Poštnina plačana v gotovini V Posamezna številka stane 2 dinarja. ZELEZHICilRSKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351. Štev. 8. Maribor, dne 15. julija 1926. I. letnik. Protestni shod železničarjev v Mariboru. V soboto, dne 10. julija t. 1., se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru protestni shod železničarjev. Shod je bil razmeroma dobro obiskan, dasi-ravno je bil na naglo sklican in je ob istem času tudi prihrumela nad Maribor huda nevihta, vsled česar je ostal marsikateri doma, ki bi sicer bil sigurno prišel. Shod je otvoril in vodil predsednik Prometne zveze tov. Kores, ki je tudi kot prvi govoril o odvzetju 20odstot-nih doklad eksekutivnega delavskega osobja, o zavlačevanju delavskega pravilnika in o nepravilnem postopanju pri določevanju delavskih urnih plač. Kot drugi je referiral tov. Štancer o krivicah, ki so se in se še dogajajo posameznim pri prevedbah in v napredovanju. Razložil nam je tudi, kakšen udarec bi bil za najemnike nov stanovanjski zakon, če bi se sprejel tak, ka-koršen je v načrtu. Celo hišni posestniki, ki so bili navzoči, so mogli po izvajanjih govornika priznati, da ta nov načrt stanovanjskega zakona za najemnike ni sprejemljiv. Od železničarjev samih naprošen je kot tretji govoril narodni poslanec Franjo Žebot o ponovnem davku delavskega osobja, pojasnjeval nam je, kako in kedaj so nastale krivice, o katerih sta govorila predgovornika in zlasti kdo jih je zakrivil. S prav dobrim primerom je odkrito resnico povedal, da smo premalo ponosni sami nase in na svojo delo, ko pojemo hozana tistim, ki nas tepejo ter jih sprejemamo z muziko. Povedal nam je pa tudi, kaj so mu pokazali na direkciji v Ljubljani, namreč nekaj tako sramotnega, da nas je skoraj sram javnosti povedati: 42 železničarjem v Mariboru so hoteli sotovariši z grdo denuncijacijo odvzeti kruh. Kot zadnji je zopet povzel besedo tov. Kores. Pozival nas je, naj se ne oziramo na denuncijante, ampak gremo neustrašeno v boj za svoje pravice in naj ne odjenjamo prej, dokler jih ne bomo izbojevali do zadnje vse in za vse. Resolucio, ki je bila ob sklepu zborovanja enoglasno sprejeta, objavimo prihodnjič. Načrt novega stanovanjskega zakona. Stanovanjski zakon se podaljša do 1. novembra 1927. Po načrtu novega stanovanjskega zakona bi bili zaščiteni le državni uslužbenci, gospodarsko slabo stoječi invalidi, vojne^ vdove, nadalje ročni delavci, ako skupni mesečni zaslužek vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presega 2500 dinarjev. Aktivni državni uslužbenci in upokojenci ne bi imeli pravice se posluževati ugodnosti tega zakona, če bi znašali njih postranski dohodki letno več kot 30.000 dinarjev. Tisti, ki so v smislu čl. 12 stanovanjskega zakona cio-sedaj plačevali Gkratno predvojno najemnino, bodo po novem načrtu stanovanjskega zakona plačevali lOkratno, in tisti, ki so dosedaj plačevali Okratno, pa 12kratno. Kar se zadnjega tiče, bo tudi marsikateri železničar precej prizadet. Veliko jih je, ki si morajo že sedaj od ust prilrgovati, da lahko plačujejo najemnino. Že po sedanjem zakonu določena najemnina je bila za marsikaterega želez ničarja prevelika. Še hujše bo pa za njega, če bo mogel po načrtu novega zakona plačevati skoraj še enkrat toliko. 600—700 dinarjev in še mogoče več samo za golo stanovanje je za ubogo železničarsko paro, ki zasluži mesečno komaj enkrat več, le malo nreveč. Mi inimamo nič proti temu, če je res potrebno in je to edini izhod, da dosežejo hišni gospodarji na ta način to, kar jim gre, ampak opozoriti moramo vlado in vso javnost, da je neizogibno potrebno, da se istočasno tudi stanarina državnih uslužbencev za toliko poveča. S sedajno mesečno plačo nižji državni uslužbenec tega ne bo zmogel in da mora priti na vsak način do katastrofe, če bo šlo tako naprej, je dovolj jasno. Do gotove meje vse gre, če je pa mera enkrat polna, se ne da ničesar več dodati, če se struna preveč navija, mora počiti. Zamenjava direktorja ljubljanske