----------- GLOSA, KARIKATURA --- TURIZEM, da te kap! Pred davnimi leti sta počastila naše gore dva imenitna moža: v votlinah Pece se je naselil kraj Matjaž, v jezeru na Plešivcu pa je domoval povodni mož Jezernik. Ko je od nekod pripotovala sv. Uršula in soji kmetje na vrhu zgradili cerkev, so zvonovi prepodili Jezernika in jezero na Pohorje. Kralj Matjaž je kar 328 let dobrovoljno prenašal obiskovalce - rudarje in je menda blaginja Mežiške doline njegova zasluga. Pa so prišli jasnovidci, ga za dobrega pol metra prestavili in usmerili tako, da bo pozitivne silnice čutila vsa Slovenija. A glej zlomka! Rudarji so šli zadnjič v rove, blaginja se je preselila v neznano. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je pobegli Jezernik odločil pripeljati svoje jezero po cesti iz oblakov nazaj v našo bližino. Ker ga na Uršlji gori moti oddajnik, bo menda svoje jezero uredil na Poljani. Zdaj čaka, da bodo po kmetijah dorasli voli, ki so edini usposobljeni za taka dela. Gozdarji že nabijajo obroče na sode in tudi gare že mažejo, da škripanje ne bi zmotilo spanja pravične oblasti. Inovatorji že gradijo podmornice, s katerimi bodo turiste vozili po vodnem rovu do podzemnih jezer pod Peco. Menda nekdo tudi ponuja plastične kapnike za okrasitev rovov, pa še skrivnostno piramido na stičišču "zmajevih črt". Dobro poučeni napovedujejo tudi spravo med Uršulo in Jezernikom. Na obronkih Pece pa urejajo park za kralja in ob vznožju snežene gradove za njegovo Alenčico. Oba znamenita para bosta počastila otvoritveni ples na Poljani. Turizem bo cvetel, da nam bodo le zavidali. TIK UŽALJENA PRESTOLNICA Le kako me lahko primerjate z Beogradom? Saj sem vendar naša, slovenska! ---------- NAŠA KRONIKA - POZDRAVLJENA, KOROŠKA kjerkoli si že... Ce niste vedeli, Pomurci bodo imeli svoj skad za štipendiranje. Ker tamkajšnja podjetja nimajo denarja za kadrovske štipendije, so se odločili, da bo denar za finančno pomoč nadarjenim iz regije zbirala izobraževalna fondacija. V našem časopisu smo že pisali o tem, kaj in koga so podjetja na Koroškem pripravljena pri izobraževanju podpreti s štipendijami. Že tako obubožani Korošci so tako še ob tisto elementarno možnost, ki so jo do sedaj privoščili svojim otrokom, to je pravica do izobraževanja. Če je srednja šola, ki si jo je nadobudni petnajstletnik izbral za nadaljnje šolanje blizu, kraja bivanja, še gre, sicer gre že tu za izbiro po materialnih možnostih in ne sposobnostih ali nagnjenih. Kaj se dogaja pri prehodu iz srednje šole višje, pa je sploh vprašanje. Brez odrekanja in na rob revščine obsojene skromnosti skoraj nikjer ne gre. Tokrat sem se lotil znane teme, ki pa ji ne želim podtakniti jadikovanja. Zato, da bi tudi Korošci ob pomurskem primeru vsaj razmislili, da bo vendarle treba nekaj narediti. Saj ne more biti res, da bomo v prihodnosti zgolj regija zidarjev in šivilj- ob vsem spoštovanju do teh poklicev. In ker so ravenska gimnazija in druge šole na Koroškem do sedaj " proizvedle" na stotine izobražencev, ne verjamem, da se tega ne zavedajo vsi, ki so boljše možnosti v nekih drugih časih imeli. Večina jih je tudi na ta račun prišla do lepšega kosa kruha in še pred dobrima dvema letoma zanje zaposlitev ni bila vprašljiva. Tisti, ki so padli v sedanji čas krize, pa imajo zagotovo boljše možnosti za (samo) zaposlitev kot iskalci dela brez šol. Država in njeni organi so svoje rekli. Toliko damo mi, drugi se znajdite, kot veste in znate. Sociala je komaj za preživetje, državne štipendije pa komaj za peščico mladih, ki vstopajo v življenje. Na zahodu, v razvitih demokracijah, so prav zato poleg večstrankarskega sistema že zdavnaj kot del demokracije razvili tudi oblike civilne družbe, ki pokrivajo ne samo dobrodelništva, temveč tudi druge luknje, ki jih kljub vsemu pušča pravna država. In ker mecenov (dovolj bogatih Korošcev) zaenkrat pri nas še ne vidim, pa tudi skrivajo se (biti bogat je še vedno po krivici preveč povezano s pojmom (ne)poštenost), se mi zdi, da je prav fondacija, s katero bi pomagali izobraževati nadarjene (ne samo redke izbrance kot država), tisto pravo . Menim tudi, da je na Koroškem dovolj intelektualcev, ki jim je ob razmisleku popolnoma jasno, da bi se lahko v podobni godlji kot današnja mladina znašli tudi sami, le da so imeli to srečo, da so bili rojeni ob pravem času. Fondacija je ustanova civilne družbe z nekim ciljem. Ni politično vezana na stranke, njeni člani v jej nastopajo bolj kot homo sapiens za razliko od homo politicusa. Se tudi vam zdi, da rabimo poleg političnih strank takšno združevanje ljudi? Meni se in ni me sram priznati, da so me k takemu razmišljanju vzpodbudili Pomurci. Pomurje je po zadnjih podatkih ponovno gospodarsko najmanj razvita slovenska regija, tudi mi se zadnje čase z gospodarskimi uspehi ravno ne moremo pohvaliti. Se bomo s čim drugim? Zakaj pa ne! Sicer pa za skromen začetek vsaj poberimo na cesti štoparje, ki se jim že na daleč vidi, da gredo v šolo ali iz nje. Mnogi med njimi so se na tak način priključili varčevanju v družinskem proračunu. Pozdravljeni Korošci, kjerkoli ste že! Edi Prošt I Na naslovnici: DUO KORA nn s Foto: S. Ocepek xwxwxwxwx-xvxwx^x-x-xw^ V OSPREDJU DELAVCI NEZAPOSLENI -MENEDŽER}! NEZAMENL}IVI Spirala je matematični pojem, ki si ga večinoma predstavljamo vzpenjajočega. Najbrž zato, ker ga v prispodobi najpogosteje uporabljamo za rast življenskih stroškov in z njo inflacije, manj pa je v uporabi, kadar gre s kakšno stvarjo navzdol. Tokrat jo bomo uporabili za prispodobo dinamike družbenega statusa delavcev, toda bolj kot rezultat analize dogajanj v naši najbližji okolici kot kritike. Zakaj? Ker od kritike navadno pričakujemo učinke, analiza pa je bolj sama sebi namen. Vsaj pri nas. Saj veste - psi lajajo... ILUZIJA KOLEKTIVIZMA Brez pogleda nazaj, ko smo tako radi peli, da smo bili nič, in da zdaj bodimo vse, ne bo šlo. Bilo je enkratno verjeti, da bo to res, le redki so že takrat opozarjali, da je zatiranje individualizma v (pravi) demokraciji zapiranje rasti v začaran krog. In ko smo mi na delavskih svetih predpisovali direktorjem,kaj si pri odločanju pri vodenju poslov lahko privoščijo, smo za drugimi, ki so pustili, da je vsak opravljal svoje delo, kar lepo zaostali. Pač demokratični centralizem, ki je na žalost daleč od preproste ugotovitve,da "demokracija je ali pa je ni". Sicer pa smo bili sploh umetniki v izumljanju novih pojmov. Samoupravljanje, družbena lastnina, poslovodni organ... Bili smo tako enkratni, da so nas hodili gledat kot svetovno čudo. In se od nas tudi marsičesa naučili. Recimo, da je delavce laže motivirati za delo, če lahko soupravljajo ali pa so solastniki podjetja...in tako naprej. Le o lastnini niso nikoli razumeli, da je lahko družbena, kar je po naše pomenilo nikogaršnja, še večkrat pa, da imaš od nje toliko, kolikor je tvoja oddaljenost od korita. STREZNITEV Ko je nedavno tega naš premier Drnovšek sramežljivo in tako mimogrede le povedal, da je bilo še večja iluzija kot ona prejšnja ta, da bomo v novi državi Sloveniji vsi državljani imeli približno enake izhodiščne možnosti za bivanje na tem svetu, je pravzaprav povedal vse. Da smo socialna država, smo sicer zapisali v Ustavo, toda že prvo postavljanje praga (uradno priznane) revščine nam je dalo vedeti, da je to tako daleč od socialne države, kakršne že poznajo v nekaterih deželah kapitalizma in demokracije, kot si od naše lastne nove nismo nikoli nadejali. Pa je vsako tarnanje zaman, kajti imeti lastno državo je vendar nekaj taaaaako lepega. Le en kavelj je pri vsej stvari-ljudje so se začeli spraševati, ali je lepa tudi zato, ker so spet nič. Pa smo prej tako lepo peli... LASTNINA-PPRAVIČNOSTI GROB Na Zahodu, kjer že imajo socialne, čeprav kapitalistične države, je država tista, ki preko parlamenta ureja status državljanov. Tudi prag revščine predpiše in za uravnavanje razlik jemlje tam, kjer je kaj kaj vzeti, in daje tja, kjer manjka. Lastnina je sveta in nedotakljiva in vzvod motivacije državljanov in zaenkrat skupaj z. večstrankarskim političnim sistemom za ljudi tudi najbolj sprejemljiva oblika sožitja delojemalcev in delodajalcev. Že vrabci pri nas čivkajo, da bo prav lastninjenje tisti korak v nove čase, ki zna do temeljev prerazdeliti moči, ob dejstvu, da gre za prerazdeljevanje družbene lastnine, pa toliko bolj trd oreh že v osnovi. Saj ne vemo niti, kako jo ovrednotiti, niti koliko je komu pravzaprav pripada. Zato kompromisi s certifikati in delavskimi odkupi in popusti in spet novi kompromisi. Že laična presoja vzrokov vedno novih kompromisov nam daje slutiti, da nekaj smrdi in če mi je dovoljeno, tudi sumiti, da so se snovalci nove prerazdelitve družbene moči enostavno zavedli, da zna priti do ozaveščenja množice ljudi, da so spet nič, čeprav so jih desetletja dolgo prepričevali, da so lahko tudi vse. Refren v ljudeh še odzvanja... Preobrazba družbene v zasebno ali kakšno drugo lastnino ne bo trajala samo kakšno leto in to je navsezadnje sreča. V daljšem časovnem obdobju imamo možnosti, da se šokantnim preobratom izognemo in vnebovpijoče napake celo popravimo. Najbolj svež dokaz so zdaj aktualne revizije domnevnega divjega lastninjenja, ki bodo zdrave vsaj v toliko, da bo komu jasno, kaj z lastninsko preobrazbo hočemo. In da bo poleg pravnih institutov obveljal še kakšen etični. TIPIČNA Ali IZJEMNA KOROŠKA Pravda med slovenjgraško skupščino in družbenim pravobranilcem samoupravljanja je naplavila nekaj resnic. Prva je ta, da gre že rudimentamo ime, ki mnogim smrdi po samoupravljanju, tem istim na živce druga, daje temu pritrdila novoizvoljena občinska oblast na pobudo stranke, ki se je z argumenti potrudila dokazati, da je škoda denarja za institucijo, ki je lahko samo sitna, ne pa učinkovita pri prerazdeljevanju lastnine; in tretja, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja potem, ko je ugotovil, da je bitka v skupščini zanj izgubljena, prijavil v revizijo lastninjenja še trikrat toliko podjetij kot do takrat. Med njimi so skoraj vsa znana slovenjgraška imena (se ve: direktoiji, bivši direktorji, novoinstaropečeni podjetniki) podjetij, ki so ali pa še kaj pomenijo. Ker je šlo v prvi fazi še za odkrito obtoževanje, da se je pravobranilca lotil kar direktorski lobi v občini, čeprav se je formalno na skupščino obrnila poslanska skupina SKD, kasneje pa predsedstvo skupščine, je dobro vedeti, kdo bo potegnil krajšo. Za navidez banalnim sporom se skriva prava bitka. Z za zdaj znanimi zmagovalci. Direktoiji! IZJEME POTRJUJEJO Značilno za Koroško je, da se je začelo gospodarstvo podirati z giganti: Lesno, Železarno, Rudnikom, Muto. V OSPREDJU Nanje je bilo vezanih še več manjših podjetij in kriza v velikih je pomenila krizo tudi zanje. Kar naenkrat je bilo ogroženih več tisoč delovnih mest in domine so se začele podirati, ko tudi jadikovanje pred državnimi jasli ni več dajalo denarja-za plače. In ker ni dobro reči, da si kakšno stvar zafural, so se širile vesti o težavnem položaju nekaterih podjetij, celo o dvomih v osamosvajanje, ki ni bilo preračunano zaradi izgube južnih tržišč in podobno. Samo poslo-vodeči niso bili nikoli krivi za izgube, zgre- Jjkžl šene naložbe, slabe posle. Izjeme, ki sem jih zapisal v čelo odstavka, potrjujejo, da gre za nekaj več. Izjeme namreč še vedno vodijo še vedno uspešna podjetja, za plače zaslužijo brez jadikovanja pri kakšnem ministru v Ljubljani, njihovi delavci ne stavkajo. LES-TIPIČEN PRIMER Morda se spomnite edine naslovnice Prepiha v čmo-bclem, obrobljenem s črno. Na njej so bili stavkajoči iz družbe Les, ene družb nekdaj uspešne Tovarne meril. Nekateri med njimi so takrat tudi gladovno stavkali in novinarji smo delali velik pomp. Bili so že nekaj časa brez vsake plače in