ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU Predstavitev dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem oD oD Projekt “(Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu” Koordinator projekta: Mirovni inštitut, Ljubljana Partnerji: Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede), Center za mirovne študije, Zagreb, Novosadska novinarska šola, Novi Sad Info: https://www.mirovni-institut.si/projekti/odgovor/ Kontakt: brankica.petkovic@mirovni-institut.si ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU Predstavitev dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem Avtorji: Ajda Šulc, Vasja Vehovar, Brankica Petković in Lana Zdravković (Slovenija) ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU Jelena Jovović, Dubravka Valić Nedeljković (Srbija) Cvijeta Senta, Sara Lalić (Hrvaška) Predstavitev dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem Prevod iz hrvaškega in srbskega jezika: Biljana Žikić Jezikovni pregled: Mojca Benkovič Oblikovalka: Špela Kranjec za Filip Kranjec s.p. Izdajatelj: Mirovni Inštitut - Inštitut za sodobne družbene in politične študije Ljubljana, 2020 © Mirovni inštitut in avtorji CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=25848579 ISBN 978-961-6455-91-6 (pdf) Publikacija je nastala s finančno podporo Evrpopske unije. Za vsebino publikacije odgovarjajo izključno izdajatelj in avtorji. Vsebina ne izraža nujno stališč Evropske unije. PREDGOVOR KAZALO Širjenje sovražnega govora na spletu postaja vse večja težava za varstvo človekovih pravic, zaščito človeškega dostojanstva in ohranjanje demokratičnih standardov javnega komuniciranja in javne razprave. PREGLED DOBRIH PRAKS ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU NA SPLETU � � � � � � � � � � � � � � � � � 4 Ta sporna oblika javnega komuniciranja zahteva odziv in ukrepanje ne le pravosodnega 1 sistema in regulatorjev medijev, kadar gre za nezakonite oblike sovražnega govora, temveč SLOVENIJA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 4 tudi angažiranje in odgovor vrste drugih institucij in dejavnosti – političnih institucij in akterjev, HRVAŠKA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 8 medijev in komunikacijskih platform, civilne družbe, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, SRBIJA � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 10 nenazadnje tudi samih državljank in državljanov. DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 12 V prvi raziskavi v okviru projekta »(Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu« smo se partnerske organizacije osredotočile na tiste prakse in akterje, ki se zoperstavljajo sovražnemu govoru v treh ciljnih PREDSTAVITEV IZBORA DOBRIH PRAKS državah projekta – Hrvaški, Sloveniji in Srbiji. Najprej smo povzeli definicije sovražnega govora ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU � � � � � � � � 16 v vseh treh državah in pregledali dosedanje analize sovražnega govora (na spletu). Identificirali 2 smo pomembne akterje na področju zoperstavljanja sovražnemu govoru (na spletu) v vseh DOBRE PRAKSE V SLOVENIJI � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 16 treh državah in izdelali širši nabor dobrih praks na tem področju. V zadnjem koraku raziskave smo podrobneje preučili in opisali manjše število tistih dobrih praks zoperstavljanja sovražnem DOBRE PRAKSE NA HRVAŠKEM � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 35 govoru na spletu v omenjenih treh državah, ki izstopajo po obsežnosti, dosegu, ustvarjalnosti, DOBRE PRAKSE V SRBIJI � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 42 kompleksnosti in trajanju. DOBRE PRAKSE V DRUGIH DRŽAVAH IN NA EVROPSKI RAVNI � � � � � � � � � � 54 Poleg dobrih praks na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji smo preučili in povzeli tudi nekaj primerov zoperstavljanja sovražnem govoru na spletu v drugih evropskih državah ali čezmejno, na evropski ravni. Raziskavo smo opravili med aprilom in junijem 2020. S pregledom dobrih praks želimo predvsem spodbuditi izmenjavo znanj in izkušenj med pristojnimi institucijami in organizacijami v treh ciljnih državah projekta. Izidu te publikacije s pregledom dobrih praks bo sledila organizacija regionalne konference. Hkrati je namen publikacije seznaniti strokovno in splošno javnost s širjenjem sovražnega govora na spletu in jo spodbuditi k odzivu. V prizadevanju za izmenjavo znanj, preučevanje in ukrepanje proti sovražnemu govoru na spletu ter razvijanje izobraževalnih programov projekt »(Od)govor« povezuje štiri partnerske organizacije: dva partnerja iz Slovenije – Mirovni inštitut kot koordinatorja ter Univerzo v Ljubljani (Fakulteto za družbene vede, Spletno oko), partnersko organizacijo iz Hrvaške – Center za mirovne študije v Zagrebu in partnersko organizacijo iz Srbije – Novosadsko novinarsko šolo. Projekt financira Evropska unija v okviru Programa za pravosodje in Programa za pravice, enakost in državljanstvo. PREGLED DOBRIH PRAKS ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU NA SPLETU SLOVENIJA NAZIV DOBRE PRAKSE Spletno oko SEKTOR IT, samoregulacija spletnih medijskih portalov, družbena omrežja, aktivno državljanstvo (oddajanje prijav) OBDOBJE 2007 – v teku ORGANIZATOR v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, v sodelovanju s partnerji ARNES, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Zavodom MISSS INFORMACIJE https://www.spletno-oko.si/ NAZIV DOBRE PRAKSE Svet za odziv na sovražni govor SEKTOR civilna družba OBDOBJE 1. 9. 2014 - 29. 2. 2016 ORGANIZATOR Mirovni inštitut v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, Varuhom človekovih pravic in MMC RTV Slovenija INFORMACIJE https://www.mirovni-institut.si/govor/ NAZIV DOBRE PRAKSE Delavnice v srednjih šolah »Solidarnost-Enakost-Istost« SEKTOR izobraževanje OBDOBJE 1. 1. 2020 – 30. 11. 2020 ORGANIZATOR Mirovni inštitut INFORMACIJE https://www.mirovni-institut.si/projekti/solidarnost-enakost- istost-2/ ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 4 NAZIV DOBRE PRAKSE Varuh pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev ter uporabnikov NAZIV DOBRE PRAKSE DekontRaminacija sovražnega govora programskih vsebin RTV Slovenija SEKTOR civilna družba: beleženje sovražnega govora, delavnice o SEKTOR mediji, samoregulacija kontranaraciji OBDOBJE 2008 – v teku OBDOBJE 2013 – v teku ORGANIZATOR RTV Slovenija ORGANIZATOR Društvo Parada ponosa INFORMACIJE https://www.rtvslo.si/varuh/ INFORMACIJE http://www.dekontraminacija.org/ http://www.ljubljanapride.org/event/dekontraminacija-sovrazni- govor-na-spletu/ NAZIV DOBRE PRAKSE Sodba Vrhovnega sodišča RS v primeru sovražnega govora proti Romom v komentarju na spletni strani Radia Krka SEKTOR pravosodje NAZIV DOBRE PRAKSE NiPrav.si (spletni portal s priporočili za ukrepanje) OBDOBJE julij, 2019 SEKTOR civilna družba ORGANIZATOR Vrhovno sodišče RS OBDOBJE 2019 – v teku INFORMACIJE Besedilo sodbe ORGANIZATOR Legebitra INFORMACIJE https://niprav.si/ NAZIV DOBRE PRAKSE Javna razprava ob vzpostavitvi portala Zlovenija SEKTOR civilna družba, družbena omrežja NAZIV DOBRE PRAKSE Projekt Sovraštvo.si, Kampanja proti sovraštvu OBDOBJE oktober 2015 SEKTOR civilna družba ORGANIZATOR neznano OBDOBJE 2018 – v teku INFORMACIJE https://zlovenija.tumblr.com/tagged/pisma ORGANIZATOR Zavod Državljan D INFORMACIJE http://www.sovrastvo.si/ NAZIV DOBRE PRAKSE Presežimo kulturo sovraštva (festival Parada ponosa 2019) SEKTOR civilna družba: delavnice, konference na temo sovražnega govora OBDOBJE 2019 ORGANIZATOR Društvo Parada ponosa INFORMACIJE http://ljubljanapride.org/2019/ 5 Pregled dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 6 HRVAŠKA NAZIV DOBRE PRAKSE Kampanja in gibanje Ne sovražnemu govoru (priročnik NAZIV DOBRE PRAKSE Mehanizem za prijavljanje nesprejemljivega govora v javnosti Zmoremo!) »Dovolj sovraštva« SEKTOR civilna družba SEKTOR civilna družba, samoregulacija družbenih omrežij, spremljanje sovražnega govora, izboraževanje OBDOBJE 2013 – 2017 (kampanja se nadaljuje) OBDOBJE 2016 – v teku ORGANIZATOR za Slovenijo: Urad RS za mladino ORGANIZATOR Hiša človekovih pravic in Center za mirovne študije INFORMACIJE https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/kampanja-ne- sovraznemu-govoru/ INFORMACIJE www.dostajemrznje.hr https://mlad.si/e-katalogi/Zmoremo!/ NAZIV DOBRE PRAKSE Spletni portal “Medijska pismenost” NAZIV DOBRE PRAKSE Blog »In media res« SEKTOR medijska pismenost, izobraževanje SEKTOR civilna družba OBDOBJE 2018 – v teku OBDOBJE 2008 – v teku (pod drugim naslovom 2006–2008) ORGANIZATOR Agencija za elektronske medije ORGANIZATOR Boris Vezjak, univerzitetni profesor INFORMACIJE https://www.medijskapismenost.hr/ INFORMACIJE https://vezjak.com/ NAZIV DOBRE PRAKSE Mobilna aplikacija Ministrstva za notranje zadeve – Varnost in zaupanje NAZIV DOBRE PRAKSE Dogodki z namenom zmanjševanja stereotipov (žive knjižnice, delavnice, okrogle mize) SEKTOR delovanje policije, aktivno državljanstvo SEKTOR civilna družba, izobraževanje OBDOBJE 2015 – v teku OBDOBJE različno ORGANIZATOR Ministrstvo za notranje zadeve ORGANIZATOR Mladinski kulturni center Maribor (Ne sovraži, prisluhni!), Mladinski INFORMACIJE https://bit.ly/2ZGU3OC center Dravinjske doline (Mladi Ambasadorji Medkulturnega Dialoga, Start the change) INFORMACIJE http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=31995 https://www.mamd.si/projekt/ https://www.mcdd.si/svet-obarvali-z-razlicnostjo/#more-5656 7 Pregled dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 8 SRBIJA NAZIV DOBRE PRAKSE Arterarij: Skrij se nekam daleč. Do smrti. NAZIV DOBRE PRAKSE Pobuda »Virtualno postaja resničnost« SEKTOR kultura in umetnost (gledališče) SEKTOR civilna družba: človekove pravice, izobraževanje, zagovorništvo OBDOBJE 2019 – v teku OBDOBJE 2012 – v teku ORGANIZATOR Nevladna organizacija Arterarij ORGANIZATOR Mladinska nevladna organizacija Libero (Beograd) INFORMACIJE https://arterarij.webnode.hr/portfolio/ INFORMACIJE http://virtuelnopostajestvarnost.org/ https://bit.ly/32NFR8D NAZIV DOBRE PRAKSE »Anonimno sovraštvo« in »H8index Baza verbalnega nasilja« NAZIV DOBRE PRAKSE Rozi megafon SEKTOR civilna družba: izobraževanje, poročanje o stanju človekovih pravic SEKTOR civilna družba: prijavljanje nasilja, groženj in sovražnega govora OBDOBJE 2017 – 2018 OBDOBJE 2011 – v teku ORGANIZATOR Beograjski center za človekove pravice v sodelovanju s Centrom ORGANIZATOR Zagreb Pride za nove medije Liber INFORMACIJE https://rozimegafon.org/ INFORMACIJE http://www.bgcentar.org.rs/anonimna-mrznja-prijavi-govor- mrznje-na-internetu/ NAZIV DOBRE PRAKSE Center za varnejši internet https://bit.ly/2OFgCgr SEKTOR civilna družba, samoregulacija družbenih omrežij http://www.h8index.org/ OBDOBJE 2016 – v teku ORGANIZATOR Center za varnejši internet NAZIV DOBRE PRAKSE Kampanja proti sovraštvu na družbenem omrežju YouTube (spota »Klikbejt« in »Drama«) INFORMACIJE https://csi.hr/hotline/ SEKTOR civilna družba: ozaveščanje, samoregulacija družbenih omrežij, zagovorništvo, izboraževanje OBDOBJE 2017 – v teku ORGANIZATOR Akademija Deutsche Welle INFORMACIJE https://bit.ly/3fLE3jY https://www.dw.com/sr/klikovi-ali-i-odgovornost/a-48346807 https://www.youtube.com/watch?v=HEHXZuY-c8c https://www.youtube.com/watch?time_ continue=3&v=Z74ge3K0zyE&feature=emb_logo 9 Pregled dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu — HRVAŠKA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 10 DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN NAZIV DOBRE PRAKSE Sledilnik lažnih novic (Fake News Tragač) NAZIV DOBRE PRAKSE Media Diversity Institute: a) projekt DeTact in b) projekt Get The Trolls Out! SEKTOR civilna družba: preverjanje dejstev, ozaveščanje javnosti SEKTOR civilna družba, IT, izobraževanje, družbena omrežja, mediji OBDOBJE 2017 – v teku OBDOBJE a) september 2019 – september 2021; ORGANIZATOR Novosadska novinarska šola, Sledilnik lažnih novic (Fake News Tragač) b) 2015 – 2016 in 2017 – 2019, kampanja v teku INFORMACIJE https://fakenews.rs/ ORGANIZATOR Media Diversity Institute INFORMACIJE https://www.media-diversity.org/projects/detact-detect-then-act/ NAZIV DOBRE PRAKSE BlogOpen https://www.getthetrollsout.org/about/project.html SEKTOR civilna družba: samoregulacija, zagovorništvo OBDOBJE 2007 – v teku NAZIV DOBRE PRAKSE sCAN projekt ORGANIZATOR Center za nove medije Liber SEKTOR IT, družbena omrežja, mediji INFORMACIJE https://blogopen.rs/ OBDOBJE 2018 – 2020 ORGANIZATOR Licra (International League Against Racism and Antisemitism) v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami iz držav NAZIV DOBRE PRAKSE Zbirka primerov sovražnega govora Evropske unije SEKTOR civilna družba: ozaveščanje, izobraževanje, zagovorništvo INFORMACIJE http://scan-project.eu/ OBDOBJE 2013 ORGANIZATOR Medijski center Beograd NAZIV DOBRE PRAKSE Gibanje proti sovražnemu govoru »No Hate Speech INFORMACIJE https://bit.ly/39aml7i Movement« (priročnika Bookmarks in We CAN!) SEKTOR civilna družba, IT NAZIV DOBRE PRAKSE Dokumentarna TV serija »V mreži« OBDOBJE 2013 – 2017 (uradno trajanje projekta), kampanja se nadaljuje SEKTOR civilna družba: ozaveščanje, izobraževanje, zagovorništvo ORGANIZATOR Oddelek Sveta Evrope za mladino OBDOBJE 2017 – v teku INFORMACIJE https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign ORGANIZATOR Fondacija Share https://rm.coe.int/bookmarksen2020-web/16809e2d95 INFORMACIJE https://www.umrezi.rs/ https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign/we-can-flipbook1 11 Pregled dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 12 NAZIV DOBRE PRAKSE Sklenitev in spremljanje izvajanja Kodeksa ravnanja za NAZIV DOBRE PRAKSE Spletne platforme za zoperstavljanje sovražnem govoru v preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na družbenih Nemčiji: a) LOVE-Storm – Gemeinsam gegen Hass im Netz omrežjih (Skupaj proti sovraštvu na spletu), b) #ichbinhier in c) Reconquista Internet SEKTOR IT, samoregulacija družbenih omrežij SEKTOR civilna družba: samoregulacija družbenih omrežij, izobraževanje, OBDOBJE 2016 (sklenitev in podpis kodeksa), 2016, 2017, 2017, 2018, 2019 aktivno državljanstvo (periodični monitoring), v teku OBDOBJE a) 2017 – v teku, b) 2016 – v teku, c) 2019 – v teku ORGANIZATOR Evropska komisija ORGANIZATOR Nevladne organizacije in skupine: a) LOVE-Storm, b) #ichbinhier, INFORMACIJE https://bit.ly/2E1TYwz c) Reconquista Internet INFORMACIJE a) https://love-storm.de/#actions NAZIV DOBRE PRAKSE Projekt »Facing Facts« b) https://www.ichbinhier.eu/ SEKTOR civilna družba: izobraževanje, aktivno državljanstvo c) http://www.hassmelden.de/ OBDOBJE 2011 – v teku ORGANIZATOR CEJI-A Jewish Contribution to an Inclusive Europe v sodelovanju z NAZIV DOBRE PRAKSE »Sovražni govor« – zbirka razlag drugimi nevladnimi organizacijami iz držav Evropske unije SEKTOR Civilna družba: ozaveščanje, zagovorništvo INFORMACIJE https://www.facingfacts.eu/ OBDOBJE 2015 ORGANIZATOR Nevladna organizacija Article 19 iz Velike Britanije NAZIV DOBRE PRAKSE Svet za medije (Finska) INFORMACIJE https://bit.ly/2OGlulk SEKTOR samoregulacija medijev OBDOBJE 1968 – v teku NAZIV DOBRE PRAKSE Priročnik »Zoperstavljanje sovražnem govoru na spletu« ORGANIZATOR Svet za medije na Finskem SEKTOR izobraževanje, ozaveščanje INFORMACIJE https://www.jsn.fi/en/blog/why-is-the-cmm-a-model-council/ OBDOBJE 2015 ORGANIZATOR UNESCO INFORMACIJE https://bit.ly/30s32T4 13 Pregled dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 14 PREDSTAVITEV IZBORA DOBRIH PRAKS ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU DOBRE PRAKSE V SLOVENIJI NAZIV DOBRE PRAKSE Spletno oko UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Spletno oko je prijavna točka, ki sprejema anonimne prijave sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu, jih obravnava in glede potencialno nezakonitih vsebin sodeluje s policijo in tožilstvom. Na teh področjih deluje tudi na številnih mednarodnih projektih, izdaja publikacije, redno organizira dogodke in druge dejavnosti z namenom ozaveščanja javnosti, predvsem uporabnikov spleta, ter medsebojnega povezovanja strokovnjakov in razvijanja dobrih praks. Hkrati sodeluje z družbenimi omrežji, spletnimi portali, nevladnimi organizacijami in tujimi prijavnimi točkami s ciljem učinkovitejšega odzivanja na sovražni govor (in posnetke spolnih zlorab otrok). Pri tem so bili še posebej uspešni projekti monitoringa (sledenja, spremljanja) odzivnosti družbenih omrežij na prijave sovražnega govora, ki jih je Spletno oko izvajalo v okviru sodelovanja z Evropsko komisijo, ter podpis Kodeksa regulacije sovražnega govora na spletnih portalih z nekaterimi vodilnimi novičarskimi portali v Sloveniji. Spletno oko je bilo ustanovljeno leta 2006, kot prijavna točka pa je začelo delovati v marcu 2007 in deluje še danes. Prijavna točka je namenjena slovenskim uporabnikom spleta, ki lahko prijave oddajajo popolnoma anonimno. Dejavnosti v okviru projektov so časovno določene po posameznih projektih; sodelovanje s spletnimi portali v okviru Kodeksa regulacije sovražnega govora se je začelo leta 2010 in traja še danes, monitoringe odzivnosti družbenih omrežij pa je Spletno oko izvajalo v letih 2016 in 2017, v letih 2018 in 2019 pa je pri njih sodelovalo v partnerski vlogi. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Spletno oko deluje kot projekt v okviru krovnega projekta Center za varnejši internet, ki ga koordinira Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pri krovnem projektu sodelujejo s partnerji ARNES, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Zavodom MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije). Kot člani Sveta Centra za varnejši internet pri projektu sodelujejo tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in policija ter predstavniki medijev. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA a) Prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora je na spletni ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 16 strani Spletnega očesa1 in je na voljo vsem uporabnikom interneta. Obrazec vodi prijavitelja obravnave prijav in obveščanja prijavitelja o odločitvah glede prijavljene vsebine. S tem prek ponujenih kategorij potencialno nezakonite vsebine do oddaje ustrezno izpolnjene sporočajo, naj uporabniki upoštevajo standarde skupnosti in ohranjajo spoštljiv nivo prijave, hkrati pa mu glede na izbran opis vsebine poda pojasnilo o tem, ali gre za potencialno komunikacije ter da sovražni govor na njihovih portalih ni sprejemljiv. nezakonito vsebino, in nasvete o možnostih za nadaljnje ukrepanje. Posebej usposobljen pregledovalec Spletnega očesa te prijave pregleda in tiste, ki jih prepozna kot potencialno LEKCIJE IN IZZIVI nezakonite, posreduje v obravnavo policiji po vnaprej dogovorjenih postopkih. a) Prijavna točka je pri posredovanju primerov na policijo poleg veljavne zakonodaje upoštevala b) Kodeks regulacije sovražnega govora na spletnih portalih je Spletno oko s prvimi šestimi tudi pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je občutno zaostrilo podpisniki podpisalo decembra 2010, pozneje pa so se pridružili še trije slovenski medijski kriterije za pregonljivost sovražnega govora. To je v praksi pomenilo, da je bil samo zelo majhen portali. S tem so ti sprejeli enotne smernice za reguliranje sovražnega govora, ki so predvidevale delež prijavljenih primerov posredovan v obravnavo policiji. To je tudi pri prijaviteljih občasno dosledno moderiranje sovražnih, nestrpnih in žaljivih komentarjev, obvezno registracijo vzbujalo občutek, da se proti sovražnemu govoru na spletu ne ukrepa dovolj. komentatorjev ter poenotenje obrazca za oddajo komentarjev na portalih. Ta naj bi vseboval b) Nekateri podpisniki Kodeksa regulacije sovražnega govora na portalih nimajo več opozorilo o kaznivosti širjenja sovražnega govora in poseben gumb za prijavo neželenih nameščenega gumba; to velja predvsem za tiste, ki so za namen komentiranja uporabnikov komentarjev, ki o tem obvesti tako Spletno oko kot tudi administratorje portala. Slednji naj bi namestili vtičnike družbenih omrežij. V Sloveniji primanjkuje motivacije nekaterih medijskih komentarje, ki kršijo pravila spletnega mesta, odstranili v najkrajšem možnem času. portalov za dejavnejše sodelovanje in ustrezno regulacijo uporabniških komentarjev na c) Monitoringe odzivnosti družbenih omrežij je Spletno oko izvajalo v letih 2016 in 2017, v njihovih spletnih straneh. letih 2018 in 2019 pa je pri njih sodelovalo v partnerski vlogi. Monitoringi so se izvajali v okviru c) Ne glede na to, da časovni okviri projektov monitoringa družbenim omrežjem uradno projekta Evropske komisije, s katerim ta preverja spoštovanje zavez, ki so jih družbena omrežja niso znani, lahko ti kljub temu pričakujejo ali iz določenih dejavnosti razberejo, kdaj projekti leta 2016 sprejela s Kodeksom ravnanja za preprečevanje sovražnega govora na spletu. Gre za potekajo, in posledično prilagodijo svoje odzivanje na prijave, tako da se v tistem času odzivajo dogovor, da bodo družbena omrežja večino upravičenih prijav nezakonitega sovražnega govora bolj dosledno. To lahko popači rezultate monitoringov in ne izboljša uporabniške izkušnje pregledale in se nanj odzvale v roku 24 ur. Spletno oko je v sklopu monitoringov beležilo, v drugih uporabnikov, ki želijo sovražno vsebino prijaviti zunaj termina monitoringa. Po drugi kolikšnem deležu nekatera družbena omrežja odstranjujejo prijavljene primere v slovenščini, v strani pa nekatera omrežja ne glede na omenjeno ne upoštevajo priporočil Kodeksa in še vedno kolikšnem času in kako o tem obveščajo prijavitelje. ne sodelujejo dovolj pri odzivanju na prijave. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI FINANCIRANJE a) V zadnjih letih je prijavna točka na leto prejela slabih 600 prijav sovražnega govora, v letih Projekt Center za varnejši internet financirata Agencija INEA pri Evropski komisiji (prek pred tem pa od 1000 do tudi 4700 na leto. Zaznane potencialno kaznive primere Spletno oko Instrumenta za povezovanje Evrope) in Ministrstvo za javno upravo. Agencija INEA redno posreduje v obravnavo policiji. Prijavna točka se je izkazala za učinkovito orodje, ki na eni strani objavlja razpise za financiranje projektov na področju varne rabe interneta. uporabnikom pomaga do ustreznega ukrepanja proti domnevno nezakoniti vsebini, na drugi pa je vmesni člen, ki skrbi za to, da na policijo pošlje zgolj bistvene primere, ki bi lahko bili TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE potencialno kaznivi. Izkazalo se je namreč, da uporabniki spleta veliko primerov razumejo kot Spletno oko kot projekt zagotavlja nadaljnje delo in angažiranost na številnih aktualnih področjih sovražni govor, čeprav ti ne vsebujejo elementov, potrebnih za kazenski pregon. svojega dela s sodelovanjem pri prijavi sorodnih projektov, s sodelovanjem z mednarodnimi b) Kot zelo uporaben se je izkazal gumb za prijavo sovražnih komentarjev na spletnih portalih krovnimi organizacijami za odzivanje na sovražni govor (in proti posnetkom spolnih zlorab podpisnikov Kodeksa, s katerim uporabniki redno opozarjajo na neželeno vsebino. Na tak otrok), s policijo in tožilstvom v smeri izboljšanja prakse obravnavanja potencialno nezakonitih način so obvestili tako administratorje, ki so v večini komentarje, ki kršijo njihove standarde primerov ter z drugimi organizacijami s področja. Spremlja sodobne družbene procese in skupnosti, odstranili, kot tudi Spletno oko, ki je v primeru potencialno nezakonitih vsebin te dogajanja v povezavi s sovražnim govorom in se nanje odziva in prilagaja svoje delovanje. posredovalo policiji. V okviru Kodeksa so podpisniki, osrednji spletni portali, tudi uskladili pravila in priporočila za moderiranje. INFORMACIJE IN KONTAKTI c) Kot kažejo rezultati zaporedno izvedenih monitoringov od 2016 do 2019, so ob zavedanju Spletna stran: https://www.spletno-oko.si/ njihovega izvajanja nekatera družbena omrežja skozi leta občutno izboljšala doslednost E-pošta: info@spletno-oko.si Kontaktna oseba za sovražni govor: Urša Valentič 1 Glej https://www.spletno-oko.si/. 17 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 18 NAZIV DOBRE PRAKSE KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Svet za odziv na sovražni govor Svet je bil vzpostavljen in je deloval na podlagi pravilnika, ki so ga sestavili in sprejeli partnerji projekta, zastopani v programskem odboru projekta. Sestavljalo ga je devet članov. Tri člane UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA so predlagali partnerji projekta (razen MMC), šest pa je programski odbor izbral na podlagi Svet za odziv na sovražni govor (v drugem mandatu preimenovan v Svet za odziv na sovražni predlogov, podanih na posvetovalni skupščini, na katero so bili povabljeni in na kateri so in diskriminatorni govor, v nadaljevanju: svet) je neformalno, neodvisno telo, ki se je v dveh sodelovali različni zadevni akterji iz nevladnega in vladnega sektorja, strokovne in zainteresirane mandatih (2015/2016 in 2016/2017) na posamezne pojave sovražnega govora v Sloveniji odzivalo javnosti. z javnimi pisnimi izjavami, na podlagi pisnih pobud katerekoli pravne ali fizične osebe ali na Za člane sveta so lahko bile imenovane osebe, ki izkazujejo predhodno javno delovanje na predlog1člana2 sveta. Svet je pri svojem delovanju uporabljal definicijo Sveta Evrope, ki sovražni področju enakopravnosti, strpnosti in nasprotovanja sovražnemu govoru, imajo ustrezno govor opredeljuje kot »vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno osebno integriteto, poznajo tematiko in niso v članstvu organov političnih strank. Člani sveta so sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar izmed sebe izvolili predsednico sveta. Mandat je trajal eno leto z možnostjo podaljšanja. V dveh vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo letih delovanja sveta sta delovali dve sestavi. in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem«. Pri svojem Svet je prejemal pobude v pisni ali ustni obliki, postopek za to je določal pravilnik. Pobudo je delovanju je upošteval določbe Ustave Republike Slovenije in zakonov s področja enakega bilo mogoče oddati najpozneje mesec dni po dogodku, ko je prišlo do sovražnega govora. Na obravnavanja in prepovedi javnega izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. osnovi prejete pobude je član sveta kot poročevalec pripravil predlog javne izjave, strokovno Namen sveta je bil z javnim delovanjem prispevati k reševanju problema sovražnega govora podporo pri tem pa je zagotavljal vodja programskega odbora projekta. Pobude in predlogi v Sloveniji ter vzpostavljanju standardov javnega komuniciranja, h krepitvi javne razprave izjav so obravnavani na sejah, ki so lahko bile tudi dopisne. Svet se je moral odzvati na pobudo in ozaveščanju javnosti. Prizadeval si je povezovati predstavnike vladnega in nevladnega v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v sedmih dneh od prejema pobude. sektorja, strokovnjake ter druge zainteresirane javnosti v skupno telo, ki s svojim delovanjem in sistematičnim odzivanjem zagovarja ničelno toleranco do sovražnega govora. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI V dveh letih delovanja je svet pripravil več kot 40 javnih izjav in pozivov. Velik del pobud za ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO odziv se je nanašal na sovražni govor na spletu. Pri tem se je svet ob odzivih na objave na Svet je deloval v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor – Zagon neodvisnega družbenih omrežjih odzival le na tiste, ki nastajajo na javnih straneh, in ne v zaprtih skupinah. povezovalnega telesa«, ki ga je koordiniral Mirovni inštitut v partnerstvu s Fakulteto za družbene Sestava in delovanje sveta, zlasti na začetku, v prvem letu delovanja, sta pritegnila veliko vede (Univerza v Ljubljani), Varuhom človekovih pravic in Multimedijskim centrom Javnega pozornosti medijev in splošne javnosti. V sestavi sveta so delovali znani posamezniki s področja zavoda RTV Slovenija (MMC). Fakulteto za družbene vede je v projektu predstavljalo Spletno varstva človekovih pravic, kulture in umetnosti, medijev, akademskega sveta itn. Med člani oko. Mirovni inštitut, Varuh in fakulteta so imeli svoje predstavnike v sestavi sveta, MMC pa sta bila, na primer, znani rap glasbenik in karikaturist (nekateri javni odzivi sveta so tako bili je izvajal dejavnosti medijskega partnerja, pripravljal članke in videoprispevke. Strokovno pripravljeni v obliki karikature). Izjave so vsakič spodbudile javno (velikokrat burno) razpravo, podporo in koordinacijo delovanja sveta je zagotavljala vodja (programskega odbora) projekta o njih so poročali mediji, nanje so se sklicevali razni akterji v javni sferi, pojavile pa so se tudi z Mirovnega inštituta. polemike in nasprotovanja akterjev, ki so bili obravnavani v odzivih sveta. Dosežen je bil Projekt je trajal od 1. septembra 2014 do 29. februarja 2016, svet pa je nadaljeval delovanje še učinek sistematičnega odzivanja in tudi ozaveščanja javnosti, sprožena sta bila dialog in javna do marca 2017. razprava o tem, kaj je sovražni govor, zakaj so nekatere zakonske ureditve problematične ter kje Projekt »Z (od)govorom nad sovražni odgovor« je bil poskus odzivanja na razširjenost in in kako lahko kot skupnost in družba z dialogom in nadaljnjo javno razpravo postavimo mejo sprejetost sovražnega govora v Sloveniji ter na odsotnost (formalnih) odzivov. V središče je sprejemljivega govora v javni komunikaciji, ne le glede sovražnega in diskriminatornega govora, postavil vzpostavitev in delovanje sveta ter tudi druge povezovalne dejavnosti in dejavnosti ki je kazniv po kazenski in protidiskriminacijski zakonodaji. ozaveščanja. Izhajal je iz potrebe po alternativnih mehanizmih odzivanja na sovražni govor in nujnosti boljše koordinacije že obstoječih akterjev, ki dejavno nasprotujejo sovražnemu govoru LEKCIJE IN IZZIVI in se odzivajo nanj. Svet je bil vzpostavljen in napovedan kot trajno neformalno in neodvisno telo, vendar je po prvotnem zagonu in uspehu, in zlasti po koncu trajanja projekta, v okviru katerega je bil svet 2 V publikaciji uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo ena-vzpostavljen, postalo jasno, da bo težko zagotoviti trajno delovanje. kovredno za vse spolne identitete. Člani sveta so delovali na prostovoljni bazi, pripravljanje in usklajevanje odzivov je jemalo čas. 19 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 20 Zaradi preobremenjenosti s tekočimi projekti na MI ni bilo mogoče usklajevati dela. Prenos ali NAZIV DOBRE PRAKSE kroženje tega usklajevanja med tremi partnerji prvotnega projekta ni uspelo. Predvidevanja, da Delavnice za srednje šole »Solidarnost-Enakost-Istost« bi lahko svet zaživel kot trajno neformalno telo znotraj Urada Varuha človekovih pravic, se niso uresničila. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Izkazalo se je, da je za trajno delovanje takšnega neformalnega in neodvisnega telesa treba Osnovna dejavnost projekta je zasnova, priprava in izvedba delavnic za srednje šole po zagotoviti institucionalno zaledje, ki ima trajen in stabilen vir financiranja in lahko zagotovi Sloveniji z namenom dijake večplastno informirati o migracijah. Pojem »migrant« je uporabljen nadaljnjo administrativno in strokovno podporo ter usklajevanje na podlagi teh virov. v najširšem smislu, tako da vključuje begunce (osebe s pridobljeno mednarodno in/ali subsidiarno zaščito), prosilce za azil in t. i. državljane tretjih držav. Osnovna cilja projekta sta FINANCIRANJE razbijanje stereotipov, strahu in sovraštva ter opolnomočenje dijakov za odgovorno soočanje Projekt sta financirala Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem. s problematiko z ozaveščanjem konceptov solidarnosti (pragmatično-vsakodnevna raven), enakosti (političnoideološka raven) in istosti (humanistično-univerzalistična raven). Na ta način TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE projekt prispeva k razvijanju kritičnega mišljenja vseh vpletenih. Migracije so obravnavane v V nevladni organizaciji, odvisni od projektnega financiranja, je trajnost težko doseči. Ostaja kontekstu množičnih medijev, družbenih omrežij, sovražnega govora, človekovih pravic, možnost, da bi se obudilo delovanje sveta z novim projektom. strpnosti, multikulturnosti, rasizma, nacionalizma, brezdržavljanskosti (apatridstva), diskriminacije, privilegijev in stereotipov. INFORMACIJE IN KONTAKTI Spletna stran projekta: https://www.mirovni-institut.si/govor/ Ciljne javnosti projekta so: Predstavitev projekta na spletni strani koordinatorja, Mirovnega inštituta: https://www.mirovni- a) Dijaki srednjih šol (predvidoma 400–500), stari 14–18 let, še posebej tisti iz deprivilegiranih institut.si/projekti/z-odgovorom-nad-sovrazni-govor-zagon-neodvisnega-povezovalnega-telesa- območij, okolij in skupnosti, v katerih se pojavlja organizirano nasprotovanje migrantom ter zagovor/ je obseg poučevanja družboslovja in humanistike manjši, in ki imajo manj priložnosti slišati Predstavitev projekta v angleščini: https://www.mirovni-institut.si/en/projects/responding-hate- drugačna mnenja v svojem lokalnem okolju. speech-activation-independent-conjunctive-body-act/ b) Profesorji (predvidoma 10), v sodelovanju s katerimi poteka načrtovanje pedagoških E-pošta: info@mirovni-institut.si dejavnosti. Ti so posredno tudi sami predmet izobraževanja, saj (po njihovih lastnih besedah) Kontaktna oseba: Veronika Bajt, vodja projekta: veronika.bajt@mirovni-institut.si dostikrat ne znajo pristopiti k naslavljanju te kompleksne problematike in se s spremljanjem naših delavnic tudi sami veliko naučijo. c) Osebe z migrantsko izkušnjo (predvidoma 10) različnih starosti in obeh spolov, ki neposredno sodelujejo v pedagoških dejavnostih, tako da s svojim znanjem pomagajo zasnovati učne scenarije in med prisotnostjo na delavnicah delijo lastne zgodbe/izkušnje/dognanja. d) Aktivisti (2), ki delajo neposredno z migranti in so dejavni tudi na področju zagovorništva migrantov. e) Prostovoljci (2), ki sodelujejo pri pripravah in dokumentaciji delavnic. Delavnice smo izvajali v letih 2015–2020. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije je zasebni, neodvisni in neprofitni raziskovalni zavod. Inštitut si z znanstvenoraziskovalnim delom in javnimi akcijami prizadeva za odprto skupnost, sposobno kritičnega mišljenja in utemeljeno na načelih enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države. Razvija raziskovalno, izobraževalno in ozaveščevalno dejavnost na področjih družboslovja, humanistike, 21 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 22 antropologije in prava na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, zahvalili in tudi povedali, da so od svojih dijakov slišali nekaj novega, nekaj, česar pri rednem spol in kulturne politike. Je zagovornik ranljivih skupin in si skupaj z njimi prizadeva za odpravo pouku ne slišijo, zato so se jim zdele naše delavnice dragocene. diskriminacije. Sodelovanje več izvajalcev na delavnici se je izkazalo za dobro strategijo, saj omogoča več različnih pristopov k izhodiščni problematiki. Dijake je praviloma najbolj pritegnil del delavnic, KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA v katerih so se pogovarjali z osebami z migrantsko izkušnjo. To je po eni strani pomembno Glavna dejavnost projekta so delavnice na srednjih šolah po Sloveniji. Povprečno število zaradi senzibilizacije dijakov za ljudi v stiski (gradnja občutka solidarnosti) in po drugi strani izvedenih delavnic na leto je 15, v trajanju dveh šolskih ur (90 minut), za skupino 25–30 dijakov. tudi zato, da dijaki razvijejo kritično mišljenje in da na migrante ne gledajo samo kot na pomoči Projektna skupina za vsako šolo oz. razred pripravi individualiziran učni scenarij, ki najbolje potrebne žrtve, temveč tudi kot na razmišljajoča in dejavna bitja (gradnja občutka enakosti naslavlja lokalne potrebe. V pripravo so s svojim znanjem in izkušnjami vključeni tudi migranti. in istosti). Obenem je to tudi odlična priložnost za migrante same, da se v javnem prostoru Teme, ki jih naslavljajo učni scenariji, so: migracije, sovražni govor, mediji, družbena omrežja, vzpostavijo kot subjekti, ki so sami sposobni artikulirati in razložiti migrantsko vprašanje brez človekove pravice, brezdržavljanskost (apatridnost), strpnost, solidarnost, stereotipi, privilegiji, posrednikov/predstavnikov in se tako vzpostaviti kot dejavna politična bitja. Dijaki so se po nacionalizem in rasizem. Ključno pri tem je, da dijaki prejmejo kakovostne informacije, na delavnicah – pogosto tudi tisti, ki so izražali najbolj nestrpna stališča – želeli rokovati z gosti in/ podlagi katerih lahko izoblikujejo svoja stališča in razvijejo strpen odnos do migrantov. Izvajalci ali jih objeti, se z njimi dodatno pogovoriti in vzpostaviti dodatne stike. Po eni izmed delavnic zato dijake nenehno spodbujajo k izražanju mnenj, razpravljanju in dialogu, to je premisleku so organizirali še nogometno tekmo med dijaki in prosilci za azil, ki trenirajo nogomet. Na ta (kritičnemu mišljenju) ter iskanju rešitev za družbene probleme, ki presegajo njihov redni pouk. način spodbujajo šole, da v svoje dejavnosti (npr. športne dneve) vključijo migrante. Izvajalci na Uporabljene metode vključujejo: frontalni pouk, delo v parih in skupinah, diskusije, igre vlog, delavnicah uporabljajo tudi popkulturne elemente, saj se zavedajo povezovalnega elementa živo knjižnico, oglede filmov in videospotov z diskusijami, ustvarjalna druženja, okrogle mize, popkulture. Hkrati je to odlična vstopna točka v senzibilizacijo mladih za odpiranje političnih športne in kulturne ter kulinarične dogodke. Ključni akterji v izobraževalnem procesu so dijaki in aktualnih vprašanj, ki zadevajo migracije. ter migranti, ki se skupaj soočajo z medkulturnimi razlikami in stereotipi ter kritično razmišljajo o pomenu medkulturnega dialoga in spoštovanja človekovih pravic pri gradnji strpne in LEKCIJE IN IZZIVI solidarne družbe. Na delavnicah izvajalci vzpostavljajo čim bolj neposredne stike med migranti Evalvacija je pokazala, da