direkcije drž. žel. Kakor smo že zadnjič poročali, je g. dr. Borko, dosedanji direktor direkcije drž. železnic v Ljubljani, imenovan za direktorja železniške direkcije v Subotici. Za di-rektorja direkcije v Ljubljani je pa imenovan g. inž. Kne-ževič iz Sarajeva. Ob priliki odhoda se je g. dr. Borko brzojavno poslovil od celokupnega osobja naše direkcije z naslednjo brzojavko: »Dolžnost me kliče na drugo službeno mesto ter predajam danes vodstvo svojemu nasledniku g. inž. Kneževiću. Ob slovesu izrekam vsem in vsakemu svoje polno priznanje in zahvalo za zvesto in požrtvovalno sodelovanje z iskreno željo, da služi vsakdo vnaprej z isto udanostjo ustanovi, državi in kralju.« Tudi g. inž.^ Knežević je ob nastopu službe kot direktor direkcije drž. železnic v Ljubljani poslal brzojavne pozdrave vsemu osobju in sicer: »Ko sprejemam dolžnost direktorja, pozdravljam osobje in ga pozivam, da naj nadaljuje v državotvornem duhu s svojim vestnim in požrtvovalnim delom za razvoj prometne ustanove in napredek naše drage, mlade države. Brigo za dobrobit meni zaupanega osobja bom vsekakor nosil v svojem srcu.« Knjižnica direkcije drž. žel. v Ljubljani. Administnitivno-pravno odelenje je poslalo službenim edini-ciin imenik svoje knjižnice, ki je na razpolago vsemu osobju in ki obsega: Zbirko splošne in železniške zakonodaje, mednarodnih in dr ugih pogodb, naredi) in pravilnikov, predpisov ler raznih uradnih glasil; zbirko knjig tehnične vsebine; zbirko splošne železniške literature; zbirko znanstvenih del; zbirko pomožnih (slovarji, raznovrstni leksikoni, šolske in učne knjige) ler raznih drugih knjig; zbirko poslovnih in drugih poročil ter •bilanc; zbirko revij. Knjižnica je v prvi vrsti namenjena službenim potrebam, poslužujejo se je pa lahko tudi iz privatnih ali organizatoričnih na gibov vsi uslužbenci direkcije drž. železnic Ljubljana. Knjige se izposojujejo le proti prejemnemu potrdilu, iz katerega mora biti razvidno ime pisatelja zaželjene knjige, potem naslov knjige same in še eventualno natančnejše označbe (letnik, zvezek ild.), Ste vilka, pod katero je knjiga uvrščena v knjižnici, približna napoved, za koliko časa namerava izposojevalec obdržati izposojeno knjigo, datum, ko se knjiga izposodi ler podpis uslužbenca, ki si knjigo izposodi z navedbo čina in službene edinice, kjer dotični službuje. Ta potrdila zunanjih uslužbencev (ki službujejo izven Ljubljane) mora podpisati tudi načelnik edinice, kjer uslužbenec službuje. Izposojene knjige, kakor tudi tozadevna potrdila se po-iljajo s služb, pošto na administrativni odsek odelenja \T. direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razne okrožnice. Okrožnica št. 72-V1-26. Predmet: Zdravljenje članov b. fonda, kateri so na pljučih bolni. Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je poslala vsem oblastnim upravam pod štev. (118 od 4. YJ. 1921) nastopno rešenje: »Centralni Upravni Odbor na sednici održanoj 20. maja do-neo je zaključak, da se za vasdušna lečenja ne mogo davati novčane pomoči. Svi oboleli na pijucima imajo se leeiti u 11. razredu Sanatorija za grudne bolesti. Odobrenje za sanatorijsko lečenje tražiti če Oblastne Uprave od Centralne uprave, a tim molbam priklopiti če lekarsko-komisijsko mišljenje. Oblasna Uprava u Sobotici angažovala je u Nasindolu za svoje članove 10 mesta. Centralni Upravni odbor na sednici održanoj 31. maja donejo je zaključak, da svima Oblastnim Upravama naredi, da u buduče nemaju skladati nikakve ugovore bez odobrenja Centralne Uprave, u protivnom slučaju odgovorni faktorji snosiče odgovornost. Istotako rešeno je. da se Oblasnim Upravama naredi, da se striktno pridržavaju odobrenih kredila po pojedinim partijama i svako prekoračenje pasti če na teret naredbodavca, a pored loga uzeće se i na odgovor. Za sve one. koji se upučuju na sanatorijsko lečenje za njih sc mora lekarsko-komisijsko mišljenje slati Centralnoj Upravi prilikom traženja odobrenja za sanatorijsko lečenje.