mrki. Spravili so se na Glavni trg mesta miru, zahtevali plače in odločitve o usodi svojega podjetja. Delili so papirje, na katerih so zapisali, kaj se je z njimi dogajalo,zapisali so tudi konkretna imena. To so bila imena štirih direktorjev, ki so jih pripeljali do Glavnega trga. Pred dnevi smo dobili tudi črno na belem epilog tistega Glavnega trga. To je poročilo o uvedbi stečajnega postopka v Tovarni meril Les, d.o.o. Uvedbo je predlagal sam dolžnik, ki ni več videl drugega izhoda, potem ko mu Sklad za Razvoj ni bil pripravljen zagotoviti potrebnih sredstev za izvedbo programa, po katerem bi nadaljevali z vitalnim delom proizvodnje. Delo pa bi tako ohranilo vsaj sto delavcev. V poročilu še piše:"Na dan uvedbe stečaja je bilo pri dolžniku zaposlenih 91 zafurali, še nismo prebrali ničesar... FABRBKA V bivši Železarni je zdaj nekaj podjetij, ki so po programu sanacije dolžni preživeti brez državnih jasli (razen seveda tiste krme, ki jo obljublja zakon o sanaciji). Vsi so se v prvih nekaj mesecih daleč nazaj in prava katastrofa je vest, da menda v Rudniku kljub sklepu Upravnega odbora podjetja enostavno s proizvodnjo nadaljujejo. Katastrofa zato, ker očitno hočejo poslovodeči nekoga nategniti stoprvič, spet pa bodo najkrajšo potegnili delavci. Namesto, da bi se z vso paro vrgli na iskanje nadomestnih programov za nova delovna mesta, ker bodo ta sedanja zagotovo izgubljena, so se spet lotili preizkušene metode, ko iz svojega statusa potegnejo največ, delavce pa pustijo na cedilu. delavcev,s tem da je večina delavcev bila že dalj časa doma na čakanju, na delu pa samo 19 delavcev, 102 delavcem so pri dolžniku mirovale pravice in obveznosti zaradi začasne premestitve v KOPLES. Vsem delavcem je ó.aprila prenehalo delovno razmaje. Zaradi dokončanja del je 15 delavcem bilo delovno razmerje podaljšano za določen čas. Delavci, začasno razporejeni v Koples, so bili obveščeni, da so jim pri stečajnem dolžniku s 6.4.1993 prenehale mirovati pravice in obveznosti, in da imajo v primeru prenehanja delovnega razmaja pri Koplesu enake pravice iz naslova brezposelnosti kot delavci dolžnika." Sledijo seznami delavcev. O štirih direktorjih, ki zanje delavci pravijo, da so jih letošnjega leta že nekako znašli in ne kaže, da bi jim grozilo kaj hujšega, le Metalu rezultati bijejo plat zvona. In ker je temu tako, je Upravni odbor tega državnega podjetja, ki mora preživeti v sklopu Slovenskih železarn, pred dnevi že razpravljal o prav črni varianti. Ta bi pomenila konec slavne UHP peči, še bolj tragična pa bi bila izguba delovnih mest. Kot smo slišali, je po trdem prepričevanju prišlo vsaj do odloga drastičnejših ukrepov, toda jasno je, da bo odslej trdo na vsaki seji Upravnega odbora Metala. Predlog, po katerem bi gredice vozili iz Štor, je menda dal na mizo sam generalni, dr.Ocvirk. RUDNIK O tem, kaj se je dogajalo z Rudnikom, smo pisali pred štirinajstimi dnevi. Zgodovina začetkov zapiranja sega seveda MORALA Morale ni, sicer pa je to dovolj abstrakten pojem, da ga ne najdemo v nobeni črni kroniki, razen, če gre za prostitucijo ali nudizem na nepravem mestu. In kaj zdaj? Skupina občanov, ki jo vodi dr. Ljubo Bavcon in nadaljuje s poslanstvom Sveta za varstvo človekovih pravic, je ponovno opozorila , da so delavci v naši državi takorekoč brez vsakega pravnega varstva in da naj Državni zbor vendarle že nekaj ukrene. Na sodiščih združenega dela čaka na razsodbe že 14.000 delavcev in vsak dan se jim pridružujejo novi. Veliki socialni pakt visi v zraku, medtem se razšlo- jevanje, ki nima nobene zveze ne z etiko in ne moralo, nadaljuje. Spirala družbenega statusa delavcev torej vodi navzdol tudi na Koroškem. Saj bogati ti naši delavci niso bili nikoli, le dostojanstva jim doslej ni še nihče tlačil kot zdaj in tu. Da o lastnini, ki je bila nekoč tudi njihova, sploh ne govorimo. Edi Prošt NAS INTERVJU sceno.V se iz koroškega podeželja preselijo v Ljubljano, takò radi in brez sramu zamenjajo za kranjščino. In ne le v pesmi, tudi v govorjeni besedi preko etra, sta duo Kora vselej zvesta govorici, ki nam je usojena in ki jo imamo radi. tako da je [uši. Ce bi se Milan in Toni znala pretvarjati, se potvarjati in klanjati, skorajda dveh desetletjih imela na polici več kaset alf plošč. Pred dnevi je izšla druga kaseta dua Kora (prej sta izdala še eno malo ploščo) in ponudila se je lepa priložnost za Prepihov klepet. □ Prepih : Kaseta ima naslov Rad mam pir, ki tudi mnogim Korošcem v teh hudih časih pomaga, da so boljše volje. Imata Tudi vidva rada pir? Milan: Pesem je napisal ameriški avtor T.T. Hall. Ko 'sem se nekoč vračal iz Švedske, sem na bencinski črpalki kupil njegovo kaseto. Tudi sam imam rad pir in sem si rekel, zakaj ne bi tudi v slovenščini dobili to pesem. In ko sva s Tonijem spet začela z glasbo bolj resno, sem naredil slovensko pnredbo te pesmi. □ Prepih: No, in katere vrste pira imata najrajši? Milan: Dober pir. Toni: Se najrajši imam Premium pivo. □ Prepih : Kako dolgo je sploh trajal vajin glasbeni premor? Milan: Mislim, da od festivala Vesela jesen leta 1986 dalje, ko, sva zmagala s Koroško pesmijo Mitje Sipka in Albina Kranjca. □ Prepih: Samo od glasbe na Koroškem ni mogoče preživeti? Milan: Če bi bile zadeve urejene - mislim na avtorske pravice in drugo -potem bi se dalo. Vendar je slovensko tržišče tako malo in število izvajalcev se je v zadnjem času potrojilo. Danes iina skorajda ze vsak hotelski band svojo kaseto. □ Prepih: Svojčas je bilo bistveno težje priti do svoje kasete, kajne? Toni: Sedaj je pač tako, da si moraš vse plačati sam. Lahko si v glasbi prva liga ali čisti novinec, na zalozbo pač moraš prinesti posnetke, ki si jih plačal sam... Milan : Razen seveda, če nisi paradni konj neke založbe in ti potem vse stroške krije ona. Vsaka založba pa ima le dva ali tri takšne izvajalce. Ni pa slabo, da je toliko izvajalcev in kvaliteta tako lažje pride na dan. □ Prepih: Pri Kori igra veliko vlogo tudi besedilo, pogosto narečno obarvano. Milan Kamnik Milan: Narečna besedila sva delala za festival Vesela jesen. Vsa ta besedila so narejena za našega človeka. To pa žal pomeni tudi, da najinih pesmi v narečju v Ljubljani ne bodo vrteli. Za izvajalca, ki živi v Ljubljani in poje v ljubljanščini, pa to ni ovira. Takšna besedila, kot jih imava, pa v književni slovenščini niso mogoča. Koroško narečje ima to prednost, da je izjemno spevno. □ Prepih: Pesem, napisana in zapeta v koroščini, ima omejeno število poslušalcev in po svoje omejen medijski prostor. Ali sta imela oziroma imata željo narediti tudi kakšen velik slovenski hit? Toni: Plehka zabavna glasba nama ni blizu, gotovo pa bi rada ustvarila tudi kakšeifvelik hit. Milan: Imela sva možnosti za kakšen hit. vendar smo nato ustanovili svoj ansambel, ki je bil uspešen tudi zunaj meja Koroške. Morebiti bi lahko uspeli tudi kot ansambel, vendar nas je bilo sedem, in težje je usklajevati sedem različnih interesov kot pa dva. Za širšo publiko pa moraš delati drugačno glasbo. Midva ne moreva biti Helena Blagne, Nace Junkar ali Zlatko Dobrič, kar se vidi tudi pri prodaji kaset. □ Prepih: Pesem z zadnje kasete Adelina bi lahko tudi v slovenskem prostoru postala hit. Milan: Ta pesem je bila že pred leti na Stop pops 20 m je prispela tudi do četrtega mesta na tej lestvici. Ob tem moram dodati, da sama za to pesem takrat nisva poslala niti enega kupona. Za novo kaseto ie ut pesem nekoliko prirejena. TonkTega nama na srečo ni bilo treba delati. Ali pa na žalost, kajti na ta način sva pač slabše izpadla. Nekoč nama je neki glasbeni urednik v Ljubljani dejal, da bi potrebovali še eno pesem za Pop delavnico in jasno namignil, da bi pač nekomu bilo treba potisniti nekaj v žep in pesem bi prišla na ta festival. Na to pa z Milanom nisva pristala. □ Prepih: Tudi v glasbi je pomembno, da si v centru, središču dogajanj, da prijateljuješ z glasbenimi uredniki in še kaj. Milan: Poglej, kaseta je že nekaj časa zunaj, bila je" predstavitev na Valu 202, ki pač v slovenskem merilu za zabavno glasbo nekaj pomeni. Vendar po tej predstavitvi nisem slišal, da bi zavrteli kakšno najino pesem z nove kasete. To pomeni, da so uredniki kaseto spravili v predal ali pa je res treba javno vprašati, koliko to stane. Vemo pa, da se slovenske glasbe vrti na teh valovih bolj malo in najbrž, bo drugače, ko bo morala Slovenija tujim izvajalcem plačevati avtorske pravice. Toliko denarja Slovenija ne bo imela in upajmo, da bo potem imela več besede domača produkcija. Nisva samo midva v takšnem jxilozaju, tudi bolj AKTUALNO popularnih ansamblov, kot so Lačni Franzi in drugi, ne slišimo prav pogosto. □ Prepih: Uglasbila sta tudi nekaj Vorančevih črtic. Milan: Posneti sta doslej dve pesmi. Dobro jutro in Levi devž.ej, za CD ploščo, ki bo izšla prihodnje leto, pa bova posnela še Svetnečega Gašperja in Jirs in Bavh. □ Prepih: Menda je bila pisateljica Kristina Brenkova navdušena, ko je te pesmi slišala na Prevaljah. Milan: Ja, rekla je, da ie Levi devžej najboljša popevka, ki jo je kdaj slišala. Toni: Bilo je zanimivo, kar sredi prireditve je stopila na oder in nama čestitala. □ Prepih: Ali je Voranca težko spraviti v zabavnoglasbeno črtovje? □ Prepih: Duo Kora se torej vrača na slovensko glasbeno sceno. Toni Apohal Milan: Niti ne. Toni: Gotovo bi se težko godil kakšnemu Ljubljančanu ali Mariborčanu. Mi pa Voranca po svoje in drugače doživljamo m čutimo. Toni: Za nekoliko starejšo generacijo se vračava, medtem ko sva za mlade bolj na novo. Milan: Nedavno sva pela na koroških osnovnih šolah in mnogi šolarji so naju prvič videli in slišali, vsi pa so z nama r RAD ' MAM PER % 20 let dua Kora Pred nami je nova (druga) kaseta dua Kora. Že vrabci àvkajo, da ga sestavljata Milan Kamnik in Tom Apohal, oba pevca in kitarista. Mnoge njune pesmi so že ponarodele, vsaj na.KSroškem. Če se tako malo sprehodiš po gostilnah in drugod, slišiš marsikatero o njuni glasbi, tudi nepošteno ali celo žaljivo. Tujo glasbo sprejemamo manj kritično, tista domačih avtoriev (mislim na one, ki vedo kaj je muzika) pa ni kaj vredna ali pa malo. Sicer pa ima zavist tudi meje , čeprav so dostikrat zelo oddaljene. Izdaja kasete je v vsakem primeru, vsaj na provinci, mukotrpno delo. Mogoče je glasbo še najlaže narediti, vse ostalo je teže. Ce prebiramo spremni ovitek kasete, to lahko vidimo. Opazimo celo vrsto sponzoijev in sodelavcev z glasbenega področja. Vse od Ota Pestnerja, ki s slabimi glasbeniki sigurno ne bi sodeloval. Poslušamo lahko dvanajst pesmi z zanimivimi ali tudi aktualnimi besedili. Uvodna pesem Rad mam pir (I like beer) je ameriškega porekla (T.T. Hall), vendar nam zveni zelo domače, še posebno po refrenu. Zdi se, da bo na njen račun še marsikdo nasekan ali pa doma tepen (nežni spol deluje naprej). Nekatere ostale pesmi že poznamo, druge ___________ _________ zgodbice m lako nekako sovpada s praznovanjem stoletnice Vorančevega rojstva. O vsaki melodiji ali vsebini bi lahko marsikaj napisal, vendar je vse skupaj boljše poslušati, zlasti še, ker so aranžmaji zelo solidni, glasova obeh izvajalecev pa več kot privlačna in samosvoja. Morda manjka kakšna (tudi po ritmu) nežnejša ali vsaj bolj sentimentalna pesem. Na splošno so pesmi kritične, tudi osebno izpovedne, celo bolestne (razen pesmi Rad' mam pir). Nazdravimo novi kaseti dua Kora vsaj s pivom ali pa tudi z dobrim vinom in ji zaželimo uspešno pot, prav tako pa tudi avtorjema. Če jima bomo poskočili na pomoč pri izdaji naslednje kasete ali CD - ja, pa je ze drugo vprašanje. B. Kumprej prepevali "Rad mam pir". Sicer pa, saj jim to nič ne škodi. Bova pa šla povsod po Koroškem in Sloveniji, kamor naju bodo povabili. Seveda bo nama moral stati ob strani manager, saj nimava potrebnega ozvočenja. Najina prednost pa je, da