Gospodarske skušnje.
* Dober svet sena si privarovati. V gospodarstvu, ktero spada h kmetijski šoli v Bois-Bougy-u pri Nionu v Svajci, je tale navada živini pokladati, ki ima prav koristne nasledke.
Seno se meša s tretjim delom slame, in reže se kakor pri nas rezanica; s slano vodo se pomoči, potem pa se nabaše v kadi ali v sode in prav dobro potlači. V kakih 48 urah, kakor namreč je gorkota ali potem kakor je krma vlažna , začne precej močno vreti; s tem pa se debelejše bilke zmehčajo in klaja dobi prijeten duh, da živina prav rada po nji sega; posebno molzne krave jo rade zrejo. Slabeji mrvi se mora, kadar se s slamo meša, pridjati po primeri še ogršičnih preš, zrezane pese ali pa vinskih preš.
Da tako napravljena klaja prav dobro tekne tudi pitavni živini, tega ni treba še posebno omenjati.
Ko se je živinska klaja tako napravila, se more tudi veliko lože v enake deleže (porcijone) spraviti, posebno zato, ker taka klaja ni v velicih kupih.
Tako napravljena klaja je tudi konjem, ovcam in še celo prešičem všeč. Skušnja se je s prešiči v Bois-Bougy-u napravila, kjer so marsiktero zimo kakih 20 prešičev samo s tem dobro izredili, da so otavo mešali s slamo tako, kakor je bilo gori povedano od sena (mrve).
*  Vinski cvet iz murbovih jagod. Kmetijske pridelke na korist obrniti je ena tistih umetnosti, s kterimi se koplje zlata ruda. — Naj vam podam tukaj eno tacih skušinj, in to je: iz murbovih jagod napravljati vinski cvet. Znano je, da donaša murbovo perje ena leta sem svilorejcem malo dobička, in to od tega časa, kar bolezen svilne črviče napada. Naravoznanci se o tem prepirajo, ali je črv ali drev6 bolezni kriv, in so se v tem zedinili, da ne vejo nobenega zdravila. Nekteri svilorejci na južnem Francozkem so popustili svilorejo, in gosp. Feliks Boyer je začel namesti perja sad (jagode) murbovega drevesa na korist obračati. In tako je on pri gosp. Flandrinu, posestniku v Manduelu, iz 300 funtov murbovih jagod dobil 100 litrov soka in iz tega izlekel 14 do 15 odstotkov vinskega cveta in sicer tako močnega, da je najboljšemu enak. Pridelek vsacega drevesa, na kterem so že jagode, je visi, če se jagode njegove namesti perja porabijo. Murbove jagode brati ne prizadene nobene težave; dovelj je, če se le kaka rautaha ali plahta, ali več rijuh pod drevo razgrne, in murba primerno po t rese, da le zrele jagode z drevesa padejo; tako se trese murba vsak drug dan, zato ker niso murbove jagode vse ob enem zrele. Kdor zna iz druzega sadii vino ali žganje napravljati, ta bo kmalu tudi pri murbah pravo zadel.
*  Gnojnica dober gnoj za vinograde. Kakor je znano , napravi se v vinu, če se dolgo hrani, trda tvarina, tako imenovani vinski kamen, ki iz vinske kisline in kalija obstaja. Te pepelove stvari je, večidel malo v prsti, in je je po neprenehanem pridelovanji grozdja na istem zemljišču vedno manj. Zavoljo tega morajo vinogradniki skrbeti, da svoje vinograde s takim gnojem gnoje, v kterem je imenovane pepelove tvarine dovelj. V hlevnem gnoji je samo na sebi malo kalija ali pepelika, ker ravno ta kali, ki ga s klajo živina dobiva, ne pride z blatom od živine, ampak se po s ca v niči od nje oceja. S ca v ni ca ali po nji gnji-lobi napravljena gnojnica je tedaj^ tisti gnoj, ki je posebno dober za vinograde in jim namestuje kali, ki ga nogradom toliko odvzamemo. V več krajih na Renu so poljedelci resnico tega spoznali in se prepričali, da, če se vinogradi včasih z gnojnico gnoje, se po nji   ne  debeli   le trtni les,   ampak   tudi   grozdje.se
------    404    ------
tako očividno ponaša, da je veselje. Najbolj je z gnojnico vinograde gnojiti meseca februarja (svečana) in marca (sušca), dokler je zemlja še nekoliko z mrzla.
* Kako borovo seme braniti. O hranjenji borovega semena (Kiefersamen) ali tako imenovanih borovih česarkov se je na pruskem višem logarstvu Fai-kenburgu po dolgoletnem opazovanji tole izvedelo: 1) če se omencano (abgefliigelt) borovo seme shrani, je za posetev le dve leti plodno; če se mu pa luske (Fliigel) puste, je za posetev tudi 3 leta dobro; 2) da je v enem funtu borovega semena z luskami 62.290 zrn, brez lusk pa celo 77.390 zrn; 3) da seme tem hitreje kali in močneje in krepkeje rastlinice požene se živimi zelenimi iglicami, čem mlajše je; in 4) ako je seme čez 2 leti staro, tedaj jih med 100 zrni komaj kali 30 do 40.