« Okrožnica št. 73-VI-26. Predmet: Otvoritev odelenja za otroške bolezni v Centralni ambulanti. — Fizikalna zdravljenja. S 1. julijem se otvori v Centralni ambulanti drž. žel. na Celovški cesti št. 4 v Ljubljani odelenje za otroške bolezni in posvetovalnica za matere in dojenec, katero bo vodil specialist za otroške bolezni dr. Anion Brecelj. Dr. Brecelj bo sprejemal začasno na sobi 21 (čakalnica v sobi 22) Centralne Ambulante vsak torek in vsak četrtek od 9.30 do U. ure dopoldne vse kronične otroške bolezni do 14. leta starosti in posebno matere z dojenci ter deeo do predšolske dobe. Izključene so akutne nalezljive bolezni in je prepovedano, prinašiti jih v Centralno Ambulanto. Pristojni železniški zdravniki pošiljajo ob določeni uri bolne otroke in dojence,, potrebne specialistične preiskave z običajno in ločno izpolnjeno »Nakaznico za Centralno Ambulanto . N' isti sobi posluje oddelek za fizikalno zdravljenje z električno masažo, galvanizacijo, diathemijo in svetlobnim ogrevanjem ler zdravljenjem * višinskim solncem. Ta oddelek vodi začasno upravnik Centralne Ambulante dr. Josip Tičar. Poslovne ure za fizikalno zdravljenje so od 8. do 10. ure dopoldne vsak pondeljek, sredo in soboto. (romenil čl. 7 začasnega delavskega pravilnika in s 1. aprilom N’-l.. lela urne plače. Ob prevedbi na urne plače so bili eni pro-h'žirani, drugi zopet — samoumevno — vsled tega zapostavljeni. l'a pritožbe prizadetih se je odgovarjalo, da se ne da več pomu-gali jker je premalo kredita na razpolago. Edino bi se dalo te 'riviee popraviti, če bi se enim zmanjšala urnina, da bi se na la jmčin dobila potrebna svota za zvišanje drugim, sicer pa se bo, ako se nam je takrat reklo, čez tri mesece ponovno regulirata Janina in se bodo takrat popravile krivice. Pretekli so tri meseci, .malu bodo že tudi tri leta, krivice pa še vedno niso popravljene. Na ponovna vprašanja, kaj je z reguliranjem urnin. smo zopet '(»bili odgovor, da ni kredita in da itak pride kmalu začasni pra-''hiik, s katerim se bo vse pravilno rešilo. O začasnem pravilni-11 S(? je govorilo že leta 1924, vršile so se tudi v te svrbe razne mihele, na katere pa seveda niso imele vse strokovne organiza-(ši)' dostopa. Ni dolgo, ko se je govorilo, da je ta pravilnik že sl't t'jet, samo podpisan še ni. sedaj je pa spel vse utihnilo in ga (namreč pravilnika) kakor se vidi, v doglednem času ne bomo videli. Da se bo urnina v tem letu zvišala, ni misliti, kakor je sklepati iz tozadevne okrožnice, ki je bila objavljena zadnjič tudi v našem glasilu. Tovariši, .opozarjamo vas, ura bije polnoči, tako ne gre več naprej. Čakati, kaj bo še prišlo samo od sebe, ne kaže, kajti, kar pride samo od sebe, delavcu gotovo ne bo v korist. Ce hočemo,-da bodo za delavce zasijali boljši dnevi, je skrajni čas, da se začnemo pr ijateljsko družbi, da gremo roko v roki na boj za naše pravice. Opustimo grdo denuneijantslvo, medsebojno zavist, solidarnost naj vlada med nami, sloga naj pride zopet pa-zaj v naše vrste, ker edinole* v slogi je moč. Delavec iz delavnice. Pojasnila. Novega pravilnika provizijskega zavoda še nimamo. Vse prošnje za sprejem v provizijski zavod se obravnavajo po določbah pravilnika provizijskega zavoda za sluge in pomožne uslužbence prejšnjih avstrijskih državnih železnic. Nekaj važnejših določb lega pravilnika objavimo v prihodnji številki. IToste vozovnice (rikrat na leto dobijo tud; vdove umrlih in upokojenih uslužbencev drž. prom. ustanov zn ves čas, dokler dobivajo po umrlem možu pokojnino (toda le tedaj, če je imel isto pravico že tudi njen mož kot upokojenec). Istotako pripada prosta vozovnica trikrat na leto tudi sirotam umrlih aktivnih ozir. upokojenih uslužbencev pod enakimi pogoji. Pod enakimi pogoji priliče prošla vozovnica tudi očetu in materi ter neporočeni sestri uslužbenca, a samo dvakrat na telo. Pisarniško ppmnžno osobje z mesečno ali lelno plačo dobi brezplačno prosto vozovnico le zase. — Služinčad aktivnih uradnikov dobi trikrat na leto znižano (četrtinskio) vozovnico, toda le tedaj, če potuje skupno s svojim gospodarjem ali s katerim njegovim rodbinskim članom. Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani izplačuje po sklepu zadnjega icbčnega zbora za vsak Smrtni slučaj od t. aprila t. 1. pa do preklica povišano denarno podporo v znesku l.(HM) D. Podpore se izplačujejo potom Kmetske posojilnice v Ljubljani. Od i. marca t. 1. plačuje vsak aktivni član mesečno članarino 5 D, člani upokojenci pa še naprej plačujejo staro članarino po 3..r>0 D, 40 letniki so članarine oproščeni. Člani bivšega društva »Verein zur Untersliitzung in Sterbefallen fur Bedien-stete der Siidbahngesellsehaft in Innsbruck«, ki so se pravočasno priklopili Ljubljanskemu podpornemu društvu, uživajo samoumevno enake pravice, kakor vsi ostali člani. Edino slednji imajo pravico do dvojne podpore, ato plačujejo dvojno članarino in če so že prej bili istočasno tudi člani Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani. Člansko izkaznico seveda mora imeli vsak član, kdor jo je izgubil, lahko zahteva dvojnik, za katerega pa mora plačati 2 dinarja: Na vsaki večji postaji ima Ljubljansko podporno društvo tudi svojega zastopnika, od katerega lahko dobite ob vsaki priliki potrebna pojasnila. Razno. Vojni invalidi uživajo na podlagi odloka M. S. br. 9477 z dne Ki. maja 1920 (okrožnica ljubljanske direkcije št. 70-1-20) brezplačne' vožnjo po železnici, če potujejo k uradnim pregledom ali na razna zdravljenja, oziroma radi popravila protez v ortopedske delavnice. Trikrat na leto po polovični ceni za svoja privatna potovanja pa na podlagi legitimacij Osrednjega odbora Udruženja vojnih invalidov, ali pa, kateri teh nimajo, na podlagi legitimacij, ki jih izdajajo srezki poglavarji. Otvoritev novega postajališča. Dne ?29. junija se je otvorila na progi Ormož—Ljutomer novo postajališče Pušenci. Par tednov preje se je pa otvorilo na progi Pragersko—Koloriba med postajama Moškanjci—Velika Nedelja postajališče Oslušovei. Tako je zadnji čas dobila Prlekija dve novi postajališči. Izplačilo razlik. Kakor poročajo listi, se vendar le enkrat namerava izplačati dolžna razlika na plačah državnih naslavljencev. Najpreje pridejo na vrsto najnižji uslužbenci in potem po vrsti navzgor. Prosimo merodajne faktorje pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, da čimpreje zberejo podatke, tako, da ne bo naša direkcija najzadnja. Imenovanja in vpokojitve v železniški službi. Imenovani so: Josip švalj, nadzornik proge Podnart Kropa za nadzornika proge v Kranju, sekcija Jesenice. Ivan Avsec v mariborski sekciji za nadzornika proge Podnart—Kropa. Viljem Zupan, postajni načelnik v Verdu za postajnega načelnika v Zalogu. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so upokojeni uradniki: Pa vel Blinc, Ignacij Opelka, Anton Kapun, Ivan Siker, Anton Las-bacher, Bogomir Stani, Franc Kovač, Al. Ulčakar in Ivan Bari. Na Pobrežju pri Mariboru se je sprevodnik Franc Lešnik pri podiranju dreves na svojem posestvu tako zelo ponesrečil, da je vsled notranjih poškodb, ki jih je pri lem dobil, čez dva dni v bolnišnici umrl. V Krčevini pri Mariboru je prišel pod avtomobil štiriletni sin železničarja Aniona Birsa. Otroka so hoteli prepeljati v bolnišnico, pa jim je že med polom umrl. V Avstriji imajo zopet nov abonma na železnici, ki stane 200 šilinogv (to je okoli 1600 D), na podlagi katerega ima lastnik pravico, se voziti ua vseh progah avstrijskih železnic v prvem razredu 15 dni, kolikokrat in kam se v tem času hoče. V delavskem zavarovanju se je s L julijem vpeljal nov, višji 18. plačilni razred. Osebe, ki zaslužijo dnevno nad -18 D, tedensko 288 I) ali mesečno 1200 D, se naj dajo vpisati v la razred. Na Angleškem imajo vlak »leteči Škot«, ki je jako luksurjozno opremljen. Stroj in vozovi stanejo lepo svoto približno 11,500.000 dinarjev. 