vse delama v živo, kar je danes na slovenski glasbeni sceni redkost, saj večina nastopa s play backom. □ Prepih: Ostajata pa pri svoji dosedanji glasbeni usmeritvi. Toni: Doslej so prevladovale balade in tako bo tudi v prihodnje. Tudi Voranca bova še delala, okrog narečnih popevk pa je že vprašanje, saj sva na festivalih imela grenke izkušnje. " Milan : Za Veselo jesen sem se odločil, da svojih pesmi ne bom več pošiljal. Ob 25. obletnici Vesele jeseni so lani izdali kaseto, na katero niso dali niti enega koroškega izvajalca. To ie gotovo diskriminacija Korošcev. Na Veseli jeseni pa je bilo mnogo koroških avtoijev in izvajalcev^ od Anite Hudi iz Pliberka, Stropnik, Sipek, Smode, Doler, od Fantov treh dolin do dua Kore. Pobrali smo mnogo nagrad, vendar si Korošci nismo zaslužili, da bi bili na tej kaseti. Pa naj naredijo štajerski festival,, ne pa da se kitijo z slovenskim festivalom. □ Prepih: Kje vse sta doslej nastopala, izpustimo seveda Slovenijo. Milan: Na Švedskem, v Avstriji, precej v bivši Jugoslaviji, v Sarajevu, Jajcu, na opatijskem" festivalu, predstavljala sva TV Ljubljano na Circum musica in drugod. □ Prepih: Na svojih nastopih pa igrata tudi glasbo drugih izvajalcev. Milan: Že od vsega začetka preigrava Dylana, Junga in tlruge. Svojih jjesmi imava za kakšne tri ure, vendar moraš na nastopu zaigrati tudi kaj drugega, sicer je to preveč dolgočasno. □ Prepih: Katere izvajalce pa sicer najbolj cenita na slovenski glasbeni sceni? Toni: Osebno bolj držim za stare mačke, kar je novejše glasbe, pa se mi zdi bolj prehodne narave. Zame je prvi Benč. Milan: Benč je gotovo legenda, po lirični plati pa je zame "največji Pengov. Vendar se je o tem težko odločiti, kajti, čeprav je Slovenija mala dežela, imamo se kar precej dobrih izvajalcev zabavne glasbe. ' J Miro Petek PO KOROŠKI Prvi motel v pokrajini regiji bo nosil tudi prijetno Prav tu v bližini je bil namreč regiji Do nosu tudi prijetno domače ime. To bo motel "Korošica", ki v Dravogradu oziroma pri skladiščno -transportni coni v Otiškem vrhu že dobiva svojo podobo. To je rezultat skupnega dogovora, dela in vlaganj STC-ja, slovenjegraškega Kograda in še nekaterih. Z investicijo, vredno milijon in dvestotisoč mark, bodo zgradili objekt visoke B kategorije. V njem bo gostom, potnikom in voznikom v prvi fazi ponudil najmanj 20 postelj, veijetno pa se bodo odločili tudi za sobo ali dve visoke kategorije. Razen tega bo v Korošici dnevni bar in prostorna jedilnica, razmišljajo pa tudi o rekreacijskih prostorih, predvsem o kegljišču in podobnem. Skratka, nastalo bo prijetno bivališče, tako za voznike, skladiščno cono, kakor tudi za poslovne ljudi. bližini je bil namreč v osnovnem projektu To bo korošica skladiščno transportne in carinske cone predviden manjši hotel. Vendar ta ideja nikoli ni zaživela. Objekt , ki ga bodo odprli že v drugi polovici tega leta, bo vsaj en lep korak napredka v kraju. k. vaiti Vsem krizam navkljub Če se ti kriza in težave zažrejo v vse luknjice življenja, še ni res, da bi pustili prav vse propadati ! Tako nekako so rekli kovači in drugi na Muti in te dm kar prizadevno obnavljajo vse tisto, kar daje kraju pečat njegove kovaške preteklosti in njegovega kulturnega utripa. Prenovili so najnujnejše v muzeju, vsaj toliko, da se ohrani, obnovili bodo zunanje razstavne predmete in tudi na ta način olepšali kraj, morda pa dali tudi nekaj več volje za premagovanje težav. Pa še to: kmalu bo otvoritev prizidka k muzeju, tako imenovani gasilski muzej. Lepa, a zamaka Radeljčani so zgradili eno najlepših mrliških vežic daleč naokoli. V to lepoto so dali kar precej samoprispevanega in še drugega denarja. Veselja in v našem mrzlem okolju skorajda ne dajo zatesniti? No, v letošnjem proračunu je vendarle nekaj tolarjev, s katenmi bodo poskušali zamašiti luknje v ponosa pa je bilo žal kaj kmalu konec. Že prva deževja in zima je pokazala, da ima lepa arhitektura toliko lukenj, da hudo zamaka. Nekateri trdijo, da deloma tudi zaradi tega, ker menda le še ni povsem dograjena. V glavnem pa so razni spoji in stiki takšni, ki se to lepoto m pokojniki ne bodo pokropljeni na zadnji poti več, kot je potrebno. Tisti rek, da je šolanje na napakah najbolj učinkovito, za Korošce vsekakor ne bo držal. Držal pa bo drugi del tega reka, da je to najdražja šda -kv Obnovili bodo tudi staro kupolko. ki krasi center Mute -------------------------- PO KOROŠKI ------------------------ NA KOROŠKEM IMAMO NAJMLAJŠI ANSAMBEL NARODNOZABAVNE GLASBE V SLOVENIJI Pevka flnja stara vsega 11 let Predvidoma ta mesec bo izšla prva kaseta ansambla Rokondo kvintet, ki je po mnenju mnogih najmlajši narodnozabavni ansambel v Sloveniji. Fantje in eno dekle - Anja je stara vsega 11 let - prihajajo iz okolice Slovenj Gradca, z delom pa so pričeli pred dvema letoma pod imenom Smeh. V takratni sestavi so dosegli prvo mesto publike v Cerkvenjaku, prvo mesto v tretji skupini strokovne žirije na Graški gon ter drugo mesto na Pilovem žuru v Radljah ob Dravi. Janutirja je ansambel pod novim imenom in v nekoliko spremenjeni sestavi ponovno zaživel, strokovno vodenje pa je prevzel znan profesor mag. Oto Vrhovnik. Kaseta mladih koroških glasbenikov je že posneta, na policah trgovin pa jo bo mogoče dobiti pod imenom Gremo v disco. Ansambel sestavljajo Damjan Vajde (klarinet in saksafon), Anja Vajde (vokal), Matej Švab (kitara), Andrej Švab (harmonika), Jani Repnik (trobenta) in Aleksander Ver-hnjak (bas). Kot smo že zapisali, ima Anja vsega 11 let, sicer pa je povprečna starost ansambla 16 let. Po izidu kasete mladi glasbeniki ne bodo počivali. Poleg nastopov po Koroški in drugod računajo tudi na predstavitev širši slovenski javnosti, predvsem pa se bodo udeležili raznih prireditev, ki v tej zvrsti glasbe nekaj pomenijo: Marjanca, Alpski večer in druge. -(ek) Ex ttimoriam V zadnji številki tekst, danes še slika in vest, da z deli hitijo. Gre seveda za gradnjo avtobusnih postajališč od Vrat do Dravograda. Pomembnejše pa je, da so ljudje iz pravnih in sodnih mlinov ugotovili, da v primeru dravograjskega referenduma ni bilo tolikšnih nepravilnosti, da bi samoprispevek lahko ''padel"! Samoprispevek je ostal in prav zaradi tega se tudi povsod nekaj dela. In to v času, ko drugje domala vse stoji. -kv Dravograjski Cici - trolejbus Kadar posije sonček, in sila ene čvrste " gospe -tega nam letos ne manjka, se tovarišice", vzamejo še dravograjski najmlajsi iz kakšno manjšo skupinico za vrtca odpravijo na izlet po predhodnico in promemi svojem mestu. Za to imajo režim in izlet je tu. prav zanimiv "Cici-bus", ki -kv ^mu daje prav dovolj hitrosti__ PO KOROŠKI Prejšnji mesec je bila tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali organizatorji PREZENTE '93 STEP d.o.o. Maribor, K & W TOUR Slovenj Gradec in IS občine Slovenj Gradec. Pogovora so se udeležili Vladimir PODHOSTNIK, direktor STEP-a, Majda JAKI, vodja projekta, Franc KREBS, Janez KOMLJANEC, Tatjana KUPNIK iz območne gospodarske zbornice Dravograd ter g. STELE iz Ministrstva za gospodarstvo. Najprej je Vladimir hrvaško gospodarsko zbornico, prostora. Zaradi tega bo kmalu PODHOSTNIK predstavil za- ki naj bi tudi sodelovala na zaključek sprejemanja prijav, misel Mednarodnega koro- tem sejmu in ima v ta namen V nadaljevanju pogovorov je škega sejma PREZENTA '93 že rezerviran razstavni bilo govora tudi o sejemskih in razna predavanja: o biološki zaščiti sadnega drevja naj bi govoril predstavnik Pinosa, o etnološki podobi Mežiške, Dravske in Mislinjske doline naj bi predaval dr. Bogataj, za poslovneže naj bi bilo predavanje o ponašanju poslovnežev pred, na in po sejmu. Obsejemske prireditve v Slovenj Gradcu bodo potekale pod naslovom "ODPRTA Priprave na Prezento '93 tečejo po načrtih pod geslom "KOROŠKA SE PREDSTAVLJA". V zvezi s samim sejemskim prostorom je ugotovil, da se približuje zaključni fazi priprav. Povedal je, da je bila PREZENTA '93 predstavljena tudi navzven. Trenutno tečejo pogovori s prostor. Nosilka sejemskega projekta Majda JAKI je povedala, da je od predvidenih 150 raz-stavljalcev že oddalo okrog 100 svoje prijave in da je razprodanega že okoli 2.000 m2 neto površin sejemskega obsejemskih prireditvah. Tatjana KUPNIK, predsednica odbora za popravo sejma, je najprej poročala o delu komisij tega odbora. Tako bo npr. društvo KMETIC sodelovalo na tej sejemski prireditvi s prikazom kmečkih opravil na 15 m2 sejemske površine. Te bodo prikazi pletenja, krtačenja volne, priprava prediva ipd. Po vsej verjetnosti bodo v posebnem sejemskem delu prikazali svojo dejavnost koroški lovci in ribiči. Organizirana bo tudi velika modna revija. Predstavnik ministrstva za gospodarstvo je povedal, da bo sejem odigral pomembno vlogo pri izboru inovatorjev. Sejem naj bi bil v Slovenj Gradcu odskočna deska za sodelovanje inovatorjev, najprej na sejmu v Celju, od tam pa za najuspešnejše inovatorje na mednarodnih sejmih v inozemstvu. Na tem koroškem sejmu bodo imeli brezplačno svetovanje ino- vatorji, poleg tega pa bo borza inovacij na sejmu potekala vsega 6 dni. Franc KREBS je podrobneje pojasnil še druge sejemske aktivnosti. Zvrstila se bodo VRATA SLOVENJ GRADCA", ki jih bo vodilo Turistično društvo in bodo povezane z vsemi trgovskimi, gostinskimi in turističnimi ponudbami na sejmu in v mestu. V tem času se bodo odvijali Rusjanovi dnevi na letališču v Turiški vasi, kjer bo na nedeljo tudi zaključek le-teh z velikim letalskim mitingom. Svečana otvoritev Mednarodnega sejma PREZENTA '93 se bo pričela s podelitvijo sejemske pravice županu mesta Slovenj Gradec na svečan način z vsem sijajem in bliščem ter pripomočki v stilu iz leta 1251, ko je Slovenj Gradec dobil prvič sejemske pravice. Za celoten ceremonial prireditve bi skrbela Zveza kulturnih organizacij občine Slovenj Gradec. Na prireditvi bodo med drugim prikazane tudi identične zgodovinske značilnosti iz časa, ko je Slovenj Gradec dobil sejemske in mestne pravice, med njimi tudi cehovske. Slavnostni govornik na otvoritvi sejma bo predvidoma Herman RIGELNIK, predsednik državnega zbora. Jože Dolar (f ^ KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV LJUBLJANA MARIBOR vabilo Ob priliki 40. obletnice KKŠ 100. obletnice rojstva Prežihovega Voranca,Vas vabimo na akademski ples,ki bo dne 21.5.1993 ob 20. uri v restavraciji NAME na Ravnah na Koroškem. Predprodaja kart bo v Mladinski knjigi na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu. Karte pa lahko rezervirate tudi po telefonu Krajevne skupnosti Prevalje 0602/31-294 VLJUDNO VABLJENI Predsednik KKŠ Danijel Zver Sila zanimiva in pestra je bila skupščina koroških ribičev, tako po številčni udeležbi kot po dobrih razpravah. Skupščine seje udeležil tudi predsednik zveze ribiških družin Maribor IVAN FF.RK. Delovno predsedstvo skupščine ribičev Uvodno poročilo predsednika KRD ALBINA NAGLIČA, gonilne sile dela in aktivnosti koroških ribičev, se je predvsem nanašalo na samo dogajanje v družini v preteklem letu. Veliko truda, dela in ur je bilo vloženega v gradnjo lastnega ribiškega doma, ki ga bodo slovesno predali svojemu namenu prihodnje leto, ko družina praznuje 40 letnico ustanovitve. V nadaljevanju poročila se je dotaknil še onesnaženosti voda na Koroškem in njihovih zastrupitev, ki jih tudi v lanskem letu ni manjkalo. Nekoliko bolj razveseljiv je podatek, da je reka Drava sedaj po čistosti v drugem kakovostnem razredu. Seveda pa je potrebno za naše reke veliko več čistilnih naprav. Enako velja tudi za večje industrijske onesnaževalce. Vsi pa vemo, da sredstev zanje preprosto ni, ker je gospodarstvo na robu preživetja. Torej se spet ponavlja začaran krog. Z uvrstitvami številnih ribičev in pionirjev na tekmovanjih so ribiči več kot zadovoljni, še posebno dobro pa sta se