so učni scenariji učinkoviti in da je treba podobne dejavnosti na in dijaki. Na ta način mladim omogočijo osebni stik z ljudmi različnih kultur oz. narodnosti in šolah organizirati in razvijati še naprej. Na podlagi razprav v razredih je razvidno, da je vprašanje etničnih skupin, po drugi strani pa ljudem različnih narodnosti oz. etničnih skupin omogočijo migracij učinkovito naslavljati preko različnih osebnih okoliščin. Pri izvajanju projekta so dejavno sodelovanje pri snovanju in izvedbi projekta: tako prispevajo k emancipaciji, ki se širi izvajalci ugotovili, da je za vzpostavljanje zaupanja z dijaki in širjenje solidarnosti, enakosti in v vse smeri. istosti potreben in ključen čas. Glede na to, da delavnice trajajo eno ali dve šolski uri (in še to enkrat na leto, v primeru uspešnosti na razpisu), to včasih ni dovolj. Izvajalci načrtujejo, da bi v DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI prihodnje zasnovali dejavnosti, ki bi trajale cel (šolski) dan ter bi vključevale pogovor, druženje Posamezne delavnice in situacije so bile zelo raznolike in za izvajalce pogosto zanimiv in obšolske dejavnosti (nogometne tekme, kuhanja, skupno reševanje domačih nalog …), pedagoški izziv. Uporaba različnih metod (predavanje, razprava, ogled filmov ali videospotov, katerih del bi bili tako dijaki kot migranti, saj se je izkazalo, da je neposreden stik dragocen delo v skupinah) se je pri tem pokazala za najprimernejši pristop, saj se začnejo dijaki hitro in ustvarja trajne vezi ter omogoča spreminjanje mnenj (strahov, sovraštva in predsodkov). dolgočasiti in izgubijo koncentracijo. Zato je dobro metode kombinirati in menjavati na vsakih Učitelji so naklonjeni novim oblikam delavnic, saj jim te pomagajo pri rednem delu, pri katerem 10–15 minut. V večini primerov izvajalci delavnic nimajo večjih težav z disciplino v razredu, saj se sicer ne morejo dovolj posvečati pomembnim tematikam, ki jih na delavnicah odpirajo z dijaki vzpostavljajo prijateljski in strpen odnos, z njimi tako sodelujejo in razpravljajo, tudi če organizatorji z Mirovnega inštituta. Ker so te delavnice za šole brezplačne, je zanimanje šol se nujno ne strinjajo. Izvajalci delavnic verjamejo, da k temu prispeva njihov odnos, saj so tudi veliko. nestrpne glasove dopuščali in jih jemali resno ter z njimi argumentirano polemizirali, obenem pa spodbujali tišje, vendar večinske glasove, ki so zastopali enakost. Ugotovili so, da tak pristop FINANCIRANJE omogoča povezovanje z dijaki na drugačen način, kot ga vzpostavljajo učitelji. Tako lahko Projekt je financiral Urad vlade za komuniciranje (UKOM) preko letnih razpisov. Povprečna dobijo odzive, ki so velikokrat nepričakovani in neizrečeni. Glede na to, da delavnice trajajo donacija je bila 6000 EUR na leto. Ta sredstva so minimalna; ob višji finančni podpori bi lahko dve šolski uri in so v šolah, s katerimi se izvajalci dogovorijo za izvedbo le enkrat na leto, je to organizatorji izvedli več delavnic in bili v šolah večkrat prisotni. pomembno izhodišče, ki ga izvajalci delijo z učitelji in na podlagi katerega lahko slednji potem delajo naprej pri svojem rednem pouku. Učitelji so se izvajalcem delavnic za tak pristop večkrat 23 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 24 TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE NAZIV DOBRE PRAKSE Brez sistemske podpore delavnic je nemogoče vzpostaviti nadaljnje delovanje. Projekt Varuh pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev ter organizatorji v letu 2020 težko izvajajo zaradi pandemije in tudi zavlačevanja izplačevanja že uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenija odobrenih sredstev UKOM. Možnost bi bila neposredno povezovanje s šolami in iskanje drugih virov sistemskega financiranja, npr. pri Ministrstvu za šolstvo. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Varuh pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev ter uporabnikov programskih vsebin INFORMACIJE IN KONTAKTI Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju: Varuh) je primer samoregulacijskega mehanizma, Informacije: https://www.mirovni-institut.si/projekti/solidarnost-enakost-istost-2/ ki prispeva k prizadevanjem za zmanjševanje in odpravljanje sovražnega govora na spletu. Ta Kontaktna oseba: Lana Zdravković, lana.zdravkovic@mirovni-institut.si institut javne radiotelevizije v Sloveniji daje občanom možnost pritožbe glede spornih praks, vključno s pritožbami glede sovražnega govora v programih in na njihovem spletnem portalu MMC, ki je med najbolj obiskanimi informativnimi spletnimi portali v Sloveniji. Lahko bi rekli, da gre za prizadevanje za vzpostavitev zavezništva med medijem in javnostjo. Varuh obravnava mnenja, pritožbe, pripombe in predloge uporabnikov programskih vsebin Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju: RTV Slovenija) ter na ta način izvaja vlogo mediatorja med ustvarjalci in uporabniki programskih vsebin. Z obravnavo odzivov krepi dialog in razumevanje med dvema stranema in išče ravnovesje med pravicami uporabnikov ter medijsko in avtorsko neodvisnostjo ustvarjalcev programskih vsebin RTV Slovenija. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Varuha imenuje generalni direktor RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa in sklepa Programskega sveta o izbiri za dobo petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. Programski svet je vodilni organ RTV Slovenija, kar zadeva programsko politiko; sestavljajo ga predstavniki javnosti in z zakonom določenih skupnosti in institucij. Varuh je od programskega in poslovnega vodstva RTV Slovenija neodvisna funkcija. Cilj vzpostavitve in delovanja Varuha je zagotavljanje kakovostnih programov in storitev javne radiotelevizije v Sloveniji. Varuh zagotavlja, da pristojna uredništva, službe in vodstvo RTV Slovenija zagotovijo kakovostne odgovore na pripombe javnosti ter da utemeljene pritožbe in kritike dobijo epilog, tako da jih pristojni upoštevajo. Varuhovo delovanje spodbuja ustvarjalce programskih vsebin, da spoštujejo profesionalno etiko, poklicna merila in standarde, ki so jih sprejeli organi RTV Slovenija, kot tudi druge (samo)regulacijske norme, ki ustvarjalce programov zavezujejo k produkciji kakovostnega, nepristranskega, profesionalno in strokovno pripravljenega programa. Vzpostavitev in začetek delovanja Varuha je omogočilo določilo v Statutu RTV Slovenija, ki je bilo sprejeto leta 2006. Pravilnik o delovanju Varuha je bil sprejet leta 2007 in po tem še večkrat dopolnjen. Sprejemanje in spreminjanje statuta RTV Slovenija sta v pristojnosti Nadzornega sveta in Programskega sveta RTV Slovenija, pravilnik o Varuhu pa sprejema in spreminja Programski svet. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Prva varuhinja je bila imenovana leta 2008, od leta 2017 traja mandat sedanji, tretji varuhinji. V zadnjem obdobju je zagotovljeno, da ima varuhinja tudi strokovno in administrativno podporo in danes njen tim šteje tri članice. 25 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 26 Sedanja varuhinja, Ilinka Todorovski, je v letu 2019 prejela 1617 odzivov javnosti na programe LEKCIJE IN IZZIVI in storitve RTV Slovenija, od katerih je obravnavala 1416, preostale pa je zaradi žaljivosti, Odzivna poročila uredništev naj bi pokazala, kako se uredništva odzivajo na priporočila Varuha, vulgarnosti, anonimnosti ali nerazumljivosti zavrgla. Na delovanje spletnega portala MMC se ter zagotovila, da dejansko pride do premikov in izboljšav. Praksa je pokazala, da je kakovost je nanašalo 15 odstotkov oziroma več kot 210 obravnavanih odzivov. Več kot 150 odzivov se je teh odzivnih poročil pogosto vprašljiva, hkrati pa niso v zadostni meri razvite metode za nanašalo na objavljene vsebine na spletnem portalu, še posebej na uporabniške komentarje, ugotavljanje, koliko in kako uredništva upoštevajo in uresničujejo priporočila Varuha. Prihaja njihovo moderiranje in upravljanje. Že v preteklih letih je na podlagi razprave v uredništvu tudi do izzivov in pojasnil Varuha, da njegove vloge ne bi smeli jemati kot vloge nadurednika, spletnega portala, odzivov občinstva in priporočil varuhinje uredništvo MMC sprejelo več ki naj presodi, kaj je pravilna uredniška odločitev. ukrepov za zajezitev diskriminatornega, nestrpnega, hujskaškega, sovražnega in seksističnega Samoregulacijski značaj instituta Varuha se še gradi in utrjuje, njegova moč pa je ravno govora, vključno s predmoderacijo in onemogočanjem komentarjev pod članki o nekaterih odvisna od razumevanja in sprejemanja te samoregulacijske funkcije v uredništvih in službah temah, z zaklepanjem rubrike za komentarje v nočnih urah in pet dni po objavi članka. V RTV Slovenija ter vodstvu in organih upravljanja, še posebej v Programskem svetu. Sestava letu 2020 je varuhinja glede pritožb v zvezi z uporabniškimi komentarji med drugim izdala Programskega sveta pa se pogosto spreminja, zato je treba pri vsaki novi sestavi znova izgraditi priporočilo s pozivom uredništvu, da premislijo o možnih dodatnih ukrepih. Zahtevala je, da razumevanje te funkcije znotraj tega vodilnega organa upravljanja. uredništvo v določenem roku pripravi odzivno poročilo s pojasnili, kaj so v storili v zvezi s tem. Delovanje Varuha temelji na načelih neodvisnosti, nepristranskosti, zaupnosti, verodostojnosti FINANCIRANJE in dostopnosti. Čeprav je njegova osnovna naloga, da ščiti interese javnosti, Varuh z Položaj varuha je v pravilniku določen kot »samostojen in neodvisen«, pogodbo o delu z argumentiranim zavračanjem napadov, žalitev in neutemeljenih kritik ščiti tudi interese njim sklepa generalni direktor RTV Slovenija, ki je tudi podpisnik vseh drugih dokumentov, ki novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin in izvajalcev storitev RTV Slovenija. izhajajo iz delovnega razmerja varuha. Položaj varuha še ni uvrščen v formalno sistematizacijo Varuh odgovarja na pripombe, mnenja in predloge gledalcev, poslušalcev, bralcev in in organizacijsko strukturo RTV Slovenija, vendar si sedanja varuhinja prizadeva, da bi bil ta uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenija. Redno pisno in ustno poroča Programskemu položaj v notranji strukturi RTV Slovenija bliže Programskemu svetu kot vodstvu RTV Slovenija. svetu ter notranji javnosti RTV Slovenija o pripombah in predlogih gledalcev in poslušalcev, V plačnem sistemu javnega sektorja v Republiki Sloveniji, katerega del je tudi RTV Slovenija, o odgovorih in pojasnilih urednikov in drugih pristojnih ter tudi o svojih sklepih, mnenjih in je varuh uvrščen v 55. plačilni razred. Za primerjavo: generalni direktor je uvrščen v 60. plačilni priporočilih. Z javno objavljenimi mesečnimi in letnimi poročili (dostopnimi na spletni strani razred, najvišji novinarski razred pa je 48. RTV Slovenija) skozi nastope v raznih programih RTV Slovenija in drugih medijih svoje ugotovitve in priporočila predstavlja tudi širši javnosti. S tem prispeva tudi k razvoju medijske pismenosti. TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Vzpostavitev Varuha je bila zagotovljena s spremembo Statuta RTV Slovenija, ki je v pristojnosti DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI organov upravljanja RTV Slovenija – Nadzornega sveta in Programskega sveta. Zato je Varuh komunicira z občani in javnostjo ter odgovarja na njihova sporočila, predloge in delovanje Varuha samoregulacijski mehanizem, sprejet znotraj samega medija. Vendar je to pritožbe, sestavlja mesečna in letna poročila, objavljena na spletnem portalu in predstavljena funkcijo mogoče tudi ukiniti s spremembo statuta. Zaradi trdnejšega položaja funkcije varuha v programih RTV Slovenija in drugih medijih, sodeluje na sejah Programskega sveta RTV so prisotna prizadevanja, da bi njegovo delovanje v prihodnje predpisoval tudi Zakon o RTV Slovenija, ki jih občinstvo lahko spremlja med prenosom v živo na spletnem portalu, organizira Slovenija. javno predstavitev letnega poročila z neposrednim prenosom na spletnem portalu, odgovarja na vprašanja občinstva v živo, ko gostuje na MMC, ter sodeluje na tribunah in seminarjih. INFORMACIJE IN KONTAKTI Na lastno pobudo predstavi svoje letno poročilo tudi drugim pomembnim institucijam v Spletna stran: https://www.rtvslo.si/varuh državi – Varuhu človekovih pravic, Ministrstvu za kulturo, Agenciji za komunikacijska omrežja E-pošta: varuh@rtvslo.si (regulatorju elektronskih medijev) itn. Po potrebi organizira tudi sestanek s pritožniki, če gre za Kontaktna oseba: Ilinka Todorovski, varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in dlje časa trajajočo težavo. uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenija Na podlagi mnenj in priporočil Varuha so bile opravljene številne razprave v uredništvih in sprejeti ukrepi za odpravljanje pomanjkljivosti v programih in storitvah RTV Slovenija. V primeru izrazito sporne programske vsebine je bilo poročilo Varuha podlaga za razpravo v Programskem svetu o odgovornosti pristojne urednice, ki je po daljšem postopku privedla do odločitve vodstva RTV Slovenija o njeni razrešitvi. 27 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 28 NAZIV DOBRE PRAKSE Ljubljani decembra 2013 oprostilo obdolženega, ki je bil na sodišču prve stopnje obsojen po 297. Sodba Vrhovnega sodišča RS v primeru sovražnega govora proti Romom v komentarju členu KZ-1. Zoper sodbo Višjega sodišča je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc vložil zahtevo na spletni strani Radia Krka za varstvo zakonitosti z obsežno utemeljitvijo neustreznosti prej opisane razlage besedila 297. člena. Pojasnjuje, da zakonska določba predvideva alternativna pogoja, od katerih za pregon UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA zadostuje izpolnitev vsaj enega, ne nujno obeh, hkrati pa ne zahteva konkretnega ogrožanja Dne 4. 7. 2019 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo v imenu ljudstva odločilo o varnosti. Vrhovno sodišče je v sodbi temu pritrdilo z razlago, da sta obe obliki ravnanja glede zadevi proti obdolženemu zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja na ogrožanje varovanih dobrin enakovredni in ju je smiselno upoštevati alternativno, kot je ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika RS zaradi sovražnega zapisa na spletnem to zapisano v zakonu. Hkrati slednji ne zahteva, da bi prišlo do neposredne ogrozitve javnega portalu Radia Krka. Potrdilo je obsodbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, ki je sicer že leta 2013 reda in miru, pač pa zadostuje potencialna možnost. Dodatno je pri presoji sodišče upoštevalo obdolženega spoznalo za krivega. Odločitev se pomembno razlikuje od dotedanje pravosodne dejstvo, da je obdolženi v obravnavanem zapisu s smrtjo grozil manjšinski in deprivilegirani prakse s področja sovražnega govora, ki je upoštevala veliko strožje, skorajda nerealne kriterije družbeni skupini, Romom, ki imajo po Ustavi RS zagotovljeno dodatno varstvo. Šlo je torej za obsodbo. Primarno je naslovnik sodbe in predpisane sankcije sicer obdolženec, vendar je za uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, s katero je obdolženec na škodo romske skupnosti sporočilo, ki ga predstavlja odločitev, širšega pomena. Z obsežno argumentacijo odločitve vzbujal narodnostno sovraštvo, nasilje in nestrpnost, kar je Vrhovno sodišče prepoznalo kot o krivdi obdolženega predstavlja pomembno ločnico v pravosodni obravnavi sovražnega kaznivo dejanje po 297. členu KZ-1. govora v Republiki Sloveniji. S tem daje zgled za nadaljnje obravnave in sodbe ter smernice tožilcem v zvezi z odločanjem o pregonu potencialno kaznivih zapisov, predvsem na spletu kot DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI sorazmerno novem javnem okolju. Opisana sodba predstavlja prelomnico pravosodne prakse v Republiki Sloveniji s področja Sodba se nanaša na slovenskega državljana in temelji na družbenih okoliščinah in zakonodaji, sovražnega govora, saj ena prvih argumentira razumevanje 297. člena KZ-1 v smislu upoštevanja ki velja na ozemlju Republike Slovenije. Argumenti glede načina razlage zadevnih zakonskih pogojev glede oblike izvršitve ravnanja kot alternativne, ne kumulativne, ter zadostnosti obstoja določb pa bi lahko veljali kot zgled za prakso institucij tudi v drugih državah s podobno zgolj potencialne možnosti ogrozitve javnega reda in miru. S tem odpira možnost drugačne ureditvijo. razlage zakonske določbe, kot ga narekuje Pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki ga je februarja 2013 sprejelo Vrhovno ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO državno tožilstvo. V nadaljnjih postopkih obravnave kršenja 297. člena KZ-1 bi se lahko tožilci O zadevi je razsodilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi vložene zahteve za varstvo in sodniki ravnali po obrazložitvi njegove vsebine iz te sodbe, saj je ta skladnejša s številnimi zakonitosti proti sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec Andrej mednarodnimi priporočili za pregon sovražnega govora. 5 Ferlinc. Ta je v zahtevi podal obrazložitev, da je Višje sodišče v sodbi, s katero je bil obdolženi Poleg pomembnega prispevka k oblikovanju sodne prakse obsodilna sodba nosi pomembno oproščen, napačno razumelo besedilo 297. člena KZ-1, in posledično zaprosil za dodatno sporočilo tudi za kršitelja in širšo javnost. Neobravnavanje in predvsem nesankcioniranje presojo Vrhovnega sodišča. Argumenti, ki jih pri tem navaja, povzemajo številna dotedanja sovražnega govora v Sloveniji namreč daje vtis trivializacije njegovega pomena in posledic, prizadevanja strokovnjakov iz pravne in širše stroke k ustreznejši razlagi 297. člena. kar še posebno velja za sovražna besedila na družbenih omrežjih ali drugih spletnih portalih. 12 Obsodba zapisa na portalu radia potrjuje prepoznavanje spleta kot javnega prostora s širokim KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA dosegom uporabnikov, kar daje pomembno družbeno moč tudi spletnim objavam, s tem pa Prevladujoča sodna in tožilska praksa v Sloveniji je izoblikovala kriterije za pregon sovražnega uporabniki nosijo tudi kazensko odgovornost zanje. govora kot javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena KZ-1, z dodatnim pogojem, ki kot posledico takšnega govora zahteva konkretno ogrozitev javnega reda in miru.3 LEKCIJE IN IZZIVI Ob tem strokovnjaki4 pogosto opozarjajo, da gre za nedopustno oženje opredelitve kaznivega Iz podatkov, navedenih v sodbi, je mogoče razbrati, da gre za dolgotrajne postopke, saj je bila dejanja, ki dva sicer alternativna pogoja (»na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali obsodilna sodba Vrhovnega sodišča razglašena dobrih osem let po storilčevem zapisu na z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev«, iz 297. člena KZ-1) združuje v obliko, ki onemogoča spletnem portalu, kar nasprotuje načelu čim prejšnjega sankcioniranja storilca po izvršenem dosledno obravnavo in pregon sovražnega govora. Na podlagi takšne prakse je Višje sodišče v dejanju. Pomemben del tega gre sicer pripisati obravnavi primera na treh stopnjah sodišč in vmesnim pritožbam, vendar s tem sankcija izgublja pomen in aktualnost. Iz besedila je razbrati 3 Predvsem na podlagi pravnega stališča o kaznivih znakih 297. člena KZ-1. 