1200 vlakov dnevno obišče londonski kolodvor Liverpool Stalion. Naslov »gospodična« so na Danskem odpravili. Vsaki ženski pravijo sedaj »frue«, to je gospa. Pogreb cigana. Pred kratkim je umrl v Breznu v Dravski dolini godee-cigan Alojzij Roj, ki je bil katoličan. K njegovemu pogrebu so prišli od vseh strani cigani, ki so glasmo jokali ob odprtem grobu. Po končanih pogrebnih molitvah so mu cigani-goslarji zaigrali za slovo pesem-žalostinko, tako lepo, da je vse Kupeji za kadilce. Pri nas poznamo rezervirane kupeje za nekadilce oz. za dame, ki ne pušijo. Amer.ikanci pa imajo tudi rezervirane kupeje za dame, ki pušijo. Sicer pa bi jih bilo tudi pri nas kmalu treba. Toča. V Slavoniji je pred kratkim toča, debela kakor kokošja jajca, napravila velikansko škodo. Na švedskem so omogočili ženskam vstop v javne službe. -Tako je dobila doktorica Grela Muhi mesto za L zdravnika v otroški bolnici v Malmo, dasiravno je bilo ludi veliko moških prosilcev. Zahvala. Osrednjemu odboru Prometne zveze v Mariboru se najsrčneje zahvaljujem za ločno in naglo izplačano posmrtnino, ki sem jo dobil nakazano po svojem umrlem otroku. V znak hvaležnosti bom vsakemu železničarju najtopleje priporočal, da se organizira edino pri Prometni zvezi, ker je le ona prava zaščitnica delavstva. Tovariški pozdrav! Ivan Brezelj, prog. delavec. Kuhinjsko posodo pločevinasto, postekleno, lahke vrste, kakor tudi posebno težke vrste, vsaki gospodinji znano pod prvovrstno znamko »Herkules«. la .aluminijevo posodo, litoželezno in postekleno posodo. — Nadalje vse kuhinjske potrebščine, kakor mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehtnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, -okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. —-Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo, Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. —- Solnike, ročke za mlekonosače, razne servise, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike z vrčem. — Stiskalnice za ocvirke in krompir. Različno izdelane samovare. — Skale, okrogle in oval. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Vse to in še mnogo (Iru-gega prepotrebnega blaga dobile po konkurenčni ceni, tudi ceneje kot v žel. konzumih pri A.VICEL, MARIBOR navzoče ganilo do solz. Poštne hranilnice začnejo s 1. julijem zopet obratovati. Najmanjši vložek znaža 10 D. Vlagatelj lahko postane vsaka fizična ali pravna oseba. Pristopnice k pošlni hranilnici se dobijo brezplačno na vsaki pošli. V kraju Inšalah v Sahari že 11 let niso imeli dežja. Zadnji dež je bila ploha, ki je pokončala mnogo ljudi in živali. Stoletnica iznajdbe ovratnika na moški srajci. V Ameriki je iznašla pred 100 leti žena nekega kovača, po imenu Hana Mon-lagu ovratnik. Glavni trg št. 5. Cenejše kot pri el a. j & dobite pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg št. 17 vsakovrstno ma-nufakturno blago po čudovito nizkih cenah. — Železničarji znižane cene. —11 Lepe fotografije dobite! Foto-atcljč M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova c. 25. Trgovski dom. Železničarji znižane cene! ^ Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kristovič Ant., čevljar v Studencih, Kralja Petra c. št. 68. Prevzema tudi vsakovrstna popravila. 3 24 Šegula Štefan, čevljarski mojster v Studencih, Aleksandrova cesta 13 izdeluje vsakovrstne čevlje po meri. Železničarjem dajem luđi na obroke. 8 Železničarji, organizirajte se! Priporoča se manufakturna trgovina I. PREAC Maribor, Glavni trg št. 13. Za železničarje znižane cenel iiii Tiskarna sv. Cirila v Mariboru r. z. z o. z. se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin. V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koroški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne in prodajalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poceni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in prešani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike. 9 Odgovorni urednik: Friderik Krei* v M»ibon,. - kd.jeielj: Osrednji odbor P. Z, ^ ~ Tiska Ckikrva tiskarna v Mariboru; zanjo odgovarja Leo Broze, poslovodja v Mariboru.