odrezala člana Brezovnik in Kajnik, saj sta se zelo dobro uvrstila na državnem prvenstvu. V številnih razpravah ribičev je bilo moč razbrati, da jim čiste in z ribami bogate vode veliko pomenijo. Zahtevali so več energičnosti medobčinskih inšpekcijskih služb, več njihove prisotnosti s pomočjo ribičev povsod tam, kjer se delajo posegi v vodi in ob njej. Ribiči se navadno trudijo po svojih najboljših močeh preprečiti najhujše, vendar jim to velikokrat ne uspe. Veliko konkretnih napotkov je posredoval tudi Ivan Ferk z Zveze ribiških družin Maribor, ko je dejal, da slovenski ribiči živimo v času, ko moramo biti resnično ribiči brez palice, veliko bolj zagnani varstveniki okolja in čistosti voda. Veliko stvari s področja sladkovodnega ribištva je še nedorečenih, čakamo na novo zakonodajo in v najboljšem primeru bo novi zakon o ribolovu v jeseni letošnjega leta. Naj bodo časi takšni ali drugačni, predsedstvo Koroške ribiške družine in z njim tudi ribiči so optimistično zakorakali v letošnjo ribiško sezono. Veliko si obetajo od ureditve Čemeškega zaliva na reki Dravi ter združitve revirjev 1. in 2. v Mislinji. Ob zaključku skupščine je Jože Ravnjak, lastnik prodajalne s športnim materialnim Play-off, izročil posebno nagrado najboljšemu ribiču v preteklem letu, ki je ujel največjo ribo. Popolna ribiška oprema je pripadala Janku Mrzelu, ki je s svojo 14 kg težko ščuko bil resnično najboljši. S. Jaš Bilo jo Kool! Tako so komentirali mladi, ki so najboljših glasbenih skupin ali prišli v Radlje na veeelik Pilov posameznikov slovenskih osnovnih žur. šol. Radeljčani. oziroma njihova Tako zapojejo Radeijčanke Oboy " Že peto leto zapored organizira glasbena šola, si je s tem pridobila že tednik PIL - Pisani list srečanje toliko izkušenj, znajo organizirati tako prijetno in domače, da so Pilovi žuri tu postali kar nekako doma. Letos se je na tekmovanje prijavilo 18 skupin. Zato so se prireditelji odločili za dva ločena nastopa. Za severovzhodno Slovenijo se je polovica ansamblov srečala v Radljah. Vsi so bili naravnost fantastični, je ob zaključku povedal glavni ocenjevalec, sicer pa dirigent policijske godbe. Vendar Slovenjegračanki - "Duo Kool pa so bili resnično dobri vse je v redu, so rekli. Posebno med dobrimi Korošci. pohvalo je dobila še skupina Tuti Največ točk sta dobila ansambel iz Fruti iz OŠ Vuzenica. Velenja in Oboy, ansambel deklet in Dvorana pa se je tresla, tudi tedaj, enega bobnarja iz Radelj. Visoko se ko je za vse zaigral ansambel Classic je uvrstil duo Kool iz Slovenj iz Radelj. Gradca, Ritem, pesem in izvedba, k. vaiti INFORMACIJE: OE ravne Tel.: 22 461 .Vilko REK IZ. RADLJE. Tel.: 71120 ga. Ivica RAC IZ. SL. GRADEC. Jel: 41 441 ga. Marjeta ŠTALEKER IPREMIJE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V OBDOBJE OD 1.4-30.6 03: 1.POPOLNO ZDR. ZAV. 13.880,00 8.NADSTANDARD 14.200,00 2.ZDRAV. VARNOST - CELOTA 13.500,00 9. a) POMOČ NA DOMU 29.000,00 3.ZDRAV. VARNOST - KURATIVA 3.240,00 b) POMOČ NA DOMU + TEL. 34.800.00 4.VELIKO TVEGANJE 5.700,00 10.ZOBNA PROTETIKA-CELOTA 30.000,00 5.POŠKODBA 4.200,00 1 l.a)ODDIH A 40.600,00 6.ZOBOZDR. - CELOTA 3.480,00 bjODDIH B 17.400,00 a)ZOBOZDR. - ZDRAVLJENJE 960,00 12.VOZ-CELOTA 99.200,00 bjZOBOZDR. - PROTET1KA 5.820,00 13.VOZ - O-S-B 73.600,00 7.ZDRAVILA 1.740.00 14.VOZ - ZOBOZDRAVSTVO 9.900,00 VSE, KI ŠE NIMAJO UREJENEGA PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PROSIMO, DA SE OGLASIJO NA OBMOČNI ENOTI RAVNE, Ob suhi 11. mmi Studio RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE ft IN IZREZ u SAMOLEPILNE FOLUE Ofodinw Vam oóUkpvanje logotipov, prospektov, revij, diplomskih nalog,... Izdelujemo obcestne reklamne panoje, napise na avtomobile, cerade,... (Dekoracija izložbenih oken... 0 1 ■ Lenny Krawitz: "Are Y ou Gonna Go My Way" > Bijelo Dugme : "U planine" (jer lamo nema zime) > Metlica: " Nothing Else Maters" > Doors : "Sweet Thing" Predlogi za prvo številko: > M. Jackson: (Jive Into Me >- Guns'nRoses: Sweet Child Of Mine > Duo Kora : Rad' mam pir O sponzorju lestvice klubu GG TOP in dogajanju ter načrtih bomo spregovorili več prihodnjič. Za tokrat le še povabilo: pišite, «lasujte. pišite,... D. Kašnik k "fruii UVfcT" TO JE ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKUI DRUŽABNA KRONIKA IN PREPIHANE CVEKE V črnjanskem televizijskem kablu so se tako skregali, kot da bi bili prava velika televizija. Nekdanji vzdrževalec Zvone Bogdan je uperil puščice proti upravnemu odboru društva za KTV, društvo mu vrača milo za drago. Nekateri Črnjani držijo z Bogdanom, drugi spet podpirajo Franja Kebra, Franca Stakneta, Jožeta Kakerja in kar je še tistih, ki sodelujejo v upravnem odboru. Zamere so velike in vse kaže, da se bodo udarili še na sodišču. Športni del Črne pa je s KTV vendarle zadovoljen, saj so na njen račun prišli vsaj do igrišča za tenis. Tudi na Koroškem naj bi v kratkem dobili pravi Rotarv klub in ne nekakšno omizje, kot se je sestajalo doslej. O tem so se nedavno na neformalnem pogovoru na slovenjgraškem letališču dogovarjali ugleden diplomat Andrej laigar, ugleden zdravnik dr. Drago Plešivčnik in ugleden policist Zlatko Halilovič. V Prepihu smo imeli ponudbo, da bi se naši reportetji udeležili letošnjega Eurosonga. Po temeljitem premisleku smo sklenili, da bo Prepihova ekipa spremljala Eurosong samo takrat, ko in če bo na festivalu nastopil duo Kora. Velik sod pira, ki bo nedvomno potoval z ansamblom, sije že rezerviral naš reporter Miro Petek. Prepih je časopis, ki gotovo zelo odmeva. Marjan Berložnik, ki je svojčas izrazil željo, da v Prepihu ne bi več nastopal, je oni dan Prepihu vendarle polaskal. Na sestanku z dr. Ocvirkom je dejal, da je treba skozi železarno spustiti Prepih. Znani podjetnik in bodoči gostinec Miran Kert pa pravi :"Še letos sem prehlajen, ker sem bil lani dvakrat v Prepihu". Purani in 9IjP Znan ravenski obraz Jože KaMičnik protestira, kajti ob vključitvi UHI’ peči \ ravenski železarni njegove purane zgrabi šok. Vso zadevo je že prijavil društvu proti mučenju živali, pozval pa je tudi novinarje, da bt vendarle enkrat prišli na rob železarne in poslikali neznosen hrup, ki ga proizvaja ta peč. Za nas je problem le v tem, da hrupa zaenkrat še ni mogoče fotografirati. » i Aprilska sobota na Prevaljah. Vse je v končnih pripravah na birmo. Opaziti je tremo pri birmancih in botrih, zadovoljstvo pri starših in ostalih sorodnikih. Pred cerkvijo in vzdolž so stojnice z vsem, kar spada k takemu dogodku. Vendar presenečenje. Stojnica na začetku ponuja poleg slik Marije in zadnje večerje tudi - gate. V zadnjem letu si je kar nekaj koroških direktorjev nabavilo psa. Saj ne gre toliko za ljubezen do psa kot za občutek varnosti, ki naj bi ga dajal nočni pasji lajež. Seveda pa je vse skupaj podobno pasjemu življenju, če mora za miren spanec skrbeti pes... V___________________________________) ŠTEFAN ZVER, najbolj znam Prekmurec, ki se je kdajkoli preselil na Koroško, se vrača v pomurske ravnice. Uspela mu je namreč tombola - v Črni je prodal hišo. V Črni prodati hišo pa ni kar tako. Vsi drogi na Koroškem so še vedno prirejeni starojugoslovanskemu praznovanju. Imajo namreč po tri prostore za zastave: za nekdanjo partijsko, jugoslovansko in slovensko. Dandanes pa običajno visijo na teh drogovih le državne zastave. Razen na krajevni skupnosti v Mežici, kjer se občasno pridruži zavarovalniški zastavi ludi slovenska zastava. Na zadnji seji oi turizmu, ki se je je udeležil tudi, doktor samo-j upravljanja Ma-ijan Rožič, je črnjanski turistični delavec Franc Stakne podčrtal, da so turistični delavci očistili reko Mežo, da bi bila Koroška turistom bolj prijazna. Prepih je zapihal po Mežiški dolini in nikjer ni naletel na očiščeno reko. Reko so v lanskem letu resda čistili v okviru javnih del, Meža pa je bila čista le eno sezono. Danes je ponovno zasvinjana. Ali pa so turistični delavci reko res čistili, vendar tako slabo? V ospredju poslovnega dela novega telefons.sega imenika Slovenije je znan gradbenik Miran Igerc, lastnik edinega lasereja na Korošcem in zbiralec starega orožja. Igerc pravi: "Prva liga pač mora imeti ^družbi svoje mesto". Optimizem za 3mont? r~~W a dravograjski (če smo natančni - šentjanški) Imont je Koržetov sklad že razpisal natečaj za odprodajo. Po Dravogradu se je ob tem začelo šušljati, da se za Imont, ki ima gotovo zanimiv proizvodni program, zanimajo tudi ljudje, ki so povezani s postonjskim Optimizmom. Ali je kaj optimizma za Imont, potem ko je mag. Uaspari sesul Optimizem, je težko reči. Dravograjski politiki pa trdijo, da je bilo povsem nepotrebno, da je Imont sploh postal del tega sklada, saj je stopil vanj z vsega 15 milijonov SIT izgube. To pa je denar, ki ne bi smel biti problem niti za nekoliko močnejšega obrtnika, kaj šele za podjetje s 60 zaposlenimi. I □ Prevaljčam se veselijo - kmalu bi lahko dobili ležeče policaje, preko katerih bi brez skrbi vozili in pri tem tudi uživali. Seveda gre za prispodobo, kajti ležeči policaji pomenijo vbokline ali izbokline na cesti, kar onemogoča hitro vožnjo skozi mestno središče. Vozniki skozi Prevalje namreč radi pritisnejo na plin, in letos sta bili v tem kraju že dve nezgodi s smrtnim izidom. Seveda mora ležeče policaje položiti občina ali cestno podjetje, slovenjegraška UNZ nima pri tem prav nič. Koroške trgovce te dni kuha jeza in najrajši bi vložili tožbo proti Drnovšku in njegovi vladi. Taje s sklepom o povišanju limita vrednosti blaga, ki ga lahko pripeljemo iz tujine (od 30 ameriških dolarjev na 200 dolaijev) 1 • : i funfhunoert SCHILLING /Z .... 1P ,\ r, 5&\ % ponovno odžrl promet trgovini ob meji. Podobno se je že dogajalo ob Markovičevem nerealnem tečaju dinaija. Preračunano v šilinge pa teh 200 dolaijev pomeni 2270 šilingov, in če se v avtomobil strpajo štirje člani družine, lahko preko meje pripeljejo brez carine za okoli devet tisoč šilingov blaga. No, to pa je že denar, ki ga v družinskem proračunu povprečna družina ne premore. Zato nekateri tudi pravijo, da je ta ukrep pisan na kožo bogatejšemu sloju slovenskega življa, kajti siromaki že doslej niso mogli kupovati preko meje. Bodo pa zaradi tega siromaki, ki so v večini, morali dodatno polniti državno blagajno, kajti država bo denar, ki ga je svojčas dobila od carine, pobrala pač drugje. kKakorkoli že, koroški trgovci se jezijo, avstrijski trgovci si manejo roke, potrošnikom pa vse skupaj nenazadnje tudi ustreza. Prav tako carinikom, ki imajo zdaj bistveno manj dela. manj dela. RADIO li :-:i:i-:::::i:::-:-:;::x:::::x::;::x:::::::::::::x:x::::::;x::::::;::x:::::::x:::::::::::::x::::::-::x:::x:x::::::::l •x**-x*x*x*x-x-x*:*x-:-x*x*:-x*x-x*X'X*x*x-x*Xv'X*x*X‘X-x-X"X*:*x*x*x*:,X'X,xvM ► Vprašanje: Ali drži trdi- j tev, da je nemogoče sodelovanje med vodilnimi delavci, to je direk-toiji. in predstavniki | delavstva, to je sindikalnimi aktivisti? Odgovor: Ne drži, kajti dokaz za povsem normalno sožitje sta zakonski par Ivica Klančnik, direktorica Nožev ravenske železarne in delavski tribun Klančnikov Maka. ||!::|§|§i§ ► Vprašanje: V Mežiški dolini so glasne govorice, da bo na občino prišel f službo Hugo Polajner iz Mežice. Ali je to mogoče? Odgovor: Povsem mogoče. Vprašanje je le, kako dolgo bo Hugo na občini zdržal. Njegova najkrajša služba je bila v slovenjgraškem Fecru, kjer je zdržal štiri ure. ► Vprašanje: Ali drži, da imajo tudi na Ravnah prisluškovalno afero? MXBÈifiiMàimi: : - ? Odgovor: Povsem točno. Preden je občinski stanovanjski sklad objavil razpis za kredite, so na razpis že prejeli pritožbo. ' HIBI REKUME JELOVICA Šk. Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, faks/632-261 na sejmu ■ v Mariboru od 11.-15. 5. 