5 Glej, na primer, Okvirni sklep Sveta EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko- 4 Glej, na primer, Kogovšek Šalamon, 2017. pravnimi sredstvi, 2008. 29 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 30 tudi nekonsistentnost interpretacije istega besedila 297. člena KZ-1 na sodiščih različne stopnje, NAZIV DOBRE PRAKSE kar kaže na potrebo po poenotenju kriterijev na podlagi mednarodnih priporočil, na katere se Javna razprava ob vzpostavitvi portala Zlovenija sklicuje tudi sodba Vrhovnega sodišča. V povezavi s tem se nekonsistentnost kaže tudi med več primeri sovražnega govora, še posebej UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA na spletnih portalih, ki na podoben ali celo enak način kršijo določila 297. člena KZ-1 kot Portal Zlovenija je v obliki bloga na platformi Tumblr začel delovati oktobra 2015 kot odgovor na obdolženi, vendar se jih obravnava zelo različno. Opisani primer je eden redkih z razrešenim, številne skrajne primere sovražnega govora proti beguncem na družbenih omrežjih, na katere celo obsodilnim sodnim sklepom, medtem ko velik del primerov tožilstva ali sodišča zavrnejo, se pristojni niso niti odzvali niti niso obsodili zapisov. Neformalno organizirani posamezniki so še več pa se jih sploh ne obravnava. Na nekatera se ne odzovejo niti spletni portali, čeprav kršijo zato na portalu javno izpostavili najradikalnejše primere in njihove avtorje, da bi jim »nastavili njihove standarde skupnosti. zrcalo« in kot sramotilni steber opozorili na neprimernost javnih zapisov sovražnega govora. Neposredni naslovniki sporočila te pobude so bili torej konkretno avtorji skrajnega sovražnega FINANCIRANJE govora, pa tudi splošna javnost v smislu odpiranja razprave na to temo. Hkrati je pobuda Vrhovno sodišče in Vrhovno tožilstvo sta kot državni instituciji financirana iz proračuna naslavljala vodilne odgovorne institucije, ki so po besedah organizatorjev s svojo pasivnostjo Republike Slovenije. Odločanje o zadevah in vlaganje zahtev za presojo zakonitosti opravljata dajale občutek, da so mehanizmi zaščite človekovih pravic v državi odpovedali, s tem pa naj bi kot del nalog in pristojnosti. legitimnost pridobile samoiniciativne, čeprav skrajne oblike odzivanja posameznikov iz civilne družbe. TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Pobuda je vključevala javne objave slovensko govorečih uporabnikov družbenih omrežij, Sodba kot primer dobre prakse lahko pripomore h kontinuiteti ustreznejšega razumevanja medtem ko je javna razprava, ki ji je sledila, dosegla nacionalno raven. Kontroverznost pravnih določb v nadaljnjih pravnih postopkih s področja sovražnega govora. Podana uporabljene metode izpostavljanja problematike javnega razpihovanja skrajnih oblik sovraštva argumentacija lahko služi kot podlaga za interpretacijo sorodnih dejanj in presojo njihove je namreč sprožila burne odzive, tako pozitivne kot tudi negativne, in obsežno javno razpravo na zakonitosti že na tožilstvih in sodiščih nižje stopnje, s tem pa za izoblikovanje poenotenih temo tolerance do sovražnega govora na družbenih omrežjih in odzivanja nanj, ki je odzvanjala kriterijev za pregon kaznivega dejanja po 297. členu na podlagi mednarodnih priporočil, na tudi po prenehanju objavljanja vsebine na spletni strani Zlovenija v začetku novembra 2015. katere se sodba sklicuje. Sodba sama po sebi sicer tega ne more zagotoviti, saj gre za dolgotrajen proces preoblikovanja ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO pravne prakse, odvisen tudi od aktualnih prevladujočih družbeno-političnih nazorov in Spletno stran so vzpostavili in posodabljali anonimni in neformalno organizirani posamezniki procesov, vendar jo lahko prepoznamo kot pomemben prispevek k razvoju dogodkov. (ali posameznik). Nikakršna povezava z institucijami ali javnimi osebnostmi ni bila potrjena. INFORMACIJE IN KONTAKTI KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Spletne strani: Primarni in najodmevnejši del spletnega portala Zlovenija je predstavljala rubrika z objavljenimi Besedilo sodbe: http://www.sodnapraksa.si/?q=65803&database[SOVS]=SOVS&_ primeri najskrajnejšega sovražnega govora kot javnih objav ali komentarjev na družbenih submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111431656 omrežjih, ob katerih je posnetek zaslona zajemal tudi ime in priimek ter fotografijo avtorja. To Vrhovno državno tožilstvo, Oddelek za kazenske zadeve: https://www.dt-rs.si/enote-in-oddelki naj bi delovalo kot »zrcalo« in opomin uporabnikom o potencialni razsežnosti njihovih javnih objav, še posebej sovražnih, in v njih vzbujalo nelagodje. Pogoj za izbris posamezne objave sta bila v rubriki »Pisma bralcev« javno objavljeno opravičilo in prošnja za odstranitev, ki jo je podal avtor sovražnega govora. Zaradi hitrega širjenja informacij o spletni strani in objavljenih primerih je večina avtorjev kmalu našla svojo objavo in poslala opravičilo. Na mesto fotografij, ki so jih organizatorji portala na tak način izbrisali, so prilepili zapis z opravičilom, vendar tokrat brez osebnih podatkov. Pomemben del spletne strani je tudi rubrika »O strani« z utemeljitvijo vzpostavitve portala in skrajnosti uporabljene metode, ki nagovarja objavljene avtorje sovražnega govora, bralce in pristojne institucije, ki bi se na sovražnost zapisov morale odzvati. Zapis opozarja, da je ravno odsotnost slednjega vodila v samovoljno odzivanje posameznikov z nastavljanjem zrcala. 31 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 32 Glavno vlogo pri doseganju zastavljenega cilja pa je imela širša javnost s pomočjo medijskih FINANCIRANJE objav. Obseg odziva je omogočil, da se je dejavneje začelo razpravljati o problematiki sovražnih Na voljo ni informacij, ki bi potrdile, da bi bil portal financiran. Vzpostavitev bloga na platformi zapisov, predvsem o pristojnostih in odgovornosti odzivanja nanje. Tumblr je brezplačna, vložen čas za objavljanje in posodabljanje strani pa je bil domnevno v okviru prostovoljnega dela. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Kljub številnim negativnim odzivom so dejavnosti portala Zlovenija na neki način dosegle svoj TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE cilj pri naslovljenih ciljnih skupinah. Praksa ni predvidevala kontinuiranega delovanja. Spletna stran je po prejetih opravičilih V rubriki »Odstranjene fotografije« je objavljenih več zapisov avtorjev sovražnega govora, ki se avtorjev sovražnega govora, spodbujeni obsežni javni razpravi na temo odzivanja nanj ter za svojo objavo ali komentar (bolj ali manj iskreno) opravičujejo in jo/ga poskušajo utemeljiti negativnih kritikah glede načina delovanja prenehala objavljati nove primere in zaključila svoje ali upravičiti, večinoma s strahom ali afektom. Večina tudi dodaja, da so s primarnega portala delovanje. (Facebook) svojo objavo sami izbrisali. Zdi se, da je vsaj del teh avtorjev razmislil o smotrnosti in upravičenosti svojih skrajnih javnih zapisov. INFORMACIJE IN KONTAKTI Javnost je bila uspešno naslovljena posredno, v obliki obsežne razprave, ki se je odvila kot Spletna stran: https://zlovenija.tumblr.com/tagged/pisma odziv na kontroverznost metode portala Zlovenija. Ta je bila opozorilo in hkrati spodbuda Kontakt ni na voljo, organizatorji so ostali anonimni. posameznikom, da na sovražni govor opozorijo, predvsem pa poziv k odzivu državljanov in pristojnih institucij. Hkrati je bil cilj Zlovenije opozoriti, da je tudi splet javni prostor, kjer imajo zapisane besede uporabnikov določeno težo, odgovornost in potencialno širok doseg, ter da njihova anonimnost ni zagotovljena. Po mnenju takratne varuhinje človekovih pravic je pobuda avtorjev v vseh teh točkah dosegla svoj namen. LEKCIJE IN IZZIVI Gre za skrajno obliko odzivanja na sovražni govor, za katero so avtorji sami v opisu strani zapisali, da »ne bi smela obstajati«, saj je samoorganizirane posameznike postavila v vlogo razsodnikov in izvrševalcev sankcij. Ob posameznem sovražnem zapisu je bil javno izpostavljen njegov avtor z imenom, priimkom in profilno sliko, kar je razburilo velik del javnosti. Šlo je za neke vrste javni linč storilcev, brez pravnomočno potrjene krivde s strani za to pristojnih institucij, kar po načelih pravne države ni sprejemljivo. To se je še dodatno stopnjevalo, ko so na podlagi portala Zlovenija neznani posamezniki objavljene primere z identiteto avtorjev natisnili in jih kot plakate izobesili po ulicah Ljubljane. Zaradi načina dostavljanja sporočila so sicer anonimni avtorji portala prejeli več groženj, tako s fizičnim nasiljem kot tudi s pravnim ukrepanjem zaradi izpostavljanja osebnih podatkov in javnega linča avtorjev sovražnega govora. Velik del predvsem slednjih se je odzval zelo negativno, celo nasilno. Dodatno se je v javnih razpravah, ki so sledile objavi portala, pogosto postavljalo vprašanje, kdo stoji za organizacijo Zlovenije. Anonimnost avtorjev je namreč vzbudila mnoge špekulacije in obtoževanja v javnosti znanih oseb ali institucij na podlagi ideološkega delovanja, ki bi lahko nakazovalo morebitno vpletenost v projekt. 33 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SLOVENIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 34 DOBRE PRAKSE NA HRVAŠKEM NAZIV DOBRE PRAKSE KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Orodje za prijavo nesprejemljivega govora v javnosti »Dovolj je sovraštva« Spletna stran Dostajemrznje.org je primer sodelovanja organizacij, dejavnih na področju boja proti sovražnemu govoru v »online« in »offline« okolju, in državljanom ponuja možnost prijave UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA nezakonite vsebine in vsebine, za katere menijo, da je nezakonita in vznemirja, diskriminira ali Spletna stran Dostajemrznje.org (»Dovolj je sovraštva«) je nastala v sodelovanju organizacij spodbuja sovraštvo ali nasilje. Državljani poiščejo podporo pri administratorjih, pri čemer jim Kuće ljudskih prava Zagreb/Hiše človekovih pravic Zagreb, Centra za mirovne studije/Centra ni treba natančno opredeliti, za kakšno kršitev pravic gre. Administratorji obveščajo vlagatelje za mirovne študije in Gonga kot odgovor na pogosto prisotnost sovražnega govora v javnosti in prijav o nadaljnjem delovanju in jih tako seznanjajo, kako naj se ti naslednjič samostojno na spletu, ki uničevalno deluje na družbeno kohezijo, vrednote pluralizma, medkulturnost ter odzovejo. Posledično so dejavnosti spletne strani naslednje: sledenje trendom in njihova strpnost do drugih in drugačnih. Področja, na katerih je mogoče oddati prijavo na tej spletni analiza, neposredna podpora državljanom, izobraževanje o nesprejemljivem govoru na spletu strani, so: incidenti na športnih tekmovanjih, objave na družbenih omrežjih ali spletu, objave in načinih boja proti njemu (npr. protigovor) in sodelovanje z institucijami na tem področju v medijih, obeležja na javnih površinah (grafiti) in govor na javnem zborovanju. Prijavo lahko (Varuh človekovih pravic in Varuhi za enakopravnost spolov, za otroke in osebe s posebnimi oddajo vsi državljani, anonimno ali ne, vendar če prijavitelj ne priloži naslova svoje elektronske potrebami, policija, mestna in lokalna komunalna redarstva idr.) pošte, ga administrator ne bo mogel obveščati o ukrepih. Geografsko področje, ki ga pokriva praksa, je Republika Hrvaška, čeprav prijave prihajajo tudi iz sosednjih držav, s katerimi Hrvaška DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI deli govorno področje, vendar administratorji pri odgovorih opozarjajo, da so nasveti in dejanja Spletna stran ob monitoringu nezakonitih vsebin na spletu (s številom prijav in analiz trendov) zasnovani na hrvaški zakonodajni praksi. vsebuje tudi izobraževalno komponento. Vsebine (objave, članki, komentarji), ki jih je treba posredovati institucijam v postopek, odpirajo možnost sodelovanja s temi institucijami na ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO področju boja proti sovražnemu govoru na spletu in širše. Spletna stran je nastala v sklopu projekta »Dovolj je sovraštva«, ki sta ga v letu 2016 izvajali »Dovolj je sovraštva« ni le projektna dejavnost v projektih organizacij civilne družbe, temveč je organizaciji civilne družbe iz Zagreba: Gong in Hiša človekovih pravic Zagreb, leta 2018 pa se spletna stran zaživela tudi kot samostojno družbenokoristno orodje državljanov v boju proti jima je pridružil še Center za mirovne študije. Leta 2019 je bila spletna stran nadgrajena v okviru sovražnemu govoru, glede na to, da od leta 2016 deluje neprekinjeno. projekta Protiv mržnje (»Proti sovraštvu«), administracijo pa sta prevzela Hiša človekovih pravic Pomemben dosežek, hkrati pa tudi ustvarjalni element delovanja spletne strani, je medsektorsko Zagreb in Center za mirovne študije. sodelovanje, ki se izraža v odnosu državljani–civilna družba–družbene mreže (IT-podjetja)/ Hiša človekovih pravic Zagreb (HČP) je organizacija za človekove pravice, ki je bila ustanovljena institucije. leta 2008, in sicer kot mreža organizacij civilnih društev z namenom varstva in spodbujanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Vizija HČP-ja je izgradnja demokratične, pluralistične LEKCIJE IN IZZIVI in inkluzivne družbe, utemeljene na vrednotah varstva človekovih pravic, vladavine prava, Na začetku je pomembno določiti pristojnosti in razdelitev dela med več administratorji ter socialne pravičnosti in solidarnosti. Z raziskovanjem, monitoringom, javnim zagovarjanjem in zagotoviti neprekinjeno krepitev zmogljivosti administratorja, da bi lahko odgovoril na delovne izobraževanjem HČP prispeva k varstvu, spodbujanju, razvoju in izboljšanju človekovih pravic zahteve. in temeljnih svoboščin. Z objavo letnega pregleda, stanja človekovih pravic, tematskih poročil Eden od izzivov je vsekakor čas, saj državljani pričakujejo hiter odziv. Če administratorji nimajo in vlog prispeva k pripravi kakovostnejših zakonov in javnih politik. zagotovljenega določenega deleža delovnega časa za to delo, je težko zagotoviti odgovore v Center za mirovne študije (CMS) je nevladna, nepridobitna organizacija, ki spodbuja nenasilje, kratkem roku. človekove pravice in družbeno spremembo skozi povezovanje izobraževanja, raziskovanja in Redno je treba nadgrajevati orodje, da se lahko sledi trendom ter seznanja institucije in druge aktivizma. Z vzpostavljanjem mreže izobraženih državljanov, ki imajo veščine in uveljavljajo deležnike s prijavljeno vsebino. vrednote izgradnje miru, CMS prispeva k ustvarjanju dejavne in vplivne civilne družbe. S krepitvijo dejavnih in/ali zainteresiranih državljanov je CMS gonilna sila spodbujanja trajnega FINANCIRANJE in pozitivnega miru v regiji. Z javnimi dogodki in akcijami vpliva na javnost, medije in državne Spletna stran je bila ustanovljena leta 2016 s pomočjo sredstev iz skladov držav Evropskega strukture, da bi jih spodbudil k vključitvi v vzporedne procese spoprijemanja s preteklostjo in gospodarskega prostora in Kraljevine Norveške v znesku 525.299,10 HRK (cca 70.000 EUR). V oblikovanja mirovnih politik. letu 2018 je bila nadgradnja financirana s sredstvi Evropske unije v okviru Programa za pravice, 35 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — HRVAŠKA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 36 enakost in državljanstvo (REC – Rights, Equality and Citizenship Programme). Administratorji NAZIV DOBRE PRAKSE spletne strani so zaposleni v organizacijah Hiša človekovih pravic in Center za mirovne študije, Spletni portal »Medijska pismenost« ki sta projektno financirana predvsem iz skladov EU. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Od idejne zasnove do realizacije je portal rezultat skupnega dela Agencije za elektronske medije Praksa je trajnostna, ker ne zahteva veliko virov za delo, razen deležev v delovnem času (AEM) in UNICEF-a na področjih, na katerih se prepletajo interesi teh dveh institucij. Partnerji administratorjev in morebitnih tehničnih izboljšav v prihodnosti, za kar se sredstva lahko portala so od ustanovitve pri vsebinskem delu tudi Hrvaška filmska zveza, Hrvaški avdiovizualni zagotovijo skozi podporo civilni družbi na državni ali evropski ravni. center (HAVC), Fakulteta političnih znanosti in Akademija dramske umetnosti, medtem ko se je v juniju leta 2019 krog partnerjev povečal za šest visokošolskih izobraževalnih ustanov. Trenutni INFORMACIJE IN KONTAKTI izziv sta usklajevanje vseh partnerjev in zagon skupnih dejavnosti. Spletna stran: www.dostajemrznje.hr Ciljna skupina portala so učitelji/profesorji in starši/skrbniki, saj je namen portala opolnomočiti E-pošta: dostajemrznje@gmail.com tiste, ki delajo z otroki in jih lahko medijsko izobrazijo. Otroci in mladi so sekundarna ciljna Kontaktna oseba: Tina Đaković, organizacijska koordinatorica Hiše človekovih pravic Zagreb skupina, ki je ravno tako vključena v sodelovanje, še posebej pri določenih projektih in natečajih portala. V zadnjem času se na portalu vse več objavljajo tudi vsebine, vezane na krepitev kritičnega razmišljanja in boj proti dezinformacijam. Dejavno se spremlja delo nekaterih evropskih institucij, hkrati se objavljajo tudi kompleksnejše vsebine na to temo. Portal Medijskapismenost.hr pokriva geografsko področje Republike Hrvaške, hkrati pa vključuje tudi novice o delovanju evropskih institucij na področju medijske pismenosti. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Pobudnika in ustanovitelja portala sta AEM in Urad UNICEF-a za Hrvaško, medtem ko je AEM uradni lastnik portala. V delovanje portala so vključeni številni partnerji, ki s svojim delovanjem prispevajo k širjenju medijske pismenosti na Hrvaškem in kakovostni vsebini na portalu, npr. Akademija dramske umetnosti, Fakulteta političnih znanosti, HAVC in Hrvaška filmska zveza. V juniju leta 2019 so se portalu pridružili Akademija za umetnost in kulturo v Osijeku, Oddelek za komunikologijo Hrvaških študijev, Oddelek za komunikologijo Univerze v Dubrovniku, Učiteljska fakulteta Univerze v Zagrebu, Univerza VERN’ in Visoka šola Edward Bernays. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA S skupno vsebino, ki nastaja v sodelovanju vseh partnerjev, portal podpira v prvi vrsti starše, skrbnike in učitelje pri dvigovanju ravni lastne medijske pismenosti ter medijskih veščin in znanja otrok. Portal je prav tako osrednje mesto za informacije o medijskem izobraževanju, medijski pismenosti, politikah in trendih v medijski in avdiovizualni industriji. Cilj portala je spodbuditi pogovore o medijih in varni uporabi tehnologij, brez katerih je nemogoče napredovati v 21. stoletju. V ta namen ustanovitelji portala nenehno pozivajo vse bralce, naj se jim pridružijo in sodelujejo pri izbiri tem, ki bi jih želeli brati, da bi portal lahko zaživel kot skupni projekt uredništva in bralcev. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Portal je uspešen, saj ob stalnem vključevanju novih akterjev nadaljuje svoje delovanje. Velja za osrednje mesto za učenje, navdih in izmenjavo med uporabniki, katerih število raste iz leta v 37 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — HRVAŠKA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 38 leto. Leta 2018 sta AEM in UNICEF ob portalu zagnala še en uspešen projekt – Dneve medijske NAZIV DOBRE PRAKSE pismenosti, ki se prepletajo s portalom. Dnevi medijske pismenosti so sestavljeni iz treh glavnih Mobilna aplikacija MUP – Sigurnost i povjerenje/Mobilna aplikacija MNZ elementov: dogodkov (predavanja, delavnice, razprave, projekcije idr.), enodnevnih delavnic za – Varnost in zaupanje učence v medijih, izdelave in distribucije izobraževalnih gradiv. Portal Medijskapismenost.hr je glavni komunikacijski kanal Dnevov, na katerem se objavljajo vsa besedila, vezana na Dneve, in UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA tudi – najpomembneje – izobraževalna gradiva in predavanja, nastala v sklopu Dnevov medijske Mobilna aplikacija »MUP – Sigurnost i povjerenje« (»MNZ – Varnost in zaupanje«) je namenjena pismenosti. Izdelavo, produkcijo in distribucijo teh gradiv v celoti financirata AEM in UNICEF. državljanom, ki lahko prek mobilnih telefonov prijavijo kazniva dejanja, prekrške in druge dogodke iz domene delovanja hrvaške policije. Aplikacija je bila pred kratkim izboljšana, tako LEKCIJE IN IZZIVI da lahko poleg fotografij državljani pošiljajo tudi kratke videozapise. Aplikacija je narejena v V procesu postavljanja portala ni bilo nobenih posebnih izzivov. sklopu projekta E-policija in se lahko namesti na vse tri operacijske sisteme, Android, iOS in OS Windows Phone. Z nedavno nadgradnjo so bile razširjene možnosti, s katerimi lahko državljani FINANCIRANJE policiji prijavijo razne dogodke, kadar morda iz varnostnih razlogov ne morejo opraviti klica. Izdelavo portala oziroma ustvarjanje in postavitev spletne strani sta skupno financirala AEM Aplikacija MNZ – Varnost in zaupanje je dostopna na področju Republike Hrvaške, vendar ni in UNICEF, medtem ko delovanje portala od junija leta 2016 v celoti financira AEM. AEM je nujno omejena na uporabo državljanov RH. V uporabi je vse od leta 2015. neodvisno regulatorno telo, sredstva pa mu neposredno zagotavlja industrija (mediji), ki ga nadzira. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Lastnik aplikacije je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške (MNZ). Prakso izvajajo TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE policijski uslužbenci. Prihodnost portala je dobra in obetavna. Na to kažejo podatki, da branost portala od ustanovitve nenehno raste. V aprilu leta 2020 je bilo zabeleženih več kot 85.000 edinstvenih KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA uporabnikov. Pomembnost portala se je pokazala tudi v času krize in karantene zaradi Vsa navodila za uporabo mobilne aplikacije najdete v aplikaciji, ki deluje tako, da oseba pandemije koronavirusa, še posebej zaradi enega od temeljnih ciljev portala – opolnomočenja fotografira/posname dogodek (zaželeno je, da so vključene geografske koordinate) in nato prek državljanov z veščinami kritičnega razmišljanja. aplikacije pošlje fotografijo/posnetek na centralni portal MNZ-ja. Poleg fotografije/posnetka lahko državljani (in drugi) pošljejo besedilno pojasnilo ali opis dogodka. Policijski uslužbenci, INFORMACIJE IN KONTAKTI ki pregledujejo prispele fotografije in posnetke, lahko tudi navežejo stik s pošiljateljem, vendar Spletna stran: https://www.medijskapismenost.hr/ je treba poudariti, da je ta interakcija povsem anonimna. Prek aplikacije lahko vsaka oseba s E-pošta: medijskapismenost@e-mediji.hr pametnim telefonom prijavi razne dogodke, tudi v situacijah, ko morda iz varnostnih razlogov ni mogoče poklicati številke policije 192. S pomočjo vključenih geografskih koordinat na pametnem telefonu in fotografiranjem okolice, v kateri se nahaja oseba, potrebna pomoči, je iskanje osebe hitrejše in lažje. Ob vsaki tako prejeti prijavi policijski uslužbenci operativno-komunikacijskega centra na policijskih upravah takoj ocenijo, ali je potrebno hitro ukrepanje in lahko prijavo pošljejo pristojni službi oz. jo zavrnejo kot nepomembno. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Mobilna aplikacija MNZ – Varnost in zaupanje je primer dobre prakse v boju proti nesprejemljivemu/sovražnemu govoru v javnem prostoru, saj na inovativen način in s preprosto uporabo olajša komunikacijo med državljani in policijo. LEKCIJE IN IZZIVI Izzivi so se nanašali na tehnični vidik aplikacije, saj se operacijski sistemi mobilnih naprav razvijajo izjemno hitro. Različni proizvajalci imajo svoje dodatke, ki lahko vplivajo na delovanje 39 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — HRVAŠKA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 40 DOBRE PRAKSE V SRBIJI aplikacije. Včasih državljani prek aplikacije prijavljajo tudi dogodke oziroma težave, ki niso v NAZIV DOBRE PRAKSE pristojnosti policije (temveč najpogosteje v pristojnosti komunalnega redarstva), kar sicer ni Pobuda »Virtualno postaja resnično« težavno, saj je policija državljanom vedno na voljo in sodeluje z drugimi organi, zato take prijave vedno posreduje pristojnemu organu. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Digitalno nasilje in njegovo preprečevanje sta glavni temi pobude »Virtualno postaja resnično«. FINANCIRANJE OCD Libero je začel pobudo leta 2012, ko se je ta organizacija pridružila kampanji Sveta Evrope Sredstva za mobilno aplikacijo MNZ – Varnost in zaupanje so zagotovljena v okviru HAKOM- »No Hate Speech Movement« in postala del Nacionalnega odbora za boj proti sovražnemu ovega1 projekta razvoja širokopasovnega interneta in delno iz sredstev MNZ-ja (nadgradnja). govoru. Od takrat pa do danes je organizacija razvila in uvedla niz neformalnih izobraževalnih programov, katerih cilja sta opolnomočenje in podpiranje mladih, da se ustrezno spoprimejo TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE z izzivi digitalnega sveta. Izobraževali so se mladi, predvsem učenci srednjih šol. Mladi so V načrtu je nadaljnji razvoj aplikacije z dodatnimi funkcijami, saj EU spodbuja in zahteva ta pridobivali znanja in veščine o tem, kako preprečevati digitalno nasilje in se ustrezno odzvati v način komunikacije z odzivnimi točkami javne varnosti (PSAP – Public Safety Answering Points), primerih, ki vključujejo tudi sovražni govor, ter kako podpreti svoje vrstnike, ki so jim namenjeni ker omogoča dostavo kakovostnejše in celovitejše informacije. negativni komentarji in sovražni govor. Izobraževali so se tudi odrasli, predstavniki institucij in sistema, ki otrokom in mladini ponujajo podporo in se odzovejo v situacijah, ko je nujna INFORMACIJE IN KONTAKTI intervencija. V prvi vrsti so to učitelji, poleg tega pa tudi predstavniki Centra za socialno delo v Aplikacijo si je mogoče prenesti v spletni trgovini Google Play in na spletni strani Ministrstva za Srbiji, mladi pravniki, predstavniki organizacij, ki so članice Mreže organizacij za otroke Srbije, notranje zadeve. zaposleni v zdravstvu in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve. Poleg izobraževalnih E-pošta: pitanja@mup.hr delavnic je bila izvedena tudi obsežna spletna kampanja s ciljem obveščanja mladih o pomenu izobraževanja na temo zaščite pred digitalnim nasiljem. Od leta 2019 je dostopen tudi spletni program izobraževanja, ki ponuja znanja s treh področij: digitalne komunikacije, digitalnega nasilja ter preventive in zaščite mladih pred digitalnim nasiljem. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Nosilec pobude je beograjska organizacija za mlade Libero. Pri svojem delu so osredotočeni na pravice mladih, njihovo zaščito in spodbujanje. Pomembni partnerji, ki so omogočili izpopolnjevanje, razvoj in dolgo življenje pobude »Virtualno postaja resnično«, so Svet Evrope v okviru kampanje »No Hate Speech Movement«, UNICEF Srbija, Ministrstvo mladine in športa Srbije, Mreža organizacij za otroke Srbije, Mestna občina Vračar in mreža CIVILNET s svojo finančno, tehnično in strokovno podporo. Uspeh uvedbe in izvajanja posameznih dejavnosti je zasnovan na dobrem sodelovanju s številnimi ustanovami socialnega dela, pisarnami za mlade in srednjimi šolami po vsej Srbiji. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA V prvi vrsti se pobuda izvaja prek neformalnih izobraževalnih programov, predvsem v obliki delavnic in/ali predavanj. Organizirana so izobraževanja za srednješolce po vsej Srbiji, usmerjena v izgradnjo znanj in veščin za preprečevanje digitalnega nasilja, vključno s sovražnim govorom v spletnem okolju, in boj proti njemu. S ciljem opolnomočenja mladih v smislu posredovanja znanj in izkušenj vrstnikom s področja izobraževanja za človekove pravice ter tudi veščin vodenja izobraževalnih dejavnosti za vrstnike se izvajajo tudi TOT-programi. 1 Hrvaška regulatorna agencija za spletne dejavnosti, www.hakom.hr. Izobraževalni programi so usmerjeni v razvoj zmožnosti sistema za preprečevanje nasilja 41 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — HRVAŠKA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 42 nad otroki in zaščito pred njim. Podporo zagotavlja UNICEF-a Srbija. Izobraževalni programi Opaža se, da z zaključkom kampanje »No Hate Speech Movement« Sveta Evrope in prenehanjem vključujejo subjekte, ki pripadajo formalnemu sistemu podpore, npr. predstavnike lokalnih financiranja upada število dejavnosti, ki še naprej potekajo v okviru te pobude, kar je usoda timov za boj proti nasilju nad otroki in predstavnike Centra za socialno delo v Srbiji. Da bi večine nacionalnih programov, ki so potekali pod okriljem te mednarodne kampanje. zagotovili stalno podporo, so oblikovali, izobrazili in imenovali tim 20 trenerjev za izboljšanje dela ustanov za socialno delo. Poleg tega so izobraževanja organizirana tudi za organizacije, ki FINANCIRANJE niso institucionalnega tipa in so del Mreže organizacij za otroke Srbije. Pobudo so finančno podprli Ministrstvo mladine in športa Vlade Republike Srbije, UNICEF Izvaja se tudi izobraževalni program prosvetnih delavcev, ki je usmerjen k pridobivanju nujnih Srbija in Svet Evrope. znanj in veščin, da se mladim, ki so predmet digitalnega nasilja, zagotavlja ustrezna podpora in da se opolnomočijo, da ne bi postali žrtve ali storilci digitalnega nasilja. TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Na spletni strani pobude »Virtualno postaja resnično« še naprej živi program spletnega DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI usposabljanja, ki poleg pouka s treh področij, ki pokrivajo znanja, potrebna za prepoznavanje Leta 2012, ko se je Libero pridružil evropski kampanji »No Hate Speech Movement«, ga je Svet in preprečevanje nasilja v spletnem prostoru, obsega še seznam ukrepov in postopkov o tem, Evrope, ki je vodil celotno kampanjo, razglasil za primer dobre prakse. Od takrat pa do danes kako se odzvati v primeru nasilja, kar predstavlja dragocen vir za vse, ki se ukvarjajo z vzgojno-je tim Libero izobrazil več kot 6000 srednješolcev v Srbiji. Oblikovan je bil tim 30 izobraževalcev izobraževalnim delom. v 15 občinah po vsej Srbiji za usposabljanje za vrstniško izobraževanje, ki je sprejeto v več kot Poleg spletnega izobraževalnega programa je organizacija Libero zgradila svoje zmožnosti tudi 150 šolah v Srbiji. na področju mladinskega spletnega aktivizma, ki jih v veliki meri uporablja pri svojem delu Več kot 400 predstavnikov lokalnih timov za boj proti nasilju nad otroki (VAC-timi) in več kot varstva in promocije pravic mladih. 300 delavcev Centrov za socialno delo iz 30 mest in občin je opravilo usposabljanje za boj proti nasilju na spletu. INFORMACIJE IN KONTAKTI Trdoživost pobude vsekakor sloni na izkušnjah in strokovnem mnenju OCD Libero. Čeprav se tim Spletna stran: http://virtuelnopostajestvarnost.org/ nenehno pomlajuje, širi in strokovno izpopolnjuje, se organizacijska izkušnja ne presega, temveč Kontaktna oseba: Miloš Pavlović, office@libero.org.rs nadgrajuje. Ravno z učenjem iz izkušenj pri delu z mladimi in potrebe po večjem vključevanju staršev in učiteljev zaradi boljšega in pravočasnega odzivanja na primere digitalnega nasilja je bil oblikovan program za izobraževanje učiteljev, ki ga je obiskalo 70 učiteljev. Tudi v digitalnem okolju so dejavni, leta 2019 je bila odprta platforma za učenje o digitalnem nasilju, namenjena socialnim delavcem, učiteljem, članom VAC-timov in drugim strokovnim osebam. Z namenom obveščanja mladih o pomenu izobraževanja na temo zaščite na spletu so izvedli obsežno spletno kampanjo, ki je dosegla več kot 150.000 mladih na družbenih omrežjih. LEKCIJE IN IZZIVI Na začetku izvajanja pobude je bila največja težava vzbuditi zanimanje (zlasti starejših) učiteljev za problematiko digitalnega nasilja in zlorabe otrok. Njihovo zanimanje je bilo namreč odvisno od stopnje računalniške pismenosti, ki je bila v posamičnih šolah na nizki ravni, posebej zunaj Beograda. Po drugi strani so strokovnjaki iz centrov za socialno delo lažje prepoznali potrebe najmlajših uporabnikov in so se v večini primerov zanimali za sodelovanje z Liberom. Najbolj pripravljeni za sodelovanje so bili učenci srednjih šol. Ti so se dobro odzvali in so bili pripravljeni na izmenjavo svojih izkušenj iz digitalnega sveta. Na podlagi izkušenj, ki so jih delili učenci, so bile oblikovane izobraževalne interaktivne delavnice, tako pa so se tudi izognili suhoparnim predavanjem in predstavitvam, podobnim šolskim uram, do katerih imajo učenci odklonilen odnos. Kampanje na družbenih omrežjih so bile prav tako prilagojene resničnim zanimanjem in težavam mladih. 43 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 44 NAZIV DOBRE PRAKSE in komentarje, pri katerih se je sumilo na sovražni govor. Cilj je bil izbrati strateške primere, na »Anonimno sovraštvo« in »H8index – Baza verbalnega nasilja« katerih se lahko testirajo trije mehanizmi za zaščito pred sovražnim govorom na spletu: ugovor Varuhu za varstvo enakopravnosti, pritožba Tiskovnem svetu in kazenska ovadba. Ravno UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA sodelovanje z vsemi institucijami, pristojnimi za preprečevanje sovražnega govora, in analiza Projekt »Anonimno sovraštvo«1 je bil izveden od novembra leta 2017 do oktobra leta 2018. Gre njihove dotedanje prakse sta sestavljala drugo skupino dejavnosti. Med projektom je bilo tako za večplasten projekt nevladnega sektorja, katerega ciljne dejavnosti so bile različno usmerjene. vloženih šest ugovorov Varuhu za varstvo enakopravnosti, tri pritožbe in štiri kazenske ovadbe. V prvi vrsti so želeli strokovni in širši javnosti pokazati razširjenost sovražnega govora na spletu, Na osnovi rezultatov izvedene raziskave, analize prakse omenjenih institucij in regulatorjev ter predvsem na informativnih spletnih portalih in družbenih omrežjih v Srbiji. Zaradi potrebe tudi analize postopkov glede na vložene ugovore, prijave in pritožbe je projektni tim v okviru javnosti o obveščenosti in dejavni vključitvi v boj proti negativnim posledicam širjenja skrajnih tretje skupine dejavnosti izdelal dokument s priporočili za izboljšanje kazenske politike glede stališč in ideologij so odprli tudi spletni portal H8index – Baza verbalnega nasilja, ki je posvečen sovražnega govora na spletu, ki izboljšuje tri pomembne segmente: prispeva k spremembi težavam z diskriminacijo, še posebej sovražnemu govoru na spletu. Pomembno je poudariti, da politike nekaznovanja, obveščenosti javnosti o prisotnosti sovražnega govora in ekstremizma v trenutku pisanja tega poročila portal H8index še vedno deluje. Vzpostavljalo se je sodelovanje na spletu ter načinov zaščite pred takšnimi postopki. s ključnimi institucijami, pristojnimi za preprečevanje sovražnega govora, in izvedena je bila Liber je bil zadolžen za oblikovanje, urejanje in vzdrževanje portala H8index – Baza verbalnega analiza njihove dotedanje prakse. Med izvajanjem projekta so bila oblikovana tudi Priporočila za nasilja. izboljšanje kaznovalnih politik za sovražni govor na spletu in obveščanja javnosti o prisotnosti sovražnega govora in ekstremizma na spletu ter tudi načina zaščite pred takšnimi postopki. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Odloki in ukrepi, ki sta jih sprejela Varuh za varstvo enakopravnosti in Tiskovni svet po ugovorih ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO in pritožbah Beograjskega centra predstavljajo pomemben korak v boju proti sovražnemu Izvajalca projekta sta Beograjski center za človekove pravice in Center za nove medije Liber – govoru na spletu. Postopek pred Varuhom je ocenjen kot učinkovit in ustrezen mehanizem dve organizaciji civilne družbe z različnimi izkušnjami in področji delovanja. Beograjski center zaščite, vendar samo v primerih, kadar gre za postopek proti osebam, katerih identiteto je že 25 let, tj. vse od ustanovitve, teži k »ozaveščanju državljanov o pomembnosti in dometih mogoče ugotoviti. V drugih primerih je njegov doseg omejen. Varuh je med izvedbo projekta ideje človekovih pravic in individualnih svoboščin ter ustvarjanju okolja za njihovo popolno izvedel tudi analizo predpisov, ki se nanašajo na to področje, in izdelal Priporočila ukrepov spoštovanje«.2 Liber si od leta 2008, ko je bil ustanovljen, prizadeva za spodbujanje blogov, za uresničevanje enakopravnosti na spletnih portalih.3 Priporočila ukrepov so bila poslana odgovorne uporabe spleta in digitalne pismenosti. S pojavom družbenih medijev se je Liber vsem registriranim spletnim portalom in »nalagajo, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, z osredotočil na preučevanje fenomenov, vezanih na družbene medije, in vse vidike njihove namenom preprečevanja objavljanja vsebin in komentarjev uporabnikov na spletnih portalih in uporabe. profilih na družbenih omrežjih ter tudi odstranjevanja tistih komentarjev, ki so že bili objavljeni in so s tem postali dostopni javnosti in ki po svoji naravi lahko spodbujajo sovraštvo ali nasilje KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA proti osebam ali skupinam zaradi njihovih osebnih lastnostni ali povzročajo strah ali sovražno, Dejavnosti so bile razdeljene v tri sklope. V prvi skupini so zbrane in analizirane informacije o poniževalno in žaljivo okolje«.4 sovražnem govoru – novice, ki so jih izbrani spletni portali delili na svojih uradnih Facebook straneh, in komentarji posameznikov teh novic. Vzorčenje analiziranih enot so izvajali prek LEKCIJE IN IZZIVI programske opreme, po vnaprej postavljenih merilih. Statistično obdelavo rezultatov raziskav je Po drugi strani pa se kazenskopravna zaščita ni izkazala za najuspešnejši mehanizem zaščite izvajal Liber. Po zadanih spremenljivkah je potem Beograjski center globinsko analiziral novice v primerih sovražnega govora zaradi dolgotrajnosti postopka. Med trajanjem projekta so bile vložene štiri tožbe. Šele po zaključku projekta je Beograjski center dobil informacijo, da je bila 1 Informacije o projektu so zbrane s spletne strani Beograjskega centra za človekove pravice in iz publikacije »ANONIMNA ena od njih zavrnjena, kakršnekoli informacije o preostalih treh pa so izostale. (Čeprav je ta MRŽNJA Mehanizmi zaštite od govora mržnje na internet«/»ANONIMNO SOVRAŠTVO Mehanizmi zaščite pred sovražnim mehanizem zaščite edini, ki se lahko uporabi, ko gre za osebe, katerih identiteta ni znana.) govorom na spletu«. Gradivo je dostopno na spletnih straneh: http://www.bgcentar.org.rs/anonimna-mrznja-prijavi-govor-mrznje-na-internetu/ in http://www.bgcentar.org.rs/anonimna- mrznja/. Stojković, M., Pokuševski, D. (2018). Anonimna mržnja – Mehanizmi zaštite od govora mržnje na internetu. 