. 136. uradniškega za= kona imajo vsi državni uslužbenci in njiho* ve družine (torej moškega in ženskega spo« la) pravico do pokojnine. Po čl. 153. urad. zakona se izključuje le prejemanje dveh penzij v istem času (če se ima pravico do dveh se sprejme večjo), ne izključuje pa ta člen prejemanja pokojnine po materi. Državni Svet smatra, da je v čl. 154. III./1. uradniškega zakona točno predvideno kdaj izgube otroci pravico na pokojnino, a da v teh odredbah ni omejitve, ki se nanjo opira Glavna Kontrola po čl. 119. civilnega zakona — »ker je oče živ državni uradnik dolžan vzdrževati svoje otroke.« V razlogih Državnega Sveta je naveden tudi predpis čl. 43. uradniškega zakona, ki so v njem predvidene pravice in omejitve 'prejemanja dodatkov za otroke — če sta očt in mati državna uslužbenca, medtem ko zakon nikjer ne predvideva omejitve preje* manja otroške pokojnine po materi. V podkrepitev upravičenosti, da imajo otroci živega očeta — državnega uslužbenca pravico do pokojnine po materi, navaja ods lok tudi primer, da je mož dolžan vzdrže* vati ženo, pa ima žena vseeno po zakonu pravico na svojo osebno pokojnino kot državna uslužbenka in analogno ob sebi umevno tudi njeni otroci. Po teh utemeljitvah in na podlagi čl. 17. in 34. zakona o Državnem Svetu in uprav* nih sodiščih — je razsodil VI. oddelek Dr« žavnega Sveta na svoji seji dne 19. marca 1927 pod št. 6741, da sc zavrže tožba Glav* ne Kontrole. Ta odlok dela čast Državnemu Svetu iu nam dokazuje, da moremo vedno računati na objektivnost in zaščito naših socialnih in po zakonu pridobljenih pravic. Beograd, 20. maja 1927. Boža t Radulovič, šol. nadzornik. Tovariše opozarjamo, da se v sličnih slučajih sklicujejo na gorenje rešenje Dr« žavnega Sveta. — Uredništvo. Po »Narodni Prosveti«.