1993 L Zrt OPUŠČEN» PROGRAM in na vseh prodajnih mestih Jelovice Il RAVNK NA KOROŠKEM, Cečovje 5, S tel: 0602/20- 175 i Delovni čas: || vsak dan od 8 - 15.30 »er 1. in 3. soboto v industrijska prodajalna V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE: • AKUMULATORJE VSEH VRST • ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL • BARVE IN LAKE • ORODJA • ČISTILA • ŠPORTNE ARTIKLE NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST OBIŠČITE NAS! RUDNIK MEŽICA, 62392 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110, Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149, 35203 S G P KOGRAD DRAVOGRAD P 0 D I E T J E I G E M -------1— d. o. o.- 0 I I S K I VRH Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO Ali želite vplivati na dogtxike v svojem življenju, si želite zagotoviti lepšo prihodnost,' potrebujete priložnost za nov start? Ali ste podjetni,, imate interes, sposobnosti in ideje, ki imajo tržne možnosti? ALI ŽELITE USTVARJATI. PROIZVAJATI IN DELATI TISTO, KAR STE SI VEDNO ŽELELI IN PRI TEM RAZVITI DOBRE PROGRAME? PONUJAMO VAM PRILOŽNOST, DA Z NAŠO POMOČJO URESNIČITE SVOJE ŽELJE: Če potrebujete prostor, sodelavce, stroje, opremo, znanje s področja pridobivanja in predelave kovin, kovinske obdelave, informatike, projektiranja,.... NAS POKLIČITE ALI PRIDITE K NAM! ŽELEZARNA RAVNE POSLOVNI SERVIS, d.o.o. KADRI Im. tel.: 6778, 6796, 6769 Upravna zgradba, pritličje, soba: 1 Ib, 10. HOROSKOP MAJ '93 Horoskop zo Korošice in Korošce OVEN Tudi v mesecu maju za Korošce na nebu sijejo zvezde. Za Korošce, rojene v znaku ovna, pa kažejo, da bo ta mesec srečen, vendar ne dovolj, da bi premagali vse težave naenkrat. Na pomladanskem 3x3 boste zadeli le meglo. S kazalcem si nikar ne vrtajte v nos, kadar ste v družbi. Za ovna srečen kraj so Trbonjc. BIK Slovenjgraški biki naj hitro stopijo do družbenega pravobranilca samoupravljnja, ki so mu šteti dnevi. Ohranite mirne živce in mimo kri, kajti gasilski kongres, ki bi lahko umiril vašo jezo in strast, bo v Slovenj Gradcu šele čez kakšna dva meseca. Prihaja sezona piva in s tem večje težave z vašim partnerjem. Najprej poskusite z lahkim pivom, nato preidite na Unija. Za bika srečen kraj so Prevalje. DVOJČKA Zdaj je čas, da postrgate tiste tisočake in jih na račun vaše črne gradnje deponirate v državi. To seveda nikakor ne pomeni, da vam črne gradnje ne bodo rušili. Sreča obrača hrbet tistim koroškim podjemikorn, ki bi radi bili managerji z vedrom, cunjo in vodo. Slabo situacijo na podjetniškem polju boste nadomestili v ljubezni. Za dvojčka srečen kraj so Radlje ob Dravi. Še je čas, da tudi vi zmaknete kaj iz vreče, ki ji pravimo družbena lastnina. Na Koroškem ukinjajo pravobranilce, sodiščem krčijo pristojnosti in širi se prostor brezpravnosti. Če si boste prisvajali, potem si prisvajajte na veliko, kajti majhni lopovi jo vselej najslabše odnesejo. Ne ozirajte se na zlobne pripombe vašega sodelavca, ki izhajajo samo in zgolj iz favšnije. Za raka srečen kraj je Dravograd. Oni dan se vam je sanjalo o sodelavki, s katero ste preživeli nepozabno noč na Kopah. Pazite na svoje sanje, ki jih ne smete razodeti niti v sanjah, kajti vaša žena je izvrsten psihoanalitik. Izogibajte se koroških diskotek, da vas ne bi kakšna mladoletnica spravila v novo skušnjavo. Posvetite se družini in če vam premaknjeni kralj Matjaž na Peci ni pomagal, stopite k svojemu dušnemu pastiiju. Za leve srečen kraj so Libeliče. DEVICA Ne bodite zavistni na soseda, ki si je po pol leta zasebnega trgovstva kupil mercedes. Njegovo duhovno in intelektualno stanje je na ravni mlajšega sredinčka in raven zadovoljevanje njegovih užitkov je pač v pločevini. Poskušajte nadaljevati v začrtani smeri. Bodite pozorni pri križišču poslovne zgradbe ravenske železarne, kjer bo že drugi mesec pokvarjen semafor. Za devico srečen kraj je okolica Mislinje. a. TEHTNICA Odkar ste spravili na kant podjetje in si okrepili vaš devizni račun v tujni, ne spite več mimo. V to lepo kašo, ki se ji reče tudi brezmejno sovraštvo vaših sosedov in občanov, ste spravili vso družino in sorodstvo. Policija svoje delo že opravlja in najboljše bo, da odidete v rodne kraje. Sprava ni več mogoča. Za tehtnico srečen kraj so Pameče. ŠKORPIJON Najslabše je biti škorpijon v Javorju, kjer nimajo niti lastne jage niti poštene kmetijske zadruge. Imajo pa lokalne voditelje, ki jih vodijo za nos in zato se Javorci nikoli ne bodo znebili anekdote, da so pripravljeni tudi črnega bika žajfati. Okrog občinske vlade se ponovno vrti mož, ki bi Javorcem rad pomagal z odkrivanjem njihovih lastnih nederij, to je diabaza. Za škorpijona srečen kraj so Kotlje. STRELEC Za koroške strelce bodo še dolga leta lepi časi. Še vedno je v nočnih omaricah dovolj ročnih bomb in drugega streliva, ki so si ga strelci nabrali v zadnji vojni. V mežiškem rudniku so sicer prenehali odkopavati, vendar imajo posamezniki še dinamita za naslednjih 300 let. Razumljivo: sram vas je, ko stopite na banko po svojo plačo, ki je tako skromna. Nerodno je tudi vašemu šefu, ki pa zato rajši spravi denar na banko v tujino. Za strelca srečen kraj je Muta. Džirlo je postal vaš ljubljenček, pijete čang-šlang čaje in res ste postali šlang. Shujšali ste za eno dekico. Tudi ljubite se brez skrbi, saj imate v torbici King kong kondome, ki vsebujejo tudi med in jih lahko použijete tudi za zajtrk. Naročite si tudi čaj ginger za obnovo spolne moči. Da boste bolj izobraženi, nabavite tudi prvi prevajalnik tujih jezikov. Za vse skupaj boste odšteli vašo skromno fabriško mezdico. Za kozoroga srečen kraj je Mežica. VODNAR Koroško nebo so zakrile megle in pogled na zvezde je nekoliko otežkočen. Vendar, preprečite svojemu parmetju sumljivo zbiranje in meditiranje, kajti prav ste opazili: z vašim partnerjem je nekaj hudo narobe. Stopite mu naproti, pomagajte mu, da ga transcendenca ne ugonobi. Opravili boste pomembno nalogo, nato si boste oddahnili in privoščili počitek. Za vodnaija srečen kraj je Poljana pri Prevaljah. RIBI Na vso srečo astrologija ne pozna znamenja pajka, ki bi zaradi svojega slovenjgraškega brata bil povsem kompromitiran. Judovska cena, ki jo morajo ribe in druga znamenja plačevati za odpeljani avtomobil v Slovenj Gradcu, presega vse razumne meje. Pazite, da vam avto ne odpeljejo iz vaše garaže in nato vse skupaj zaračunajo. Doktor Sušnik ima prav, ko pravi, da mesto s tako agresivnim pajkom ne more biti mesto miru. Za ribi srečen kraj so Ravne. GLASBA VSI NAŠI OBRAZI Ob desetletnici Mešanega pevskega zbora v Vuzenici je v tem kraju gostovala tudi domačinka, poznana pevovod-kinja iz Grosuplja. Čas nekako prehitro mineva in le malokdo se je še spomni, le bolj kulturniško nastrojeni delavci pa se zelo dobro spominjajo Marije ali Mojce Pokeršnik - Intihar. >► Ali vas še kaj veže na na Vuzenico? Ja res, zrasla sem tu, med tistimi hribi. Na te kraje in na mladost me resnično vežejo lepi spomini. Glasba mi je bila vedno pn srcu, nekateri rečejo v zibko položena. Dozorevala in študirala sem v melodijah gozdov in šumenju Drave, z vsemi odtenki tukajšnje prečudovite narave. Skoraj desetletje glasbene vzgoje tu me je oblikovalo in še danes sem res zaljubljena v narodno, tisto tako prisrčno, melodično in čutečo slovensko glasbo, to nikoli do korenin raziskano in v srce segajočo glasbo teh pokrajin. > In ko ste odšli? Morda, morda se čuje neverjetno, pa je po svoje najtežje Marija Intihar uspeti in delati v domačem kraju. Saj morda ljudje niti ne mislijo, ko porečejo "Le, jo, le kaj si misli in tako naprej." Prav posebej pa sem zadnja leta našla naravnost čudovite sodelavke, v zboru smo kvečjemu sodelavci, soustvarjalci in s tem ženskim zborom sem prišla tudi gostovat v svoj kraj! Morda je bilo vabilo iz Vuzenice res eno najlepših, najbolj presenetljivih v zadnjem desetletju? k.valtl Turistično gostinsko podjetje MERX KOŠENJAK *5§ll: Dravograd vam priporoča obisk *«tff il|» n pripon SALONA GALANTERIJE ZA INTIMNO NEGO - SEX SHOPA v objektu hotel Košenjak Presenetila vas bo izjemno pestra ponudba izdelkov za vaše dobro počutje in sprostitev, ter velika izbira intimnega perila, primernega tudi za danla. j Idi gorenje p©!M IZREDNA PRILOŽNOST! IZREDNA PRILOŽNOST! OSEBNI RAČUNALNIK DIALOG 386SX/33 PnOCtSOR 8038CSX/33 2MB RAM TRDI DISK 8'jMB/17ms DISKETNIK 1.2MB VGA MONO MONITOR VGA KARTICA 1024x766. 512KB I/O (2S.1P) TIPKOVNICA SLO SAMO: 87.000 SIT DIALOG 386DX/40 PROCESOR 803860)040 2MB RAM TRDI DISK 65M8/17ms DISKETNIK 1,2MB VGA MONO MONITOR VGA KARTICA 1024x768. 512KB IX) (2S.1P) TIPKOVNICA SLO SAMO: 99.900 SIT DOPLAČILO ZA BARVNI MONITOR LR 24.000 SIT H H U UMU Ob nakupu računalnika Vam po ugodni cani nudimo SW paket WORD STAR LAPTOP COUECTlON (WS6. LAPLINK. ON TIME, TEILMERQE. MAILLIST) • CENA: 10.300 SIT M ji 2J '1 Ji ’J TISKALNIK FUJITSU DL 900 Formai A4i, 24 iglic, Mznakov/S SAMO: 37.000 SIT ji ‘J UMU MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT joOrtEA 16JJ70 £gx?2 ! < z —J o Q < >00 >N LU č/5 8 S o C "D D- a. > c3 C •q» (U C3 ‘Z? s >x I £ 'S. -o a N _2 >8 .2 o. c 'S o _u c >N o v _u '3 >N _« o a 93 O i- XI o « > T3 CS N O :=> c 0,x o. o u ^ >o E E E 43 «5 «5 • - Sf Sf ^ n: r: C - !- Cj X 0^- CS liti ^ ^ fl >y “ N >y E 2 |2 ® •-^3 >N ‘u Q, >cft □ □□□□ >o O V- cd C cd N cd 13' > cd c (D cd >c/: >o O H cd C TD OJ u a. c^] G^. O (N G TD jd >5 cd Oh C O 6 TD e G O tH O ^ UT > g " 5 ^ >8 8 M G >u >o S FOTO MONOGRAFIJA MEŽIŠKE DOLINE S > « M u Z Q U ciu = E § 3 1 =1 5/5 inli" S>ž|^0 ao.sfn N >N Sd ^ O 0) 'c? > b o . o o c 3 c'F --- ^ - šh=P^i Sž «-5 ° ° = 3 .^&l _ J> Oljja Cm r—i E o (U^ ^ > > S ' P o cd >G >ts '|g:i •- c I-Se s n E u-o ll.E ni ^l§. E ci-u e u C 03 B, aj>u >>^ c« ^li 2 O r- C cZ-3 O s-gl > S^a > o 21 o Cna ||s C o -T >.>>N c- 3 § . 2 •S' -2 U b C ^ ‘> Cd 0 ^ 8.2 ~f .. g 2 o« >c S"« .te 01 ^ E > « i "2 “ !g-c? •2“> i2l |I u._" 'ge 213 5/5 ©D ■■32 Ì| ¥c > o ^Hllifliifi .ti Primerjava Koroške krajine z Obalo v zvezi s številom prebivalcev kaže na dve skorajda enako številčni, pogojno jima recimo regijski področji. Popis prebivalstva za leto 1991 navaja, da je bilo Obalaijev ( Koper, Izola in Piran) 75.785, nas - krajinarjev - (Ravne, Dravograd, Radlje in Slov. Gradec) pa 72.366. Drugačna je geografska podoba - če izberemo za kriterij dolžino osrednje ceste, ki preči eden in drugi svet, meri ona od Ankarana do Portoroža pri-bližnp 20 km, naše od Doliča do Črne in Dravograda do Radelj pa skoraj 70 km. Čeprav je pavšalno ocenjena kilaža njihove moijanské in naše gorjanske možganske mase skorajda enaka, "je pa razlika med njimi in nami gotovo v načinu razmišljanja m delovanja. Natisnjen klepet kaže na enega takšnih razločevalnih kamenčkov. V Razpisu za vpis v prve letnike srednjega izobraževanja za š.l. 93/94 ponujajo na Obali svojim mladim možnost vpisa: Gimnazija Koper - 6. odd.. Gimnazija Piran - 2 odd., Gimnazija Antonio Sema Portorož - 1 odd.. Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper - 1 odd. Skujiaj torej 10 oddelkov. In Koroška regija - Gimnazija Ravne na Koroškem - 7 oddelkov. Konec leta 1991 (novembra) so bili v ringu kdo ve kolikič že Ravenčani in Slovenjgradčani zaradi pobude o ustanovitvi gimnazije tudi v krajinski metropoli. Ravenčani so kakršenkoli ustvarjalen dialog in preseganje obstoječega stanja onemogočali z nedokazljivim sklicevanjem na to, da je njihova šola ravno prav velika za Koroško, da gre za razbijanje sistema srednjih šol v regiji ud. itn. Kako so se dogovarjali na Obali, ne vem, toda na Koroškem ob vsaki priložnosti kličemo za razsodnika gimnazijskega spočetelja (čeprav je dr. Franc Sušnik že takrat razmišljal o še kakšni drugi lokaciji, toda o tem se samo šepeta in zato zapisanega niste prebrali), v konkremih razgovorih pa je takratni gimnazijski ata ( Tone Golčer, ravnatelj) zagovarjal hipotezo, da bi dve gimnaziji pomenili kakovostni padec (Bog ne daj, da bi to slišali na Obali, saj mora biti tam zaradi štirih gimnazij na kupu vse narobe). In sploh so apriorni odklonjevalci operirali z dogmami, kajti raziskava SPEM-a (Studia za politični in ekonomski marketing) je bila obravnavana kot marginalna subkultuma študija. Skratka - vse moči so bile vložene v to, da so preložili vpis v novoustanovljeno gimnazijo še za dve leti, čeprav bi razumnikom bolj pnličilo prizadevanje za odprtje kakšne nove preferenčne gimnazijske smeri - npr. klasično humanistična, kjer bi nagrajevali svoje delo m se potrjevali v še zahtevnejšem izobraževanju, kot to počno drugod (poljanska, škofjeloška, celjska, mariborska gimnazija in morda še katera). In kaj ima z našimi zdrahami opraviti Obala? Namesto da so si na vse kriplje prizadevali škoditi drug drugemu, imajo štiri gimnazijske hiše, trenutno " pa s skupnimi močmi gradijo tretjo, zahodno slovensko univerzo. Naj citiram Tomaža Pisan-skega iz Sobotne priloge z dne 10. aprila 1993: "Meniih, da bo pojav nove, kvalitetne in majhne univerze blagodejen učinek za znanost pri nas... Predvsem pa bi iz zavesti skromnih Slovencev dokončno izbili predsodek, da nam ob obilnih naravnih lepotah popolnoma zadoščajo le eno mesto, ena banka in ena univerza".Kakršna koli podobnost z eno fabriko, eno gimnazijo in eno pametjo v koroškem žepu je zgolj naključna in v razmi-sljevalcih iz zgornjega konca treh dolin nima nobene dejanske iztočnice. Ne plediram za četrto univerzo na Slovenskem (čeprav se je o tem govorilo med "konstruktivnimi ljudskimi pogajanji za in proti gimnaziji v Slovenj Gradcu, ampak najbrž iz zlobe, po pameti že ne). Prepričan sem pa, da ravenski prfoksi ne posedujejo nič več znanja od slovenjegraških "zaenkrat" negimnazijskih (menda ja ne bo treba zaradi zapisanega leto dni zbirati dokaznega gradiva za in proti), in verjamem tudi, da bi bili dve gimnaziji zaradi konkurenčnosu prisiljeni delati več in bolje (torej je skrb v zvezi s padcem kvalitete upokojenega ravnatelja iz trte zvita) in če še velja njihova "protiukrepna" grožnja o odprtju ekonomske šole na Ravnah - naj jo pač odpro (tudi na Obali imajo dve ekonomski šoli - v Izoli in Kopru - in vpisujejo v šest oddelkov, v Slov. Gradcu pa le v tri) in morda bomo v obeh delali še bolje. In kaj imamo z zapisanim opraviti člani kabale? (Kabala - skrivno, zarotniško zdru- ženje). Zadovoljni smo, ker se nam plani uresničujejo. Na ravensko gimnazijo smo infil-trirali svojega človeka, ki ne bo zmogel zatajiti svojih korenin in se bo v pravem času odzval basic instinctu, našega človeka, ki je s koreninami pil v italijanskem podjemem svetu, kjer se vzorčno napaja tudi Obala ( in to očitno uspešno), smo poslali na zadnje brušenje v eksil, pri Marku Pogačniku pa smo naročili v zadnjem Prepihu odtisnjeno zdravljenje krajine, ki se napaja iz venca slovenjegraških " zmajevih črt". Mi verjamemo v svoj projekt in ko bomo v š.l. 94/95 vpisovali prvčke v slovenjegraško gimnazijo, bomo gotovo pripravljeni na novo igro, za katero karte že delimo. Zaenkrat še vsem soigralcem. Andrej Makuc iiwJtek (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTI JE lek d.d. i IJama tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 ŠPORT Piše: Rok TAMŠE Neverjetna lahkotnost bivanja vlada v maju. Ste opazili? N e vem, če je to zaradi starih praznikov, od katerih je 1. maj še vedno "in" in tudi bo, sploh če bo šlo z delavci še naprej tako lepo k hudiču kot gre zdaj. Pa kako fain je bilo včasih na Dan mladosti, ko smo mladinci prišli na svoie. Vas je kaj pičilo v zavest, ko 4. maja nekaj čez tretjo uro popoldan niste obstali na mestu v spomin na tovariša Tita? Niti spomnili se niste. Jaz tudi ne. Siren seveda nisem slišal. Svojo zgodovino smo prodali za poceni varianto demokracije, kjer obiskujemo otroški vrtec, potem ko smo že diplomirali iz velike neumnosti. Zdaj smo deležni prvega obroka nove ideologije, plačali pa še nismo vseh bedarij iz sive preteklosti, ko smo bili nratje in sestre, ko je bil jugo rock enako dober za vse nas in ko smo imeli za vse z juga samo en naziv -Bosanci. Vedno, ko me žre politika, znova spoznavam, kako zajebano je o njej pisati. Bolje, da niti ne pomislim na ukvarjanje s to nehvaležno cipo. Majska lahkotnost bivanja pa je tu. Maj je bil vedno nekaj ekstra. Se danes je. Saj veste tisto staro: vse se prebuja in mesec ljubezni in bla - bla -bla... To drži! Ampak danes ni več šponskih jugo praznikov, ki so razvnemali mlado in staro. Osiromašeni smo tega in furamo nov image. Mi, samostojni Slovenci, ki se nimamo za Balkance niti pod točko razno. To pa je zame največja šala in zanikanje lastne identitete. Rinemo v to domišljavo in plastično Evropo, v bistvu pa se niti ne znamo niti nočemo na pravi način posloviti od balkanalij vseh vrst. Vsaj zaenkrat. Na živce mi gre, ko nekateri Korošci drobijo z identiteto naše regije, krajine, pokrajine, dežele.... Madona, a vidite, da ne vemo niti tega, kako naj bi se reklo Koroški. Naj vam bo jasno, da bo Slovenj Gradec vedno Slovenj Gradec, Ravne bodo vedno Ravne, Črna bo vedno Črna.... Eni bodo revni, drugi bodo bogati, tretji se bodo borili s povprečjem. Nekdo bo znal prodati neko stvar kot Koroško in vsa čast takemu maherju. Koroška bo tam. kjer se bo to lahko prodalo. Drugje bodo Radlje, Muta, Dravograd in ne - vem - kdo - še. Spravili smo se iskati smetano za na puding, nimamo pa niti malo pojma o pripravi le tega. Res pocukrana prispodoba, a kaj morem. Če še ne veste, vam zakričim. Koroška že ima svojo identiteto! Koroška je trmasta in žilava, se nikoli ne preda, je bolj zaprta kot odprta in ima veliko prav čudovitih ljudi. Na koncu koncev ima še odštekano govorico. In probleme vseh vrst. Kdor bo to znal najbolje zapakirati, se bo lahko šel Koroško navzven in služil cash. Zadovoljni? Zakaj bi ponovno odkrivali Ameriko? Kot da bi hoteli spremeniti zaščitni napis Coca Cola. Se Američani niso tako bedasti. So pa zato sproščeni in neobremenjeni. Morda je to prava lahkotnost bivanja za več časa kot samo za mesec maj. Ko sem se oni dan, bogvedi kolikokratič že, sprehodila mimo šolskega igrišča, sem si rekla: "Glej ga šmenta, koliko velikih nogometašev, košar-kaijev, tenisaijev, boksarjev in pretepačev raste v slovenski -m upam tudi da v svetovni -svet med našo mladežjo. Kako to, da tega nisem že prej opazila in da nisem bila ponosna nanje, na te mlade nadebudne glavice, ki so po preživelih socialističnih parolah se vedno naš jutrišnji up!?... Pa me je koj prešinilo: Madona, pa Muta menda ja ne bo živela samo od športa! Kje, za vraga, pa bomo jemali denar, da bomo lahko plačevali plače vsem tem - danes še naj st - letnikom bodočih Cerarjev, Debevcev, Pelejev, Bubk...? Pa to verjetno ve veliko ravnateljev naših osnovnih šol. To lahko sklepamo po tem, da so s tako razvpitimi samoprispevki, ki smo jih hočeš nočeš plačevati vsi, naprej zgradili telovadnice, šele za njimi z velikimi mukami in - ponovno s samoprispevki - prizidke za popolno osnovno šolo. In največji hec je v tem, da v telovadnici - ki si jo plačeval tudi ti in jaz - ne moreš kar tako, kadar se tebi zaželi gibanja - malce jpoigrati namiznega tenisa, vreči nekaj košev s svojimi najstletnimi otroki na koš, ker ....ker v telovadnici po velikim strokovnim vodstvom velikih ljudi trenirajo košarko. Ali pa tenis. Ali pa akrobatiko. Ali pa atletiko. Ali pa ... ali pa kaj vem že po URNIKU. Otroke trenirajo seveda pogodbeni sodelavci šole in ni, da bi jih ti motil pri delu. Kako bi sicer vkup spravili osemnajst ur trdega rekreativnega dela za plačilo slabih deset tisočakov... (Za primerjavo: čistilka, ki je dolžna za njimi čistiti telovadnico in za učenci šolo v na mesec zbranih 184 urah zasluži slabih pet tisočakov več!). Na moji Muti je že tako......! Ko sem oni dan, bogvedi kolikokrat že, hodila po naših tržkih ulicah, sem srečevala vsepolno Cankarjev, Prešernov, Jakopičev, Kraljev, Petelinov, mladih primabalerin, pevk, manekenk, fotografov in znanstvenikov,.... ki so posedali tja v en dan in niso vedeli, kaj početi s sabo in svojimi skritimi talenti... Kajti v šolskem umiku se ne najde dan in denar za mentoije slikarje, fotografe, inženirje, ki bi z otroki sestavljali kosilnice (tudi zaradi teh je Muta znana), pa astronome, ki bi gledali in šteli zvezde ter odkrivali nove svetove. Celo glasbenikov ni in ne kakšnega ansambla, ki bi s to - naj st skupino tolkel po bobnih. Kaj šele, da bi mlade lepe damice frodile p0 pisti in -kot pri Čukih - nosile krokodilčke v očeh. Pisatelji, slikarji. FUJ in FEJ! Naj samorastno rasejo v življenje in svet, bodo vsaj vedeli, kaj in kje ustvarjati! (To je v oklepaju; ker si o tem pravzaprav nihče ne beli glave). (Pa še enkrat cel odstavek v oklepaju : ZATO NAM PA BEŽE, VELIKE PAMETNE GLAVCE, V SLOVENJ GRADEC, MARIBOR, LJUBLJANO ALI CELO V SIRNI SVET). Na moji Muti je že tako...... je že tako, da se pripravljamo na veliki taborniški tek in da slavimo - že vnaprej - športno zmago. Kot Rusi v velikem socializmu gojimo zdrav duh v zdravem telesu ... Na moji Muti je že tako....... da lahko povemo, da nam je (šepnem na uho!) veliko preveč! zdravih duhov (tudi zaradi zdravega telesa?) zbežalo... Mi se pa pogrezamo v blatu in čakamo na borzi dela. Pa je na moji Muti že tako, da imamo vsaj igre (in nekaj bifejev!)! Tončka Repnik- Vrhnjak SPORT V odbojkarskem klubu Fužinar razmišljajo o SEBO MATJAŽ URNAUT VRNIL? Prvenstvo v I. slovenski ligi, kjer so odbojkaiji Fužinaija v sezoni 1992/93 osvojili 5. mesto, je bilo končano že 27. februatja. Ponovno se je pokazalo, da sistem tekmovanja v najvišjem kakovosmem razredu ne ustreza. Prve tn ekipe: Salonit, Kamnik in Pionir so skupaj z mariborsko Viledo sicer še odigrale tako-imenovani play - off, medtem ko vse ostale ekipe praktično počivajo vse do pričetka jesenskega dela prvenstva. Med njimi tudi odbojkarji Fužinaija, ki se sicer občasno zberejo enkrat ali dvakrat na teden na treningu, da bi vsaj delno zadržali kondicijo. Nekateri med njimi bodo čez poletje še igrali odbojko na plazi (mivki), saj bo tudi letos stekla slovenska liga po nekakšnem turnirskem sistemu, toda večina igralcev ne bo imela pravega stika z žogo. Pri Fužinaiju pa tačas seveda ne držijo popolnoma križem rok. Vodstvu kluba se je kar precej angažiralo pri pridobitvi sponzorjev, saj si na Ravnah želijo ustvariti močan odbojkarski kolektiv, ki bi se v naslednji sezoni vendarle uspel prebiti celo v evropska tekmovanja. Ali jim bo to uspelo, je seveda prvenstveno odvisno od kakovstnega igralskega kadra. V klubu želijo zadržati vse dosedanje igralce, obenem pa moštvo okrepiti še z dvema igralcema od drugod. O imenih sedaj še neradi govorijo, toda slišati je, da naj bi se vrnil na Ravne domačin Matjaž Umaut, ki sedaj nastopa za Pionir iz Novega Mesta, drugi igralec pa "naj bi bil odbojkar Vilede iz Maribora in reprezentant Bruno Najdič. Sprva so pri Fužinaiju računali tudi na Bojana Mlakarja in Blejčana Aleša Jeralo, ki pa sta znova podpisala za avstrijskega zveznega ligaša Dob pn Pliberku. Medtem še vedno ostaja odprto vprašanje okoli visokega napadalca Salonita Bašeloviča, ki bi ga prav tako radi videli na Ravnah. Ivo Mlakar IW lUr RESTAVRACIJA BELLEVUE,Legen MOJ BISTRO, Glavni trg 25 OKUSNA HRANA JEDI PO NAROČILU, MALICE POSEBNA PONUDBA V MAJU • DNEVNA KOSILA, solatni] | samopostržni BIFE. CENA kosila samo 470,00 SIT •ZAKLJUČENE male! SKUPINE (poslovna in j oveni Gradec, Glavni tra 25 p družabna srečanja) vabimo v f 0602 / 41 - 2^6, 41 - 055 POSEBEN »KONKURENČNE^!, DOBRA iLg, S PA GATOM DOBITE VEČ 'f" * LETNI VRT KLUBSKI ! 