3 Priporočilo ukrepov za uresničitev enakopravnosti za internetne portale, dostopno na http://ravnopravnost.gov.rs/rs/ Beograd: Beogradski centar za ljudska prava/ANONIMNO SOVRAŠTVO Mehanizmi zaščite pred sovražnim govorom na preporuka-mera-za-ostvarivanje-ravnopravnosti-za-internet-portale/. spletu. Dostopno na: http://www.bgcentar.org.rs/bgcentar/wp-content/uploads/2018/12/Anonimna-mrznja-FINAL-S.pdf. 4 Stojković, M., Pokuševski, D. (2018). Anonimna mržnja – Mehanizmi zaščite pred govorom sovraštva na spletu. Beograd: Beograjski center za človekove pravice. Dostopno na: http://www.bgcentar.org.rs/bgcentar/wp-content/uploads/2018/12/ 2 http://www.bgcentar.org.rs/o-nama/. Anonimna-mrznja-FINAL-S.pdf, str. 58. 45 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 46 Zaradi tega projektni tim v svojih zaključkih in priporočilih poudarja, da se »boj proti sovražnemu NAZIV DOBRE PRAKSE govoru ne more opreti izključno na pravne mehanizme zaščite«, temveč jih je treba uporabljati Sledilnik lažnih novic (Fake News Tragač) kot subsidiarno obliko boja, medtem ko bi primarno sredstvo predstavljali preventivni ukrepi zaščite pred diskriminacijo, vključujoč tudi izobraževanje«.5 Izobraževanje bi moralo obsegati UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA tudi izobraževanje državljanov, urednikov spletnih medijev ter pripadnikov policije in tožilstva. Novosadska novinarska šola od svoje ustanovitve leta 1998 z različnimi vrstami dejavnosti Izboljšati je treba tudi samoregulativne mehanizme spletnih medijev in tudi tistih, ki omogočajo spodbuja komunikacijo brez diskriminacije, netolerance in sovraštva. V spletno okolje boja uporabnikom, da se odzovejo na sovražni govor. proti sovražnemu govoru je uradno vstopila leta 2014 kot ena od sodelavk velike raziskave »Hate Speech in Online Media in South East Europe«, v kateri so opredeljeni osnovni trendi FINANCIRANJE in premiki sovražnega govora na spletnih medijih na Zahodnem Balkanu in Turčiji.1 Velik del Projekt je financirala Fondacija za otvoreno društvo/Fundacija za odprto družbo iz Srbije. od 200 projektov, ki jih je izvedla, je bil usmerjen v povečevanje zmožnosti različnih ciljnih skupin, medijskih delavcev, predstavnikov OCD, mladih za preprečevanje sovražnega govora TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE in boj proti njem. Zaradi povečanega trenda napada na novinarje v spletnem okolju je bil leta Glede na to, da so rezultati raziskave pokazali, da se sovražni govor veliko pogosteje pojavlja na 2019 objavljen »Priročnik za novinarje in novinarke: mehanizmi zaščite pred spletnim nasiljem« družbenih omrežjih medijev in da mediji oziroma njihovi uredniki svoja družbena omrežja ne 2kot svojevrsten vodič po pravnih predpisih, ki lahko pomagajo novinarjem, ki se srečujejo s razumejo kot del medija oziroma zavračajo obveznost moderiranja objavljenih vsebin, načrtuje katerokoli obliko spletnega nasilja. Beograjski center nadaljevanje dejavnosti v smeri izobraževanja medijskih delavcev, v smeri Od leta 2017 deluje portal Fake News Tragač (Sledilnik lažnih novic) kot poseben in povsem moderiranja sovražnega govora in tudi njihovega dejavnega vključevanja v preprečevanje usmerjen na spletno okolje in ki velja za nekakšnega neodvisnega opazovalca, ki dekonstruira teh oblik obnašanja. H8index – Baza verbalnega nasilja je nadaljevala z dejavnostmi tudi lažne in manipulativne medijske vsebine, izobražuje medijske delavce in občinstvo, da kritično po zaključku projekta, na katero še vedno prihajajo prijave sovražnega govora in istočasno analizirajo/berejo novice in preverjajo vire. S tem pomembno prispeva k boju proti sovražnemu predstavlja odlično bazo podatkov, ki se lahko uporablja v raziskovalne namene. govoru. INFORMACIJE IN KONTAKTI ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Spletna stran: http://www.bgcentar.org.rs/ Fake News Tragač se je začel kot ena od projektnih dejavnosti, vendar pa je Novosadska Kontaktna oseba: Dušan Pokuševski, dusan@bgcentar.org.rs novinarska šola hitro razumela, da njegov pomen presega okvir enega projekta. Zaradi tega se je okrog Fake News Tragača zbrala skupina mladih ljudi, izobraževalcev, novinarjev in posebna skupina upravljalcev programa, ki omogočajo izvedbo izobraževalnih programov in nenehno objavljanje vsebin na portalu. Fake News Tragač je od 31. maja 2018 vpisan v Register za medije Agencije za gospodarske registre Srbije. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Uredništvo portala Fake News Tragač vsakodnevno spremlja poročanje tradicionalnih in spletnih medijev ter analizira točnost objavljenih informacij. Analizira avtentičnost vira, podanih dejstev, fotografij in videomaterialov. Na portalu se objavljajo analitična besedila, v katerih se dekonstruirajo netočne informacije, podane v medijskih objavah. Analizirajo se in dekonstruirajo objave na družbenih omrežjih, kadar gre za lažne in manipulativne informacije, objavljene na uradnih profilih pomembnih subjektov družbeno-političnega življenja v Srbiji. 1 Lani, R. (ur.) (2014). Hate Speech in Online Media in South East Europe. Tirana: Albanian Media Institute. Dostopno na: http://www.institutemedia.org/2019/12/08/a-book-about-hate-speech-in-online-media/. 2 Stojković, M., Janjatović Jovanović, M. (2019) Mehanizmi zaštite od online nasilja, Priručnik za novinare i novinarke. Novi Sad, Novosadska novinarska škola. Dostopno na: https://www.novinarska-skola.org.rs/sr/publication/mehanizmi-zastite- 5 Ibid, str. 84. od-onlajn-nasilja/. 47 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 48 Prav slednje so se izkazale za najpogostejši viri lažnih informacij, ki vsebujejo in/ali provocirajo institucijah, ki preprosto nimajo odgovorov na določena vprašanja. komentarje sledilcev z elementi sovražnega govora. Resna težava, ki se je pojavila med delom, je težava ogrožanja varnosti urednikov, novinarjev, Poleg kratkih dekonstrukcij izvaja raziskovalna skupina tudi tematske raziskave, katerih cilj angažiranih na Tragaču, in tudi tima Novosadske novinarske šole. Registrirani so incidenti v je ugotovitev manipulativnih trendov, ki jih uporabljajo posamezni mediji ali s katerimi se zvezi s komentarji botov določenih interesnih skupin, tako na družbenih omrežjih Tragača kot spremljajo določene teme. tudi na osebnih profilih novinarjev in urednikov, javne žalitve na portalih za omejeno uporabo Vzporedno se uresničujejo izobraževalne dejavnosti medijskih delavcev in študentov in tudi grožnje s fizičnim nasiljem, namenjene osebno uredniku portala, zaradi česar so bile novinarstva, ki se usposabljajo za delo na Tragaču, ter tudi članov drugih uredništev, z namenom vložene ustrezne prijave na policijo. povečanja njihovih kompetenc v izogib objavljanju lažnih in manipulativnih vsebin v medijih, v katerih delajo. FINANCIRANJE Izobražujejo se tudi mladi – učenci osnovnih in srednjih šol – o tem, kako prepoznati lažne Dejavnosti Fake News Tragača je skozi različne projekte financiralo nekaj donatorjev, med in manipulativne vsebine ter tudi kako prevzeti odgovornost za ustvarjanje lastnih vsebin, katerimi so Fundacija za odprto družbo iz Srbije, Netherlands’ Fund for Regional Partnership – vključno s preprečevanjem spletnega maltretiranja in sovražnega govora. MATRA, National Endowment for Democracy – NED in Hedaya ob finančni pomoči EU. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Samo v letu 2019 je skupina Fake News Tragača raziskala 163 manipulativnih vsebin in pri širitvi Priljubljenost Fake News Tragača, zaupanje občinstva in tudi objektivna potreba, da se na dezinformacij ujela 177 medijev, ki so skupno 726-krat oblikovali ali posredovali neresnice. ta način odgovori na proizvajanje lažnih medijskih vsebin, za zdaj zagotavljajo dovolj veliko Širok nabor tem in področij, iz katerih izhajajo, preverjajo novinarji sodelavci, ki so se s časom finančno podporo donatorjev, kar omogoča njegovo neprekinjeno delovanje. specializirali za določena področja. Besedila grejo skozi strog uredniški nadzor, s katerim se Izobraževalne dejavnosti se bodo nadaljevale z namenom izvedbe v okviru programa medijske odstotek napak zmanjša na najmanjšo možno raven. Točnost podanih informacij je temelj, na pismenosti, ki je eden od stebrov delovanja Novosadske novinarske šole. V drugi polovici leta katerem se gradi zaupen odnos z občinstvom. Vsako objavljeno besedilo je pospremljeno z 2020 bo poudarek na izobraževanju prihodnjih dopisnikov Tragača iz različnih srbskih mest ustrezno objavo na družbenih omrežjih, ki niso samo sredstvo promocije, temveč omogočajo (Subotice, Zrenjanina, Kragujevca in Novega Pazara). Ravno tako je načrtovana izdelava nove tudi dejavno sodelovanje občinstva, ki predlaga teme in konkretne primere za analizo, kar veča spletne strani in mobilne aplikacije, s pomočjo katere bodo bralci lahko prijavljali sumljive njegovo zvestobo in podaljšuje življenje objavljenih dekonstrukcij. vsebine in brali nove analize. V preteklih dveh letih je bilo na tem področju izobraženih okoli 80 medijskih delavcev in študentov novinarstva. Na 22 delavnicah, izvedenih v 20 šolah v 14 mestih po Srbiji, je bilo INFORMACIJE IN KONTAKTI izobraženih 492 učencev ter 27 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Spletna stran: https://fakenews.rs/ Izobraževalni del spletne strani »Dekonstruirajte sami« in tudi analize, objavljene na Tragaču, Kontaktna oseba: Stefan Janjić, stefan@fakenews.rs uporabljajo učitelji pri pouku izbirnega programa »Jezik, kultura in mediji«, ki je bil nedavno vpeljan kot izbirni predmet v gimnazijah v Srbiji, ker se ujema s kurikulumom tega programa. LEKCIJE IN IZZIVI Osnovna postavka, da se spremljajo vsebine, objavljene na dnevni ravni, s seboj prinaša določene izzive. Prvič, v Srbiji je registriranih več kot 1500 medijev, zato je nemogoče spremljati vse njihove objave. Teme, s katerimi se ukvarjajo posamezne dekonstrukcije, so pogojene z objavami v medijih. Samo v raziskavah Tragačev tim določa tematski fokus analize, tako da se analize, ki se nanašajo na predsodke, diskriminacijo in sovražni govor, izvajajo redkeje, kot bi se morale glede na pomembnost teme. Nekatere informacije je precej težko ali nemogoče analizirati. Dober primer so (dez)informacije o migrantih, ki se širijo po družbenih omrežjih in jih je zelo težko preverjati tudi pri samih migrantih (zaradi jezikovne ovire in tudi zaradi nedostopnosti vira) ali pa pri pristojnih 49 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 50 NAZIV DOBRE PRAKSE zamisli, je DW akademija financirala njihovo produkcijo. Kampanja proti sovraštvu na družbenem omrežju YouTube Besedila in glasba so izdelek skupnega dela vplivnežev, ki sodelujejo v videospotu. Kritično – spota »Klikbejt« in »Drama« so naravnani do neprimernega, nenavadnega, agresivnega vedenja YouTuberjev in podobnih strategij, ki se uporabljajo za ustvarjanje klikvabe (»clickbait« – spletna vsebina, ki z vzbujanjem UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA radovednosti zvablja klike predvsem za potrebe oglaševanja) in videoodzivov (»reaction Od leta 2017 DW akademija v Srbiji in v regiji Zahodnega Balkana izvaja projekt »Mladi mediji – videos«), v katerih se negativno komentira vsebina nekega drugega YouTuberja. Premierno so mediji z mladimi in za mlade«, katerega dejavnosti so usmerjene v opolnomočenje medijev za prikazani na Balkan Tube Festu – »Klikbejt« v Sarajevu, »Drama« v Beogradu (2019) – in so potem obravnavo vsebin, pomembnih za mlade, in tudi mladih pri kritični uporabi medijskih vsebin. objavljeni tudi na YouTubu. V času pisanja tega poročila še vedno dobijo kak svež komentar. Pod okriljem tega projekta je leta 2019 osem mladih vplivnežev iz Srbije začelo kampanjo proti sovražnemu govoru in agresivnosti v spletni skupnosti YouTube. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Posneli in objavili so dva videospota: v aprilu leta 2019 »Klikbejt« in v septembru istega leta Glede na to, da mladi med 9. in 17. letom v Srbiji porabijo povprečno 78 odstotkov vsega »Dramo«, v katerih so avtorji uprizorili pogosto celo absurdne strategije, ki se uporabljajo za skupno preživetega časa na spletu1 za gledanje videoposnetkov, je za doseganje ciljne zbiranje čim večjega števila sledilcev (ki se neposredno odraža na prihodkih YouTuberjev). skupine izbran ustrezen medij. Glede na informacije na njihovih kanalih YouTube imajo Njihov cilj je bil, da opozorijo na odgovornost YouTuberjev – ne le uveljavljenih, temveč tudi avtorji/udeleženci videoposnetkov skupno nekaj manj kot 1,5 milijona naročnikov. Izbran je mladih, ki se šele začenjajo ukvarjati s tem »poslom« – glede vsebin, ki jih ti objavljajo, ter dober format, videospoti so ustvarjeni v obliki rap pesmi, in to v jeziku, s katerim YouTuberji spodbudijo javno razpravo o etično sprejemljivih in nesprejemljivih vsebinah. po navadi komunicirajo z mladimi. »Klikbejt« je imel v času pisanja tega poročila 2.920.888 ogledov, medtem ko jih je imela »Drama« 2.832.926. S tem je verjetno kampanja za boj proti ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO sovražnemu govoru, usmerjena k mladim, kampanja, ki je dosegla največje število pripadnikov Poleg DW akademije pri izvedbi projekta »Mladi mediji«, v okviru katerega je bila sprožena te ciljne skupine v Srbiji. Sodeč po številu komentarjev, ki jih spremljajo, so mlade nagovorili kampanja proti sovražnemu govoru in agresivnosti v spletni skupnosti YouTube, sodelujejo k razpravi. Po pregledu vsebine komentarjev se lahko sklepa, da je število tistih, v katerih se tudi drugi partnerji: Združenje medijev, LokalPress, Tiskovni svet in Krovna organizacija mladih mladi ukvarjajo s kritiko sovražnega govora, etiko, sprejemljivimi in nesprejemljivimi vsebinami, Srbije. sorazmerno majhen. Kampanja oziroma videospoti so izdelek skupine YouTuberji, ki jo sestavljajo Najbolji Ortaci, Cone, Dex Lik, Dule AXE, Duxa, Jenni Martin in KovalskA. Gre za osem mladih ljudi, ki imajo svoje LEKCIJE IN IZZIVI kanale YouTube, katerih posamezne številke naročnikov nihajo med 48.000 in 418.000. Vendar Ustvarjalci kampanje so začeli razpravo med YouTuberji, vendar na žalost ne v smeri samokritike, število njihovih naročnikov ni bilo tisto, kar jim je omogočilo sodelovanje v tem projektu, temveč kritike drugih. Čeprav so sami ustvarjalci videa nekajkrat poudarili, da njihov cilj ni »žaliti temveč dejstvo, da so sami izrazili željo po samoregulaciji spletne skupnosti YouTube in voljo določene osebe, temveč postopke«, so najprej sledili videoodzivi – drugi so torej neposredno za ukrepanje. kritizirali druge. Nato so tisti, ki so bili v odzivih neposredno izzvani, objavili svoj odziv in začeli »dramo«. Med njimi prednjači Baka Prase, ki ima trenutno 1.770.000 naročnikov in je obračun KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA začel s seksitičnimi, neumestnimi in nenavadnimi komentarji na račun »kolegice«, ki ga je Čeprav je kampanjo YouTuberjev mogoče razumeti kot samostojen projekt, je neločljivo kritizirala, potem pa nadaljeval z »izzivanjem« pripadnikov skupine, ki je vodila kampanjo. povezana z DW akademijo, programi, ki jih ta izvaja v Srbiji in državah Zahodnega Balkana, ter Vrhunec je bil, ko je v enem od svojih spotov gostil člane skupine Levijatan, ki se deklarativno projektom »Mladi mediji«. zavzema za pravice živali, objektivno pa predstavlja agresivno desničarsko organizacijo, katere Ena izmed dejavnosti tega projekta je večkrat organizirani Brave New Media Forum. Na Forumih člani so bili aretirani zaradi svojih dejavnosti. Skupina je torej dobila priložnost, da na kanalu se odpirajo različne teme. Med drugim so mladi udeleženci iz regije razpravljali o možnostih YouTube po neposrednem priporočilu svojega idola nagovori mlade. Skupni nastop so končali z sodelovanja tradicionalnih in novih medijev ter tudi o odgovornosti medijev, vključno z izjavo, da za celotno zgodbo stojijo »sovražniki Srbov in Srbije, satanisti in seveda tuji plačanci«, odgovornostjo ustvarjalcev vsebin na »novih medijih«. Predvsem na sceni YouTube v Srbiji, na ki vse to delajo, da bi zaslužili 500 evrov in »spotaknili Bogdana«, ki je »institucija«. Z YouTuba kateri zagotovo primanjkuje spoštovanja etičnih načel in celo osnovne spodobnosti, sovražni govor pa se preliva iz neposrednega govora YouTuberjev v komentarje sledilcev, ki v največjem 1 Kuzmanović, D., Pavlović, Z., Popadić, D. i Milošević, T. (2019). Korišćenje interneta i digitalne tehnologije kod dece številu ne presegajo osnovnošolske starosti. i mladih u Srbiji: rezultati istraživanja Deca Evrope na internetu. Beograd: Institut za psihologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. Dostopno na: https://www.unicef.org/serbia/media/12511/file/koriscenje_interneta_i_digitalne_tehnologije_ Ko se je oblikovala zamisel o snemanju videospotov in zbrala skupina avtorjev okrog skupne kod_dece_i_mladih_u_Srbiji.pdf. 51 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 52 DOBRE PRAKSE V DRUGIH DRŽAVAH IN NA EVROPSKI RAVNI se je razprava z obilico sovražnega govora preselila na druga družbena omrežja, nato pa še v določeno število tradicionalnih medijev (vključno z njihovimi spletnimi izdajami), zato je bil NAZIV DOBRE PRAKSE njihov doseg veliko večji od dosega same kampanje. Projekt sCAN (več držav članic EU) Izkazalo se je, da je to dejavnost, katere tveganja niso bila v celoti premišljena, zato je ostal odprt prostor za protikampanjo. Po drugi strani je zaradi vključitve tradicionalnih medijev UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA ostalo odprto tudi okno, skozi katero lahko tudi odrasli (na primer starši in učitelji) pokukajo v Projekt sCAN (Platforms, Experts, Tools: Specialised Cyber-Activists Network) je združeval del življenja, v katerem so mladi dejavni udeleženci, in ga poskušajo izboljšati. vrsto dejavnosti, namenjenih zbiranju in izmenjavi strokovnega znanja, orodij in metodoloških pristopov na temo spletnega sovraštva, ter za mednarodni razvoj učinkovitih praks s področja FINANCIRANJE prepoznavanja, analize, prijavljanja in zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu. Na podlagi Projekt »Mladi mediji« financira Nemško zvezno ministrstvo za ekonomsko sodelovanje in uspešnih dejavnosti iz preteklosti si je projekt prizadeval za nadaljnji razvoj pobud civilne razvoj. družbe ter prenos idej in krepitev sodelovanja med organizacijami na evropski ravni. Predvsem je projekt s tem predvideval skupni razvoj učinkovitega orodja za odkrivanje in nadzor sovražne TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE vsebine na spletu, okrepitev monitoringov odzivanja družbenih omrežij na prijave sovražnega DW akademija je organizacija, katere izkušnje in dobri rezultati omogočajo neprekinjeno govora, ki jih koordinira Evropska komisija, ter nadgradnjo znanja partnerjev pri prepoznavanju finančno podporo, ki je nujna za nadaljevanje dejavnosti. Skupaj z lokalnimi partnerji in razumevanju trendov spletnega sovraštva na mednarodni ravni. Izvedene so bile analize nadaljujejo izvedbo projekta »Mladi mediji« v obdobju med letom 2020 in 2022, z novim pojavnosti različnih oblik sovražnega govora na spletu, izobraževanja, diseminacije vsebin in poudarkom na regionalnem sodelovanju medijev, ki naslavljajo mlado občinstvo. Ena od objavljene publikacije. dejavnosti bo spodbujanje ustvarjanja novih, inovativnih (informacijskih in participativnih) Poleg samih partnerskih organizacij in drugih organizacij civilne družbe, ki so jim cilji projekta formatov za mlade, vključno s socialno ogroženimi skupinami, tako da bo en del dejavnosti namenjeni, je bila naslovljena tudi druga zainteresirana javnost, predvsem z ozaveščanjem in usmerjen na spletno področje. razvojem spletnih izobraževanj za posameznike, moderatorje in mentorje na platformi »Facing Facts Online«. INFORMACIJE IN KONTAKTI Dejavnosti so bile predvidene od leta 2018 do 2020 in zajemajo sodelovanje partnerjev iz Spletni strani: Avstrije, Belgije, Hrvaške, Češke, Francije, Nemčije, Italije, Latvije in Slovenije. https://www.dw.com/en/dw-akademie-in-serbia-and-the-western-balkans/a-18497351 https://www.dw.com/sr/klikovi-ali-i-odgovornost/a-48346807 ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Kontaktna oseba: Klaus Dahmann, klaus.dahmann@dw.com Projekt je koordinirala francoska organizacija LICRA (International League against Racism and Antisemitism), dejavnosti pa so izvajale partnerske organizacije iz različnih evropskih držav: ZARA – Zivilcourage und Anti-Rassismus-Arbeit (Avstrija), CEJI – A Jewish Contribution to an Inclusive Europe (Belgija), Kuća ljudskih prava Zagreb (Hrvaška), Romea (Češka), Respect Zone (Francija), jugendschutz.net (Nemčija), CESIE (Italija), Latvian Centre For Human Rights (Latvija) in Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede (Slovenija). Kot pridruženi partner je sodelovalo še združenje INACH – International Network against Cyber Hate (Nizozemska). Projekt je tako povezal organizacije, ki na nacionalnem nivoju delujejo na področju sovražnega govora, vendar se med seboj povezujejo tudi mednarodno. Mnoge od sodelujočih so med seboj v preteklosti že sodelovale in so povezane v okviru krovnega združenja INACH. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Partnerske organizacije so prispevale k skupni analizi pojavov in možnosti odzivanja na sovražni govor na spletnih portalih z analizo nacionalnih trendov po posameznih obravnavanih področjih. Glede na aktualno družbeno-politično dogajanje je koordinator partnerjem 53 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — SRBIJA ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 54 posredoval navodila za analizo izbranega fenomena na nacionalni ravni, posamezne prispevke LEKCIJE IN IZZIVI pa potem združil v skupno analitično objavo opažanj vseh sodelujočih. Zbrani in objavljeni1 so Niso opredeljeni. bili prispevki na teme: Sovražni govor proti Romom na spletu, Sovražna ontologija, Obstoječi avtomatski sistemi za nadzor sovražnega govora na spletu, Alternativne platforme/družbena FINANCIRANJE omrežja, Točke sovraštva – odgovornost javnih osebnosti na spletu, Intersekcionalni sovražni Projekt financira Generalni direktorat Evropske komisije za pravosodje in potrošnike v okviru govor na spletu, Trendi sovražnega govora v času pandemije covid-19. Programa za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020) Evropske unije. Del dejavnosti so Poleg tega so partnerji sodelovali tudi pri več izvedbah monitoringa s spremljanjem odzivnosti sofinancirale nekatere nacionalne organizacije. družbenih omrežij na prijave sovražnega govora, po zgledu monitoringov Evropske komisije. Na Po podatkih Evropske komisije2 je ta projekt sCAN financirala v višini 603.942,40 EUR, z različnimi to temo so partnerji LICRA, CESIE in CEJI organizirali tudi usposabljanja za člane sodelujočih deleži po partnerjih (podrobneje v dokumentu v sprotni opombi). organizacij (na Dunaju, v Bruslju, Parizu in Palermu), ki so jih vodili strokovnjaki partnerja ZARA, in objavili priročnik za usposabljanje. TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Razvita in izvedena so bila tudi druga izobraževanja na spletu, z namenom izboljšanja kapacitet Z objavo ugotovitev različnih dejavnosti v sklopu projekta ta zagotavlja organizacijam in širši organizacij civilne družbe in posameznikov pri odzivanju na sovražni govor na spletu. Že javnosti vpogled v takratne trende in izkušnje, na podlagi česar se lahko nadalje razvijajo obstoječa platforma s spletnim izobraževanjem za posameznike »Facing Facts Online« je bila v kapacitete civilne družbe za odzivanje na sovražni govor. Koordinatorji poleg tega povzemajo okviru projekta prevedena v nemščino in francoščino ter prilagojena nacionalnim kontekstom informacije v priporočila ključnim deležnikom (Evropska unija, nacionalne oblasti, javne v sodelovanju s partnericami Nemčije, Avstrije in Francije. Vzpostavljen je bil tudi spletni tečaj osebnosti, družbena omrežja, mediji) k ukrepanju za razvoj učinkovitejšega odzivanja in moderiranja spletnega sovražnega govora v angleščini in francoščini, prav tako na platformi preprečevanja sovražnega govora na spletu. Partnerstvo projekta bo na podlagi izkušenj in »Facing Facts Online«. ugotovitev načrtovalo tudi nadaljnje pobude in projekte, s katerimi želijo še dodatno povečati svoj prispevek k razvoju orodij za spremljanje, analizo in odzivanje na sovražni govor na spletu. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Mednarodne povezave sodelujočih organizacij, ki so nastale ali se utrdile v sklopu izvajanja V sklopu projekta se je mednarodno sodelovanje organizacij izkazalo za uspešno, saj so vse projekta, imajo visok potencial razvoja v nadaljnja partnerstva in sodelovanja, tako na po svojih močeh prispevale k skupnemu cilju izmenjave znanja in informacij ter razvoju dobre obravnavanem področju kot tudi zunaj njega, na drugih skupnih točkah. prakse soočanja s sovražnim govorom na spletu na mednarodnem nivoju. Partnerji prihajajo iz različnih okolij in imajo v svojih državah različne vloge in moč delovanja, kar je še dodatno INFORMACIJE IN KONTAKTI prispevalo k zagotavljanju raznolikosti pogledov in prispevkov. Spletna stran: http://scan-project.eu/ Pripravljeni analitični prispevki predstavljajo strukturiran pregled stanja po izbranih temah Kontakt: http://scan-project.eu/contact/ v povezavi s sovražnim govorom v sodelujočih državah. Opisana področja so pomembna in aktualna, upoštevajo razvoj družbeno-političnih okoliščin v Evropi in zajemajo raznolike vidike sovražnega govora na spletu. Z javno objavo so dostopna javnosti in organizacijam, ki jih tema utegne zanimati, prav tako kot tudi druga gradiva na temo zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu, ki so vir informacij in nasvetov uporabnikom. Izvedeni monitoringi omogočajo dodaten vpogled v odzivanje izbranih družbenih omrežij na prijave sovražnega govora, zunaj uradnih projektov monitoringa Evropske komisije, in s tem dopolnjujejo že zbrane podatke. Izobraževanja, ki jih je dodatno zagotovila organizacija ZARA, so omogočila učenje in izvajanje monitoringa tudi tistim organizacijam, ki pri tem še niso sodelovale. Hkrati so takšni skupni dogodki člane partnerjev še dodatno povezali in omogočili tudi neformalen prenos znanja in izkušenj ter zagotovili dodatne formalne in neformalne mednarodne povezave. 2 https://ec.europa.eu/research/participants/portal/doc/call/rec/rec-rrac-online-ag-2017/1827625-rec-rrac-online- 1 http://scan-project.eu/resources-and-publications/. ag-2017_-_abstracts_of_selected_proposals_en.pdf. 55 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 56 NAZIV DOBRE PRAKSE govoru, bodo izvajali inovativne pristope, ki so blizu predvsem mladim. Pomembno vlogo Media Diversity Institute: DeTACt in Get the Trolls Out! (več evropskih držav) pri tem bodo imele spletne kampanje in oblikovanje skupnosti vplivnežev (t. i. influencerjev) z ustreznim znanjem glede naslavljanja rasizma in ksenofobije na družbenih omrežjih. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Organizirana bodo tudi usposabljanja za uspešno odkrivanje sovražnega govora na spletu Projekt DeTACT združuje organizacije civilne družbe, tehnološke strokovnjake in akademske in odzivanja nanj, in sicer v angleščini, francoščini, nizozemščini, nemščini in madžarščini. institucije s skupnim ciljem razvoja inovativnih metod spremljanja sovražnega govora na spletu Usmerjena bodo predvsem v sodobne oblike kontranaracije – v oblikovanje memejev, video- in in odzivanja nanj. Naslavlja predvsem uporabnike spleta, ki jih želi poučiti o možnostih in drugega medijskega materiala, ki spodbuja pozitiven diskurz na spletnih portalih. spodbuditi k ukrepanju, kadar naletijo na sovražno vsebino. Dejavnosti projekta so predvidene b) Raznolike dejavnosti z obeh stopenj projekta Get the Trolls Out zajemajo spremljanje različnih od septembra 2019 do septembra 2021, in sicer na evropski ravni. oblik medijev in beleženje pojavnosti sovražnega diskurza, odzivanje nanj z najprimernejšimi Get the Trolls Out podobno naslavlja odzivanje na sovražno vsebino na spletu, vendar se mehanizmi (izpostavljanje, prijave moderatorjem, kontranaracija …), oblikovanje in širjenje osredotoča na versko nestrpnost. Kot projekt je potekal v dveh stopnjah, prva je trajala od 2015 satiričnih risanih filmov, memejev in slikovnega gradiva, organizacija radio-, video- ali do 2016, druga pa od 2017 do 2019. Prvi del je bil namenjen odzivanju na antisemitizem, v drugem gledališčnih predstav ter oblikovanje projektne spletne strani in profilov na družbenih omrežjih, delu pa so področje razširili na versko sovraštvo na splošno, predvsem poleg antisemitizma z namenom dosega čim večjega števila mladih in njihovega vključevanja. Spletna stran je na tudi na protikrščansko, protiislamsko in protimigrantsko vsebino. Pobude v sklopu projekta voljo v različnih jezikih, ponuja številne novice, priročnike na temo zoperstavljanja sovražnemu si prizadevajo predvsem za vključevanje mladih na evropskem nivoju za prepoznavanje in govoru na spletu, medijski material, namenjen širši uporabi in delitvi, rubriko Troll of the Month odzivanje na sovražno vsebino z izpostavljanjem dejstev in vključujočo retoriko. (»Trol meseca«), ki izpostavlja religijsko sovražne zapise ali besede javnih osebnosti ali institucij, ter nasvete za učinkovito odzivanje na sovražni govor. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Media Diversity Institute je mednarodna nevladna organizacija. Ustanovljena je bila s sedežem DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI v Združenem kraljestvu (London). Deluje tudi preko organizacije Media Diversity Institute Global Oba projekta uporabljata aktualne in sodobne oblike odzivanja na sovražni govor, s čimer se s sedežem v Belgiji (Bruselj), ima pa še podružnico v Združenih državah Amerike (Boston), Srbiji približata najdejavnejšim uporabnikom spleta. Ustvarjalen pristop z razvojem in distribucijo (Beograd) in Armeniji (Erevan). memejev, GIF-ov, kratkih videov in podobno še posebej utegne pritegniti mlade, ki jim je Media Diversity Institute si prizadeva za raznoliko in vključujoče medijsko poročanje o temah takšno interaktivno sporočanje blizu in za katere je to del vsakodnevne komunikacije. Satirični in vprašanjih raznolikosti ras, religij, etnij, družbenih razredov, starosti, invalidnosti, spolov in elementi nekaterih dejavnosti celoten pristop nekoliko oddaljijo od pretirane resnosti in spolnih identitet. Dejavni so predvsem pri projektih, ki naslavljajo praktične pristope k odzivanju monotonosti, raznolikost dejavnosti pa zagotavlja širino potencialnega ciljnega občinstva. na negativno stereotipiziranje in dezinformiranje, spodbujajo boljšo zastopanost manjšin v Namesto zgolj naslavljanja sovražne vsebine se z vključevanjem mladih v odzivanje in uporabo medijih, medijsko in informacijsko pismenost ter razvijanje razprav o raznolikosti medijev. materiala ustvarja širša skupnost, ki si bo še naprej prizadevala za vključujoče medijsko okolje Pri projektu DeTACT sodelujejo partnerji iz različnih sektorjev – Media Diversity Institute, tako tradicionalnih kot tudi novejših medijskih platform. tehnološko podjetje Textgain ter iz akademske sfere Univerza v Antwerpu, Karel de Grote Projekt DeTACT zagotavlja multidisciplinarni pristop s sodelovanjem akterjev iz različnih Hogeschool, Univerza Hildesheim, KdG (University of Applied Sciences and Arts) in raziskovalna sektorjev, oba omenjena projekta pa z objavljanjem in prevajanjem materiala v več jezikov agencija EMMA. poleg zastavljene evropske dimenzije naslavljata tudi nacionalne ciljne skupine. Pri projektu Get the Trolls Out sodelujejo Media Diversity Institute, Center for Independent Journalism (CIJ), International League against Racism and Anti-Semitism (LICRA), Karpos, LEKCIJE IN IZZIVI Amadeu Antonio Stiftung, European Union of Jewish Students (EUJS), European Network on Niso opredeljeni. Religion and Belief; dejavnosti pa podpirata še Svet Evrope in No Hate Speech Movement. FINANCIRANJE KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Projekt DeTACT je financiran iz Programa za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020) a) Projekt DeTACT (Detect Then ACT) predvideva razvoj umetne inteligence za spremljanje in Evropske unije v okviru Evropske komisije. analizo spletnega sovražnega govora ter na podlagi tega oblikovanje priporočil za ustrezno Projekt Get the Trolls Out financira Svet Evrope. odzivanje na sovraštvo. Da bi uporabnike spleta spodbudili k ukrepanju proti sovražnemu 57 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 58 TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE NAZIV DOBRE PRAKSE Spletna stran Get the Trolls Out zagotavlja distribucijo bistvenih in aktualnih novic, informacij in Spletni izobraževalni programi »Facing Facts« (več držav članic EU) interaktivne vsebine tudi po uradnem koncu projekta, kar omogoča kontinuirano vključevanje ciljnih skupin. Nedavno je bil objavljen priročnik o soočanju s sovražnim govorom na platformi UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Twitter, na družbenih omrežjih akterji projekta še vedno spodbujajo razprave na temo verskega »Facing Facts« je inovativni program za učenje na daljavo. Teme programa so nasilni incidenti, sovraštva ter sledijo aktualnemu dogajanju v svetu, na podlagi katerega naslavljajo nastajajoče do katerih prihaja zaradi sovraštva (zločini iz sovraštva, definirani v kazenski zakonodaji oblike sovraštva. držav članic EU), ter sovražni govor na spletu in v javnem prostoru. Od začetka leta 2011 je izobraževalna pobuda dobila pohvale zaradi svoje vloge pri usposabljanju kadrov in INFORMACIJE IN KONTAKTI prizadevanju za vzpostavitev sistema spremljanja nasilnih incidentov, storjenih iz sovraštva, in Spletna stran Media Diversity Institute: https://www.media-diversity.org/ sovražnega govora. E-pošta: info@media-diversity.org Pobuda predstavlja sodelovanje civilnega in akademskega sektorja ter institucij na lokalni, Spletna stran projekta DeTACT: https://detact.net/ državni ali evropski ravni. Ciljne skupine so zaposleni na teh temah v civilnem sektorju, aktivisti E-pošta: info@detact.net za zaščito človekovih pravic, policija, odvetniki, zainteresirani za boljše razumevanje te tematike, Spletna stran projekta Get the Trolls Out: http://getthetrollsout.org/ administratorji spletnih strani, izobraževalci in drugi zainteresirani za omenjeno področje dela. Kontaktni obrazec: http://getthetrollsout.org/contact-us.html ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Portal »Facing Facts« predstavlja partnerstvo več organizacij civilne družbe, zbrane okrog organizacije CEJI – A Jewish Contribution to an Inclusive Europe.1 Organizacije imajo dopolnjujoče se izkušnje v izobraževanju, zagovarjanju in spremljanju nasilnih incidentov, storjenih iz sovraštva, in so skupaj izdelale program prvega »treninga za trenerje« za civilno družbo leta 2011. Od takrat je portal zrastel v široko mrežo sodelovanja organizacij civilne družbe, univerz in policije, ki s sektorskim pristopom predstavlja sledenje pojavnosti nasilnih incidentov, storjenih iz sovraštva, oblikovanje odgovorov in spodbujanje preventivnih ukrepov. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Spletni izobraževalni programi, ki jih ponuja portal »Facing Facts«, so: zločini iz sovraštva (tečaj za policijske uslužbence), spremljanje nasilnih incidentov, storjenih iz sovraštva (za organizacije civilne družbe), spremljanje sovražnega govora in možni odgovori nanj (tečaji so dostopni v angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku), zagovarjanje na področju boja proti sovražnemu govoru, kazalniki motivacije za ugotavljanje nasilnih incidentov, storjenih iz sovraštva, ki so naravnani proti posameznikom ali manjšinskim skupnostim: osebam s posebnimi potrebami, Judom, skupnosti LGBT, migrantom in beguncem, muslimanom, osebam afriškega porekla in Romom. DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI Spletni tečaj o sovražnem govoru »Facing Facts« se je začel v februarju leta 2018 in je bil od takrat preveden in prilagojen v nemški, francoski in italijanski jezik, spremljajo pa ga manjši povezani tečaji, kot je na primer tečaj o zagovarjanju na področju boja proti sovražnemu govoru. Tečaj z nazivom »Razumevanje in boj proti sovražnemu govoru« je prvi spletni tečaj na temo boja proti 1 Več o organizaciji CEJI in izobraževalnem portalu Facing Facts je dostopno na: https://ceji.org/projects/facing-facts/. 