20-h-PLESNI | NOVA OPREMA IN ORLI PRI KONCU KEGLJAČI HUSQVARNE NAJBOLJŠI V kegljaški ligi v občini Ravne je v letošnji sezoni nastopilo 10 šestčlanskih ekip. Premočno so prvo mesto osvojili kegljači Husovame Kop-majer z 9959 keglji, druga je bila ekipa Društva upokojencev Ravne z 9676 keglji, tretji pa kegljači Koraturja s Pre-vafi z 9599 keglji. Med posamezniki sta bila posebnega priznanja deležna najboljša : Bons Kolarič (Koratur) med neregistriranimi in Rajko Podojsteršek (Husqvar-na) med registriranimi Kegljači. LM R opremo še nadaljevati. Govori se namreč o novem evropskem pokalnem tekmovanju in to mesto za Evropo bi zasedlo tretjeuvrščeno moštvo ligaške razpredelnice. Tako bi se Nova oprema morala pomeriti še za tretje mesto, in sicer z ekipo Omnikom Rudarja iz Trbovelj, ki je v drugem polfinalu izgubil proti Andor Jadranu. Na sporedu je še finale Pivovarna Laško - Andor Jadran, prav lahko pa se zgodi, da bo v Slovenj Gracfcu še ena pomembna tekma, ki bo pravzaprav najpomembnejša doslej, če bo do dvoboja^ s Trboveljčani sploh prišlo (igrali se bosta dve tekmi). R.T. okometaši Nove opreme so v polfinalu končnice državnega prvenstva klonili proti celjski Pivovarni Laško. Slovenjgraški rokometaši so izgubili obe tekmi. V prvem srečanju so bili Celjani boljši z rezultatom 22:21, v celjski dvorani Golovec pa so premagali Novo opremo z Ì8:17. Kljub dvema porazoma so rokometaši Nove opreme prikazali kakovostno in srčno igro, vseskozi pa so imeli ob sebi tudi navijaško skupino Orli, ki se je tudi na zadnjem srečanju odlično izkazala. O tem priča tudi podatek, da je del celjskega občinstva ploskal navijačem iz Slovenj Gradca za izredno vzpodbujanje svojega moštva. Vsekakor lepo priznanje Orli so po tekmi Kolinska Slovan - Nova oprema na Kodeljevem v za Orle. četrtfinalu končnice vdrli na igrišče in se veselili vstopa v Sicer pa bi se znala polfinale kjer pa So bili slabši od Pivovarne Laško 't ti Novo ’ J r sezona ŠPORT (Ispròn nastop plavalnv Faiinaria v Avstriji Na mednarodnem plavalnem mitingu v Spittalu v Avstriji so med plavalci in plavalkami iz Madžarske, Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije uspešno nastopili tudi mladi tekmovalci ravenskega kluba. Posebej se je izkazal Matjaž Cepelnik, ki je med dečki osvojil prva mesta v vseh štirih nastopim 100 in 200 m prsno, 100 m kravel in 200 m mešano. Po dva prva mesta so osvojili še Miha Hribernik med mladinci, Borut Dežman med kadeti in Marko Suler med mlajšimi dečki. Med tn najboljše sta se v svojih starostnih kategorijah uvrstila še Primož Abraham in Goran Brvar. Med dekleti se je zlasti odlikovala Helena Cej, ki je med članicami zmagala na 200 m delfin in bila tretja na 100 m kravl. Po dve tretji mesti si je pnplavala še Sonja Prosenc. Tretji mesti pa sta osvojili še Petra Makuc med mladinkami in Anja Srebotnik med deklicami. V skupni razvrstitvi oz. seštevku točk, kjer sta bila potrebna vsaj dva uspešna nastopa, so kolajne osvojili štirje plavalci Fužinarja : zlati Borut Dežman in Matjaž Cepelnik, srebrno Miha Hribernik in bronasto Primož Abraham. Sicer pa se pri Fužinarju tačas ponašajo z dvema reprezentantoma Kot pravi trenerka Meta Črešnar, jih bodo imeli v prihodnjih letih še več, kajti mladi veliko obetajo. Tako je stalni član mladinske reprezentance Slovenije Miha Hribernik in je v času prvomajskih praznikov nastopal za našo izbrano vrsto na Dunaju. Drugi je Borut Dežman, ki je tudi kandidat za nastop na olimpijskih igrah mladih letos na Norveškem. I.M. Madžarska ekipa Hamburger SC iz Nagykanizse je zmagala na turnirju Alpe - Jadran v sedeči odbojki, ki je bil na Ravnah v organizaciji domačega invalidskega športnega društva Samorastnik. Madžari so v odločilnem rečaoju za 1. mesto premagali z 2:1 ISD Samorastnik, ki je v reprezentančni postavi veljal za prvega favorita turnirja. Ravenčani, za katere igrajo domala vsi najboljši igralci v Sloveniji, so namreč v preteklem mesecu nastopili na močnem turnirju v Celovcu in med sedmimi ekipami prepričljivo zmagali. Na turnirju na Ravnah je nastopilo 5 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, med drugim pa je sodil v sklop priprav naše ekipe za nastop na Evropskem prvenstvu na Finskem, ki bo od 6. do 12. junija. Predtem bodo odbojkarji Samorastnika nastopili še na turnirju v Hamburgu v Nemčiji. Končni vrstni red turnirja na Ravnah : 1 . Hamburger SC Nagykanizsa, 2. ISD Samorastnik I. Ravne, 3. SDI Hrabri Zagreb, v4. Vasakerat SC Szombathely, 5. ISD Samorastnik II. Ravne. I.M. Drugega prvomajskega gorskega teka v Mežici za pokale gestisca Edlvajs se je letos udeležilo 41 tekapev in tekačic iz Slovenije in Avstrije. Start je bil na odcepu ceste Mežica - Črna, za naselje in Breg, proga pa dolga 7400 m in z višinsko razliko 430 m. Najhitreiše sta zahtevno progo pretekla Vojko Džuričič iz Mojstrane m Mariborčanka Silva Vivod, medtem ko je bil Ravenčan Drago Laznik v absolutni kategoriji odličen drugi, Tomaž Robač s Prevalj peti in Niko Poberžnik iz Dravograda šesti. Med tekačicami je Hedvika Blatnik iz Mežice osvojila četrto, Nada Konečnik iz Dravograda peto in Milena Kušej iz Libelič sesto mesto. Uvrstitve po kategorijah: moški -do 30 let: 1. Robert Škrabi Maribor, 2. Igor Gomilšek Mežica, 3. Bogdan Brezovnik Dravograd; od 30 - 40 let: 1. Vojko Džuričič Mojstrapa, 2. Drago Laznik Ravne, 3. Brane Škoberne Ljubljana; od 40 do 50 let: 1. Niko Poberžnik Dravograd, 2. Beno Jelen, 3. Mirko Krančan oba Ravne; nad 50 let: 1. Ervin Wagenthaler Avstrija, 2. Vili Blatnik Mežica, 3. Alojz Gologranc Ravne. Zenske - do 40 let: f. Silva Vivod Maribor, 2. Veronika Bohinc Ljubljana, 3. Slavica Poznič Velenje; nad 40 let: 1. Hedvika Blatnik Mežica. I.M. Klub jadralnih padalcev DEDAL z Legna v Slovenj Gradcu je na Dan upora organiziral prvo tekmovanje v točnosti pristanka na cilj z jadralnim padalom za prehodni pokal Dedaliade. Tekme se je udeležilo 54 jadralnih padalcev iz šestih slovenskih klubov, uvrščenih pa je bilo 16 tekmovalcev. Rezultati - ekipno: 1. Dedal Legen 155 točk, 2. Abuh Ravne 130, 3. Ikar Slovenj Gradec 120,4. Kondor Radeče 105, 5. Gornji grad 0,6. velenje 0. Zmagovalci po posameznih kategorijah : Grupa A: Nikolaj Zorec (Kondor) Grupa B: Branko Čas (Abuh) Grupa C: Bojan Umaut (Dedal) Grupa D: JurijTamše (Dedal) Grupa G/0: Martin Dolinšek (Abuh) R.T. C« bi bil v Udrihom Na Muti je bil aprila že 31. taborniški tek. Pred tem je bil v soboto še prvi organizacijski tek in če bi sešteli vse, tudi množico najmlajših, je skupaj tekmovalo in merilo športne moči sedemsto tekmovalcev. Ce bi bila takšna prireditev v Mariboru, bi bilo to velik tek, opazen v medijih, tako pa... Bilo pa je prijetno, športno, mlado in veselo. Prva posebnost: Letos so v sodelovanju in pomoči Slovenjgradčanov organizirali tudi prvi orientacijski tek. Natanko 138 tekmovalcev iz petnajstih klubov, med temi dva iz zamejstva(prvi iz Avstrije in drugi iz Italije) je sodelovalo in v večini so imeli za vse samo pohvalne besede. O tej zvrsti teka je treba povedati, da je to v bistvu le posodobljen že znan taborniški orientacijski tek, ki so mu odvrgli nepotrebna testiranja znanja. So pa to zahtevni teki v naravi, seveda po karti, in zahtevajo od tekmovalcev zares vrhunsko vzdržljivost in znanje! Vmes je bil tradicionalni taborni ogenj. Z vsem lepim, zabavnim in prijetnim, kar k temu spada. Tek pa velja hkrati tudi za spomladansko prvenstvo v krosu za osnovne šole. In prav temu najbrž lahko pripišemo dober del množičnosti in pravega tekmovalnega vzdušja, ki je značilen za teke na Muti. Škoda le, da letos niso prišli atleti iz Velenja. Vrsto let so dajali tisti pravi atletski tekmovalni duh, prav posebej še na daljših progah. Tudi letos so se pomerili na vseh progah in v vseh kategorijah. Po zbiru vseh točk so bili na prvem mestu učenci OŠ Radlje. Na drugem mestu so pristali tekmovalci iz Ribnice na Pohorju in na tretjem člani tekaške sekcije Radenska. Prireditelj, RBP Muta, je pristal na četrtem mestu. Na spominskem teku je tekmovalo 63 tekmovalcev. Med moškimi je zmagal Miran Dovnik s časom 26,54,0. Najboljši domačin je bil Peter Macuh iz Brezna, s časom 28,39. V ženski konkurenci je na isti progi (8.500 m) zmagala Mojca Meglič (Radenska), s časom 32.40, le minuto za njo je pritekla na cilj Slovenjgradčanka Veronika Zupanc, Angela Bratuše z Mute pa je zasedla odlično peto mesto. Mali maraton, 22.222 metrov, paje po posameznih kategorijah crai naslednje zmagovalce: Heda Kotar (1,43,22) Lučka Zadravec (2,04,00) Sonja Vidgar (1,55,02). Mladinci: Aleš Sopotnik (1,44,17), ml. člani : Jože Švajger (1,35,38), st. člani : Ivan Golob (1,16,38), ml. veterani: Mirko Markač (1,30,32), st. veterani: Alojz Gologranc (1,37,41). Tudi letošnjo prireditev je podprla skupina sponzorjev, med njimi še vedno muski kovači, ki so vsa leta skrbeli, da je ta prireditev šla vedno dostojno in praznično pod streho. k-valtl GLOSIRANA ČRNA KRONIKA KAJTI, DOL PRIDEJO ZMERAJ Pomlad prinaša vse več vrveža tudi v zraku. Ne mislim samo na čebelice, ptičke, muhe in drugi mrčes, marveč tudi na ljudi, ki vse bolj in bolj silijo v zrak. Zmajarji, jadralci s padali, in še kdo bi se našel, vse bolj silijo v nebesne višave. S trdnih tal izgleda seveda vse sila preprosto. A, žal ni! Zanesljivo prideš dol sicer zmeraj, vendar je tudi način pristanka sila pomemben. Naj - za spremembo - enkrat to ilustriram že kar na začetku. Prvi, ki je posledice slabega pristanka občutil na lastni koži, je bil A.A. iz Radlej ob Dravi. Z jadralnim padalom se je kot začetnik preizkusil pri Zupanku nad Radljami. Po vzletu je na višini med petimi in desetimi metri zaradi neizkušenosti zavil nazaj proti hribu. Treščil je vanj in se huje poškodoval. Zal je že tako: če hodiš ali- bolje rečeno - letaš po Ikarovih poteh, moraš paziti, da tudi ne končaš tako kot on. Izkušnja zmajarja M.P. iz Slovenj Gradca je na srečo nekoliko drugačna, dasiravno bi se tudi ta lahko končala bistveno huje. M.P. je namreč nekega lepega dne popoldne prišel na mejni prehod Radlje iz avstrijske strani brez potne listine. Seveda je želel vstopiti v Slovenijo. In kakšno povezavo ima to z letenjem, boste vprašali? No, M.P. je istega dne opoldne z zmajem poletel s Pernic proti Slovenj Gradcu. Močan veter pa ga je zanesel v nasprotno smer in pristal je v "naročju" naših gostoljubnih severnih sosedov avstrijcev. In potem je imel še sitnosti na meji. Pravijo, da je moral naš junak carinikom in mejnim policistom obljubiti, da bo pred svojo prihodnjo odisejado prebral znano knjigo Eriče Jong Strah pred letenjem. Odprto pa ostaja vprašanje - če sledimo logiki - na kakšnem (erotičnem?!) mestu bi naš letalec pristal, če bi pred letenjemj prebral knjigo D.H. Lawrenca Ljubimec Lady Chaterly ! Vse to seveda še ne pomeni, 'da se je letenju in jadranju treba odpovedati. Ne, zavedati se je treba le, da človek sam po .sebi ni bil ustvarjen za letenje. Pripomočki, ki mu to omogočijo, pa so pogosto - kot večina tehničnih reči muhasti, nazanesljivi in polni napak. Tega se je treba kratko in malo zavedati, pa bo lepo v zraku in mir na zemlji. Druga splošna značilnost minulega nekoliko daljšega obdobja od zadnje Črne kronike pa je, da so bili vmes tudi prvomajski prazniki, ki pa so - vsaj po policijskih zapisnikih sodeč - začuda minili dokaj mimo in spokojno. Tudi Prvi maj ni več tisto, kar je bil nekoč. s Ruski žogobrc Naj kar na začetku ostanem pri zadevi, ki - vsaj za Koroško - ni tako pogosta. Širše vzeto bi temu lahko reklli tudi "trgovina z belim blagom". Zgodilo pa se je - kje drugje bi se sploh le lahko - v Dravogradu. Nek zelo pomemben član Upravnega odbora tukajšnjega nogometnega kluba je želel med svoje igralce pripeljati novo moč - nogometaša iz Rusije. V pomoč se mu je pri tem ponudil D.Dj. iz Velenja. Dravograjčan je Velenjčanu izročil celo 4500 nemških