59 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 60 sovražnemu govoru, ki na celovit in interaktiven način vključuje štiri temeljne celote: varnost na tečaja ter z organizacijama ZARA3 in Jugendschutz4 pri nemški različici. Ravno tako se nenehno spletu, naravo in vpliv sovražnega govora, monitoring in protigovor. preizprašuje in razvija finančno vzdržni model, ki ne bo odvisen izključno od financiranja iz Ob priložnosti izdelave vsebine tečaja je CEJI, koordinator izobraževalnega portala »Facing evropskih sredstev. Facts«, intervjuval strokovnjake iz nevladnih organizacij, medijskih podjetij in evropskih institucij, ki so hkrati del vsebine tega tečaja. Na ta način je zagotovljena pokritost vseh vidikov INFORMACIJE IN KONTAKTI dela v boju proti sovražnemu govoru in izzivom. Spletna stran: www.facingfacts.eu Pristop k učenju zagotavlja dovolj prostora in časa za zastavljanje vprašanj – preko pogovornih Kontaktni osebi: Julia Mozer, vodja stikov z javnostmi, e-pošta: onlinelearning@facingfacts.eu, forumov ali spletnih uvodnikov – s katerimi se lahko preizprašuje obstoječe prakse in raziskuje in Melissa Sonnino, koordinatorica projekta »Facing Facts«, e-pošta: melissa.sonnino@ceji.org. zahtevne teme, kot so svoboda govora, dezinformiranje ali odgovornosti spletnih platform in družbenih mrež. Format spletnega tečaja je prilagodljiv za spremembe, kar pripelje do prilagojenih programov, kot je najnovejši o sovražnem govoru med globalno krizo, ki raziskuje vpliv pandemije na spletno sovraštvo. LEKCIJE IN IZZIVI Spletni tečaji dovoljujejo prilagodljivo vsebinsko strukturo, ki se lahko prilagaja potrebam in interesom udeležencev. Vendar je lahko izvajanje tečajev o težkih temah, kot sta sovražni govor in nasilje, storjeno iz sovraštva, tudi izziv, saj lahko tako težke tematike odvrnejo udeležence. Strategija širjenja na udeležence zunaj nevladnega sektorja je še vedno izziv, ki zahteva stalne prilagoditve. Pričakovanja o številu udeležencev morajo biti realnejša ob načrtovanju prihodnjih dejavnosti. Kot vemo iz izkušenj, organizirane celote z rednimi uvodniki privabijo večje število udeležencev, rezultat pa je njihovo večje sodelovanje . Sicer pa se spletni tečaji od izobraževanja v živo razlikujejo po možnem številu udeležencev in stopnjo njihovega sodelovanja. Spletni tečaj o sovražnem govoru je pionirski in zahteva nenehne prenovitve v primerjavi z drugimi spletnimi tečaji, ki jih ponuja portal »Facing Facts«. Vzrok za to je hitrost menjavanja trendov sovražnega govora, ki jih mora spletni tečaj nenehno spremljati in se jim prilagajati, da bi lahko ustrezno odgovoril nanje. FINANCIRANJE Izobraževalni programi pobude »Facing Facts« so financirani iz Programa za pravice, enakost in državljanstvo Evropske unije. TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Zaradi vsega do zdaj navedenega je spletni tečaj o sovražnem govoru »Facing Facts« projekt, ki se nenehno razvija, pri čemer gre bodisi za uvajanje novih celot bodisi oblikovanje novih dejavnosti, ki bodo bolje orisale določene izzive, kot je povezava med sovražnim govorom in posledičnim nasiljem. Tečaj ne bi uspeli izvesti, če ne bi pri njem zavzeto sodelovali partnerji, zbrani okoli projekta SCAN ali partnerstva »Facing All the Facts«. Tim organizacije CEJI koordinira jezikovne različice in tesno sodeluje z organizacijo LICRA2 pri francoski različici 3 https://www.zara.or.at/de. 2 https://www.licra.org/. 4 http://www.jugendschutz.net/. 61 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 62 NAZIV DOBRE PRAKSE ki krši pravilo, objaviti v kratkem roku. Če medij, ki je prejel obvestilo, ne objavi popravka, ga Svet za medije (Finska) Svet javno objavi. Postopek pritožbe je brezplačen. Večina finskih medijev je podpisala osnovni Sporazum Sveta, na podlagi katerega lahko Svet neposredno rešuje vse pritožbe, ki se ga tičejo. UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA Pod določenimi pogoji Svet lahko samostojno sproži raziskavo. Svet za medije je samoregulacijski mehanizem za vse vrste množičnih medijev na Finskem. Svet je izdelal smernice za novinarje, ki se jih morajo držati vsi finski novinarji. Cilj smernic je Medijski založniki in novinarji so ga ustanovili leta 1968. podpreti odgovorno uporabo svobode govora v javni komunikaciji in krepiti etična načela Finski Svet za medije ima dve nalogi. Prva je tolmačenje smernic za novinarsko delo, druga poklica. Smernice so dostopne na spletu. pa je kaznovanje kršenja teh smernic in novinarske etike. Vsak lahko vloži pritožbo na delo določenega medija. Edina kazen, ki jo Svet izreče, je obveza, da se v dotičnem mediju objavi DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI odločba Sveta. Druga naloga Sveta je dosledna obramba svobode govora in objavljanja. Skoraj vse evropske države imajo medijski svet, podoben finskemu Svetu, vendar se finski Svet pogosto jemlje kot primer dobre prakse. Ta je posebej široko zastavljen in regulira skoraj vse ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO finske medije: ne le informativne medije, temveč tudi revije, namenjene ženskam, radijske Osem članov predstavlja medije. Izbirajo jih novinarsko društvo, združenje založnikov, združenje postaje, otroške časopise in večino tiskovin političnih strank. Takšen model regulacije zagotavlja, političnih časopisov, kulturnih revij, komercialnih radijev. Televizijske hiše nimajo lastnega da mediji na Finskem delujejo istočasno svobodno in odgovorno. Bralec odločitev Sveta si lahko združenja, zato so člani iz posameznih neodvisnih televizij, komercialnih TV-hiš in finskega ustvari napačen vtis, da so mediji slabi in da je njihovo delo polno napak, ampak v resnici Svet javnega operaterja Yle. Ti organi volijo osem članov, v glavnem novinarje ali glavne urednike. objavlja zelo malo odločitev glede na število pritožb. Večina pritožb ni osnovana, zato jih Svet Pet članov predstavlja javnost. Izbira jih Svet na osnovi javnega natečaja. Predsednik Sveta je ne sprejme v obravnavo. Na primer, Svet ne obravnava pritožb, ki tolmačijo, da so določena trinajsti član. Že dalj časa je predsednik novinar, včasih pa je predsednik iz odvetniške stroke. mnenja napačna. Raziskave kažejo, da so finski novinarji izrazito posvečeni spoštovanju etičnih Njegov mandat traja štiri leta, mandat članov pa tri leta. Vsako leto se zamenja del članov, načel stroke in da je zaradi tega kakovost finskega novinarstva ostala izrazito visoka. Napake tako da se ohranja ravnotežje bolj in manj izkušenih članov. Razen predsednika ima vsak član se dogajajo, vendar jih na Finskem vestno popravljajo. Medijske hiše, ki so podpisale načela namestnika, ki ima vsa pooblastila, če dotični član ne more biti prisoten na sejah Sveta. stroke, ne širijo lažnih novic, istočasno Svet zagotavlja obsežno svobodo novinarstva. Načelo je Po pravilih Sveta morata imeti vsaj dva člana določena znanja o etiki ali medijih. Pogosto preprosto: ko se mediji sami regulirajo, se oblast in sodišča ne vmešavajo. sodelujejo tudi strokovnjaki z univerz. Svet prizadeva vključiti državljane, ki so sposobni razpravljati o etičnih vprašanjih in prihajajo iz različnih krogov. Ravno tako se trudijo, da so med LEKCIJE IN IZZIVI člani Sveta zastopane vse finske regije in vse starostne skupine. Niso opredeljeni. Svet na letni ravni prejme med 350 in 400 pritožb, 20 odstotkov jih konča na sodišču. Pritožbe se rešujejo na sestankih Sveta, ki jih je v poprečju deset na leto. FINANCIRANJE Glavna vsebina v pritožbah so neobjavljeni popravki ali odvzem pravice na odgovor druge Letni proračun za delo Sveta znaša 400.000 EUR, založniki in novinarska združenja sodelujejo strani, prikrito oglaševanje ali kršitev človeškega dostojanstva, med katere spada tudi sovražni v obsegu 80 odstotkov, medtem ko je 20 odstotkov iz državnih sredstev brez vpliva na vsebino govor. dela Sveta. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Svet se ukvarja z metodami, s katerimi pridobivajo novinarji svoje informacije, in nima zakonske Svet obstaja neprekinjeno od leta 1968 in je pri svojem delu neodvisen, uspešen ter dobro znan pristojnosti ali javnih pooblastil. Vendar javnost skrbno spremlja in preučuje odločitve Sveta. – glede na raziskave večina državljanov Finske ve, da ta mehanizem obstaja. Vsak, ki meni, da je prišlo do kršitve dobre poklicne prakse v tisku, na radiu ali televiziji, lahko Finska je prva glede na indeks medijske pismenosti za leto 2019 in ima »najvišjo raven odpornosti Svet na to opozori. Ravno tako lahko Svet izbere pritožbo, ki se nanaša na spletni material, če na lažne novice v Evropi«, glede na raziskavo Reuters Instituta za leto 2019 ima Finska najvišjo je ta objavljen v spletnih medijih. Pritožba se ne nanaša nujno na vlagatelja osebno, ampak stopnjo zaupanja državljanov v osrednje medije v Evropi (59 %). mora oškodovana oseba dati privolitev, da se lahko primer posreduje v nadaljnji postopek. Če Pritožbe na medije po pravilu ne končajo na sodišču, temveč samo pred regulatorjem, s se Svet strinja, da je medij prekršil dobro poklicno prakso, objavi obvestilo, ki ga mora stranka, čimer se destimulira cenzura, državljani pa so seznanjeni s takšnim sistemom (takšen model 63 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 64 samoregulacije je zelo podoben po vsej Skandinaviji). NAZIV DOBRE PRAKSE Finska ni osamljen primer, saj imajo tudi druge države, ki so izjemno visoko ocenjene Gibanje proti sovražnemu govoru – No Hate Speech Movement (več držav članic Sveta glede vprašanja svobode medijev, podobne modele samoregulacije. Če novinarji in mediji Evrope)1 samoupravljajo medijsko področje, to pomembno prispeva k zmanjševanju samocenzure. Posledično se gradi zaupanje javnosti v medije ter zmanjšuje prisotnost lažnih novic in UVOD - S ČIM SE UKVARJA DOBRA PRAKSA sovražnega govora. V obdobju od leta 2013 do leta 2017, pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, je bila izvedena Vse navedeno kaže na trajnost in uspešnost modela samoregulacije. največja evropska kampanja »No Hate Speech Movement«, ki je spodbudila mlade ljudi kot akterje, posrednike in aktiviste za boj proti sovražnemu govoru in promociji človekovih pravic. INFORMACIJE IN KONTAKTI Kampanja je bila zasnovana na prepričanju, da je internet javno dobro in skupni prostor, Spletna stran Sveta za medije je: https://www.jsn.fi/en/Council_for_Mass_Media/the-council- v katerem se morajo spoštovati človekove pravice in na prvo mesto postaviti človekovo for-mass-media-in-finland/ (v angleškem jeziku). Predsedujoči Sveta je Eero Hyvonen, e-pošta: dostojanstvo. S pomočjo dejavnosti, namenjenih ozaveščanju in izobraževanju o človekovih Eero.Hyvonen@jsn.fi. pravicah ter delovanju proti sovražnemu govoru, je kampanja spodbujala svobodo izražanja in polno udeležbo mladih v družbi, tako v spletnem prostoru kot tudi zunaj njega. Opozarjala je na tveganja, ki ga sovražni govor predstavlja za demokracijo in dobrobit mladih ljudi. Spodbujala je kritično razmišljanje, medijsko in informacijsko pismenost kot tudi razvoj in širjenje orodij in mehanizmov, ki krepijo veščine in znanja mladih, da javno zavračajo sovražni govor, poročajo o njem in delujejo proti njemu. Kampanje je bila izvedena v 45 državah z udeležbo velikega števila organizacij, aktivistov in partnerjev z upoštevanjem določenih težav ter tudi kulturnih in lingvističnih kontekstov vsake od držav udeleženk. ORGANIZATORJI - KDO IZVAJA DOBRO PRAKSO Kampanjo je na evropski ravni upravljal Oddelek za mlade Sveta Evrope, ki je del Direkcije za demokratično sodelovanje znotraj Generalnega direktorata za demokracijo Sveta Evrope. Poleg njih so bili v menedžerski tim vključeni tudi evropski upravni odbori za mladino in Svetovalni svet za mlade Skupnega sveta za mlade in njegova Skupina za spremljanje kampanje. Kampanjo so na nacionalnih ravneh izvajali spletni aktivisti in ambasadorji, v glavnem mladi prostovoljci, ter tudi nacionalni odbori in koordinatorji dejavnosti, ki so po navadi vključevali mladinske organizacije in organizacije za mlade. Na evropski ravni so bili vključeni tudi institucionalni partnerji, kot so druge institucije in oddelki Sveta Evrope, ter pomembno število evropskih institucij in partnerjev. KAKO DELUJE DOBRA PRAKSA Kampanja je zasnovana na dveh vrstah dejavnosti: izobraževalnih in dejavnostih zagovarjanja – tako v spletnem prostoru kot zunaj njega. Krovna kampanja Sveta Evrope je bila v glavnem osredotočena na zagotavljanje podpore 1 Ta opis dobre prakse je narejen na podlagi informacij, prevzetih s strani https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign/ no-hate-speech-movement in dveh poročil: a) poročila o zunanji evalvaciji, dostopnega na: https://rm.coe.int/final-report- of-external-evaluation-by-hana-bendova-jaroslav-valuch-nh/16808ec35e; in b) gradiva o evalvaciji in zaključkih konference gibanja »No Hate Speech Movement youth campaign«, dostopnega na: https://rm.coe.int/conclusions-no-hate-speech- conference-12-april-2018/16809943e2. 65 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 66 pri sprožanju lokalnih kampanj, sodelovanje z nacionalnimi oblastmi, krepitev zmogljivosti nekaterih državah kampanje usmerjene k mladim na splošno, v nekaterih k povzročitelju angažiranih mladih aktivistov, ustvarjanje gradiv ter krepitev zmožnosti, veščin in znanja sovražnega govora, medtem ko so drugi svoje dejavnosti usmerili k aktivistom – potencialnim različnih interesnih skupin. agentom/multiplikatorjem sprememb. Prav tako ni bila zadostno razvita komunikacija Na nacionalni in lokalni ravni, pod okriljem krovne kampanje in ob spoštovanju njenih načel, vodstvene ekipe, višjih instanc znotraj Sveta Evrope in tudi komunikacija z nacionalnim ciljev in uporabi virov, so bile izvedene nacionalne kampanje, ki so odgovarjale na določene odborom, kar se je odražalo pri kakovosti spletne kampanje, posebej v primeru dejavnosti na težave, v vsaki od držav, v skladu s posameznimi lingvističnimi in kulturnimi konteksti. akcijskih dnevih. Na začetku se je s kampanjo prvenstveno želela pozornost usmeriti k rastočemu fenomenu Pomanjkanje ustrezne finančne podpore je bilo mogoče občutiti na mednarodni in na sovražnega govora v spletnem prostoru, njegovim negativnim učinkom na človekove pravice in nacionalnih raveneh, kar je omejevalo nacionalne odbore in jim jemalo pogum pri delovanju. dobrobit mladih ter zagotoviti, da se splet ureja po načelih in standardih spoštovanja človekovih Številne nacionalne kampanje so se skoraj izključno naslanjale na prostovoljno delo ljudi in pravic. Leta 2015 so bili cilji in dejavnosti usmerjeni bolj v smer pospeševanja izobraževalnih mladinskih organizacij, kar je prispevalo k opolnomočenju mladih, ne pa tudi h kakovosti in dejavnosti. Cilj je bil spodbuditi mlade ljudi k ukrepanju, da bi postali multiplikatorji osnovnih dosegu kampanje, kar je spet vplivalo na njen skrajni učinek in vpliv. sporočil kampanje in hkrati spodbudili nove multiplikatorje. Vse našteto vsekakor ne zmanjšuje uspeha kampanje, le opozarja, da je treba za vsako dejavnost pravočasno izdelati jasno strategijo z jasno opredeljenimi ciljnimi skupinami in kazalniki uspeha DOSEŽKI IN USTVARJALNI ELEMENTI ter omejiti število dejavnosti, jasno osredotočenimi na rezultate. Prav tako je treba zagotoviti To je bila prva velika mednarodna pobuda za boj proti sovražnemu govoru in reševanju te sredstva in v kontekstu, v katerem manjkajo viri, nujno vrednotiti prostovoljno delo. težave, ki je spletni sovražni govor opazovala z vidika skrbi za človekove pravice. Bila je uspešna pri ozaveščanju o njegovi razširjenosti in tudi o razširjenosti negativnih posledic sovražnega FINANCIRANJE govora v odnosu do mladih in družbe kot celote. Z izobraževanjem o človekovih pravicah je Svet Evrope je financiral kampanjo ob pomoči strateških partnerjev, kot so Finančni mehanizem več tisoč izobraževalcev, mladinskih aktivistov in vodij pridobilo potrebne veščine, s katerimi so EGP ter Norveški finančni mehanizem, strateški partnerji in donatorji iz Finske ter tudi skupnost ozaveščali mlade, kako prepoznati sovražni govor, poročati o njem in se odzivati nanj. Na tisoče v francoskem govornem področju Belgije. Krovna kampanja ni imela vloge zagotoviti finančne mladih Evropejcev in drugih je bilo spodbujenih k delovanju proti spletnemu sovražnemu podpore nacionalnim kampanjam, vendar je to v posameznih primerih počela v državah, govoru. Organizirane so bile posebne dejavnosti (»akcijski dnevi«), na katerih so aktivisti in v katerih je bila za to nujna in upravičena potreba. Podporo nacionalnim kampanjam so partnerji naslovili nekatere težave ali so sodelovali posebnimi skupinami in posamezniki, ki so najpogosteje zagotavljala lokalna ministrstva in agencije, veliko število pa jih je bilo izvedenih bili tarča sovražnega govora, ali pa so pozornost usmerili k tistim načinom izražanja sovražnega na osnovi prostovoljnega dela mladih aktivistov. govora, o katerih se manj govori ali pa se podcenjujejo. Aktivisti, ki so si prizadevali za skupni cilj, so s skupinskim delom ustvarili pozitivno obliko angažiranosti in celo identiteto za mlade TRAJNOST IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELOVANJE aktiviste za človekove pravice, ki je presegla nacionalne, kulturne, družbene, verske, etnične Pričakovanja, da se bo kampanja nadaljevala tudi po letu 2017, se niso uresničila predvsem ali organizacijske meje. Ta pobuda je prispevala k vnovični ocenitvi pomembnosti medijske in zaradi pomanjkanja jasnega načrta in finančne podpore. Največja dediščina te kampanje so informacijske pismenosti v formalnem in neformalnem izobraževanju. opolnomočene zmogljivosti nosilcev nacionalnih kampanj in partnerskih organizacij za boj Učinkovitost nacionalnih kampanj se je razlikovala od države do države, za njihov zagon pa proti sovražnemu govoru in spletni aktivizem. je bila ključna podpora lokalnih oblasti, katere trajanje in raven sta bila bistvenega pomena. Tu je tudi veliki spletni zbornik2 z več kot 270 informativnimi, izobraževalnimi in drugimi Pomembno vlogo pa je imel tudi Svet Evrope. V vsakem primeru so bile na nacionalnih ravneh uporabnimi materiali, razvitimi v okviru mladinske kampanje »No Hate Speech Movement«, ki zgrajene mreže in kontakti ključnih interesnih skupin, ki so ne samo izvedli to pobudo, temveč so nastali v okviru nacionalnih kampanj ali so jih izdelali Svet Evrope in njegovi partnerji. so odprli možnost nadaljnjega sodelovanja tudi po njenem zaključku. INFORMACIJE IN KONTAKTI LEKCIJE IN IZZIVI Spletna stran: https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign/no-hate-speech-movement Osnovne težave so izhajale iz dejstva, da je kampanja nastala na osnovi dobre zamisli in Spletni priročnik: https://rm.coe.int/wecan-eng-final-23052017-web/168071ba08 navdušenja Sveta Evrope, ki se je razširilo v veliko število držav, vendar zanjo ni bila niti jasno Kontakt: https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign/youth-department določena ustrezna strategija niti zagotovljena ustrezna finančna podpora. Udeležencem kampanje je na vseh ravneh manjkala jasna strategija – načrt z jasno določenimi in merljivimi rezultati in kazalniki. Tudi ciljne skupine niso bile jasno opredeljene in so bile v 2 Spletni zbornik, dostopen na: https://www.coe.int/en/web/no-hate-campaign/compendium-of-resources. 67 Predstavitev izbora dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru — DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU 68 oD ODGOVOR NA SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU Predstavitev dobrih praks zoperstavljanja sovražnemu govoru na spletu v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem S finančno podporo Evropske unije. Document Outline PREGLED DOBRIH PRAKS ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU NA SPLETU SLOVENIJA HRVAŠKA SRBIJA DRUGE DRŽAVE IN EVROPSKA RAVEN PREDSTAVITEV IZBORA DOBRIH PRAKS ZOPERSTAVLJANJA SOVRAŽNEMU GOVORU DOBRE PRAKSE V SLOVENIJI DOBRE PRAKSE NA HRVAŠKEM DOBRE PRAKSE V SRBIJI DOBRE PRAKSE V DRUGIH DRŽAVAH IN NA EVROPSKI RAVNI