mark. No, najbrž že slutite konec! Da, imeli ste prav! Seveda Rusa ni bilo, D.Dj. pa je izginil z den^jjem. Dravograjskemu nogometnemu klubu in njegovemu upravnemu odbom ostaja zdaj le še upanje, da je Velenjčan odšel po kakšnega novega "napadalca" na eno izmed balkanskih kriznih žarišč. Nekateri imajo tam zares efikasne "napadalce", le "sodnikov" jim - žal primanjkuje! ■ ■ Drobni kriminal Nič kaj izbrčen ni bil nezani storilec, ki je vlomil v novogradnjo, last J.O. v Podgori v občini Ravne na Koroškem. Kot sraka je vzel vse "kar se sveti". Tako je ukradel več delov z motornega kolesa, komplet ključev gedore in - daljnogled. Pravi lastnik ga prosi, naj mu vrne vsaj slednjega, da bo v bodoče lahko bolj skrbno oprezal po bližnji in daljni okolici svoje nove hiše za nepridipravi. Pravo nočno moro pa je imel B.F. s Prevalj. Obiskal je nočni bar (Night bar Nagor) na Prevaljah. In kaj že lahko storiš drugega v nočnem baru, kot da zadremaš. Njegovo prebujenje je bilo veliko bolj trdo. Med dremežem mu je namreč NN odnesel 600 ATS in 28.000 SIT. Je pa že bolj varno dremati ali spati v baru "domača postelja", v night baru pa gledati lepa dekleta in ostati buden. Svojevrstno izkušnjo v enem izmed barov na Koroškem pa je imel G.Z. iz Ruš. Utemeljeno je namreč osumljen napada na avtomat za poker. Njegov zagovor je povsem običajen, da ne rečem kar banalen. Na istem avtomatu je v enem večeru zaigral kar okoli 30.000 SIT, dobil pa - nič. In zagrabila ga je sveta jeza: razbijal je, tolkel, norel. Zdaj mu bo v duši sicer lažje. Precej lažja pa bo tudi njegova denarnica: škode na avtomatu je kar za 100.000 SIT. Kaže, da je že dolgo tega, odkar si je G.Z ogledal kakšen western. Tam bi namreč lahko videl, da je poker igra za može z jeklenimi živci. Avtomat je tu na boljšem: že po naravi ima jeklene živce in "pokerfaco". Hudo razkurjen (raz-o-kajen) je moral biti tudi NN, ki je v noči na 1. maj hodil okoli Vuzenice. Na križišču z magistralno cesto je namreč izruval stop prometni znak. Nek "uhoslišec" ve bojda povedati, da je to noč slišal nekega ponočnjaka bentiti: "Ti mi pa že ne boš diktiral, kdaj moram obstati. To lahko stori le moj domači zmajček!" Zdaj je treba le še ugotoviti, koga je pravzaprav izruval nočni ptiček in kdo je "moj domači zmajček". Hudo besen je moral biti tudi M.D. iz Mislinje. In svojh bes je moral nekje potešiti. Najbolj mu je pri roki bil - kot kaže -prav policijski avtomobil. M.D. je namreč utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvan. Drugega maja naj bi se okoli pol dvanajste nočne ure spravil nad poli- cijsko vozilo, ki je bilo parkirano pred Pirševim domom nad Mislinjo. Odtrgal je zunanje ogledalo in brisalec. Temu se lahko reče tudi: "najhitrejša pot do brezplačne hrane in pijače". Se ve, kje! Po svoje sta lahko brez skrbi za svojo nadaljno usodo tudi A.R. in D.Š. iz Slovenj Gradca. Ravnala sta samo po navodilih ali, bolje rečeno, po napisih. Policijska potrulja ju je namreč ujela inflagranti, ko sta izpraznjevala ^skladišče sadja blagovnice Šentjanž. Njun izgovor ali zagovor pred sodnikom za prekrške bo lahek. Temu skladišču namreč pravijo priročno, in njima je bilo pač "pri roki", pa sta ga izpraznila! Ze večkrat sem v tej svoji rubriki navajal, da ljudje kradejo prav zares vse. Kljub vsemu pa se kdaj še zgodi, da se lahko začudiš nad "predmetom kraje". Tokrat velja to za NN, ki je v Podgorju pri Slovenj Gradcu ukradel - tono sena. Dober tek! NN je udaril tudi na Muti. Iz tovarne kmetijske mehanizacije je odnesel rotacijsko kosilnico Variant. Ujeli ga bodo tedaj, ko bodo odkrili, da nekdo kosi travo v več var i a n t a h. » Predraga stava Za konec pa tokrat še nekaj o stvari, ki bi sama po sebi lahko bila tudi smešna, če bi se ne končala tako tragično. Zato jo je treba vzeti kot resen opomin, kam vse nas lahko pripelje prevelika vročeglavost. Petega maja je v slovenjgraški bolnišnici za posledicami nezgode umrl V.J. iz Gortine. Njegova zgodba je zares tragična. Priskava je pokazala, da se je že 2.5. šel stavit, da bo s traktorjem prevozil 70 odstotno strmino proti neki kmetiji na Gortini. Pri tem se je traktor obrnil in voznika pokopal pod seboj, saj ni imel nameščenega varnostnega loka. Voznika so odpeljali domov in šele po dveh dnevih v bolnišnico, kjer je umrl zaradi notranjih poškodb. Skoraj neverjetna, a resnična zgodba. T.l. PREPIH PISMA, ODMEVI BRALCEV Serbus, koroški narod Navijači SG ORLI vas lepo pozdravljamo! Kot nekateri bralci Prepiha že najbrž veste, smo se Orli prvič predstaviti na rokometni tekmi 4. kola tega prvenstva, ko sta igrali moštvi Nove opreme in Kolinske Slovana. Naš moto je fair navijanje, korekten odnos do nasprotnih navijačev in pa vzpodbujanje dobre igre slovenjgraških rokometašev, ki so nas še posebej razveselili z vstopom v polfinale letošnjega play-offa. Povabil bi vse navijače in privržence RK Nova oprema, da se udeležijo povratne tekme s Celjani v polfinalu, ki bo 8. maja v celjski dvorani Golovec. Lepo vas pozdravlja Orel Marc P S ' BEU-BEU-BEÙ! Pismo Hermanu Rigelniku in koroškim poslancem PREPIH V NESPODOBNI OBLEKI Kot hladim tuš tne je zo Veliko noč prevzela nespodobna naslovnica na PREPIHU kot na neki pomo reviji. Sprašujem se. ali v uredništvu res m nikogar od verujočih, da bi vsaj za ta veliki krščanski praznik poklonili kakršnikoli velikonočni simbol na naslovni strani ah kakšno znamenje z naravno pokrajino, ki jih tu na Koroškem ne manjka kratkim voščilom za Veliko noč. Tu se je PREPIH obnašal, kot da tega praznika m. Upam si trditi, da je vsaj polovica bralcev Prepiha verujočih, kot tudi sodelavcev, ki so prej pridno pisali v Koroški fuiinar, le da v času komunizma niso smeli izpovedati svoje vernosti ali prepričanja, kot se temu moderno reče, pa čeprav bi še tako radi. Menim, da biti kristjan samo po sebi ni nič slabega, kdor se ra\na po vesti, da si pošten pred Bogom in ljudmi, se pravi, da s svojimi dejanji in hotenji ne izkoriščaš sočloveka, sosesko ali državo, oziroma ne hlepiš po tujem premoženju. Mislim tudi, če bi bilo vseskozi na Koroškem več pravih komunistov in kristjanov, ne bi bilo toliko stečajev, lastninjenja, in delavcev brez zaposlitve. Pa povrnimo se nazaj k PREPIHU, ki nekako nadomešča pokojnega KO-ROŠKEGA FUŽINARJA. le v precej drugačnem slogu, ki precej izničuje naš pristen koroški jezik ah narečje in se preveč kiti z tujkami, katere preprosti človek ne razume in jih odklanja. Kot sem te nekoč omenil, je za Koroško res velika kulturna praznina, da nima svojega ustaljenega časopisa, kot ga imajo vse naše slovenske krajine in tudi v zamejstvu povsod, kjer prebivajo Slovenci. In to kar v precejšnjih nakladah z veČdesetlenum jubileji. P n nas na Koroškem pa životarila le Prepih in Viharnik, kamor Korošci vnašamo svoje spomine, čustva, pesmi, hotenja ter bolj ali manj izb ruše ne značaje. Želja po enotnem koroškem Časopisu v nas še vedno tli. Če se bo PREPIH za ta neljub spodrsljaj opravičil in po možnosti objavil ta članek, bom še ruiprej sodeloval. V nasprotnem primeru pa se bom odpovedal naročnini in sodelovanju, pa čeprav sem bil naročnik od prve Številke naf)rej in sem ta časopis z veseljem sprejel. Še kratko pojasnilo: ravno pred prazniki sem bil precej bolan in vam nisem mogel kaj primernega poslati. Ludvik Mori Kot vam je znano, je v obravnavi osnutek - delovno besedilo Zakona o sodiščih in Zakona o sodiščni službi. Kot sodniki z dolgoletnim sodniškim stažem, ki smo v preteklosti doživeli reorganizacijo pravosodja, želimo, prav na podlagi izkušenj, opozoriti na posledice, ki jih bo sprejetje zakona v predlaganem besedilu nujno prineslo v življenje na Koroškem. Osnutek Zakona o sodiščih v delovnem besedilu predvideva v Republiki Sloveniji s 1. januarju 94 ustanovitev naslednjih sodišč: Okrajnega sodišča, Okrožnega sodišča, Višjega sodišča, Vrhovnega sodišča. Za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine, ter v območjih občin (Uradni list SRS štev. 28/80, 9/82, 27/84. 38/89 in Uradni list RS štev. 30/90). Iz tega izhaja, da bo za območje štirih koroških občin ustanovljeno okrajno sodišče. Po 96. členu osnutka Zakona o sodiščih so okrajna sodišča prisotjna za sojenje v kazenskih zadevah na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera ja zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, za opravljanje preiskovalnih dejanj za zgoraj navedena kazniva dejanja, v civilnih zadevah pa poleg drugih sporov za sojenje v premoženjsko pravnih in odškodninskih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega treh milijonov tolarjev. Poleg tega so pristojna za reševanje zapuščinskih, nepravdnih, izvršilnih zadev, za odločanje na prvi stopnji o prekrških, ki so po zakonuv sodni pristojnosti in za vodenje zemljiške knjige ter dajanje pravne pomoči. Torej so okrožna sodišča prostojna za sojenje na prvi stopnji za kazniva dejanja, za katere je zagrožena kazen zapora prek treh let, za opravljanje preiskave oziroma preizkovalnih dejanj o teh kaznivih dejanjih, za sojenje v civilnih zadevah v sporih iz rodbinskih razmerij ( razveza zakonske zveze, ugotavljanje očetovstva, pre-dodelitve otrok), za izvrševanje kazenskih sodb in dmgih zadev. Za območje sodnega okrožja pa šteje območje, določeno kot območje temeljnega sodišča po 26. členu Zakona o rednih sodiščih, kar pomeni, da bo Okrožno sodišče v Maribom pristojno za reševanje vseh teh zadev tudi za območje koroških občin. Predvidevamo, da bo sodišče v Slovenj Gradcu ob reorganizaciji odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru približno 450 zadev, ki jih je bilo do sedaj pristojno reševati samo. Ker za vsako zadevo stojijo ljudje, ne le obdolženi in stranke, temveč tudi številne priče, izvedenci, odvetniki itd., približni izračun pokaže, da bi se zaradi tega moralo z območja koroških občin letno voziti v Maribor prek 2200 ljudi. To je seveda povezano z večjo nejevoljo in naporom ljudi in tudi velikimi stroški, ki pa jih vedno ne poravnajo stranke, ampak često tudi proračun. Ni slučaj, da so Korošci tradicionalno vezani na reševanje svojih problemov na sodišču v Slovenj Gradcu, saj ima sodišče tu že dolgoletno tradicijo, hkrati pa lokacija pomeni približno središče tega območja. Koroška ima v Sloveniji specifično lego in je eno redkih območjih, ki bo v sodni okraj združevala kar štiri občine, v katerih živi skupaj okoli 75.000 prebivalcev Štiri upravna sodišča Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Dravograd vsaka s svojo zgodovinsko in etnološko zapuščino pokrivajo skupaj kar 1040 kvadratnih kilometrov geografsko zelo razgibanega območja treh dolin, ujetih med Pohorje, Kozjak in Karavanke. Dejstvo je, da največ prebivalcev živi v občini Ravne (27499), ki je hkrati tudi najbolj oddaljena od predvidenega Okrožnega sodišča v Mariboru. Tako bi morala stranka ali priča na primer iz Črne do Maribora zaradi polurnega zaslišanja prepotovati skupaj kar okoli 200 kilometrov. Ob znanih prometnih povezavah Koroške s preostalo Slovenijo pa to ni tako preprosto. Menimo, da Koroška izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev okrožnega sodišča, tako v kadrovskem , prostorskem in strokovnem merilu. Na enoti sodišča v Slovenj Gradcu, kjer povprečni sodniški staž prek 17 let, je bilo doslej usposobljenih veliko diplomiranih pravnikov iz gospodarstva, ki so uspešno opravili pravosodni izpit. Z dosedanjim delovm smo sodniki dokazali, da smo strokovno sposobni reševati vse zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, saj smo od leta 1979 dalje reševali poleg vseh zadev tudi zadeve iz prostojnosti Temeljnega sodišča Maribor na področju preiskave in gospodarskih pravdnih zadev. Na podlagi vseh dosedanjih ugotovitev in dejstev sodniki opozarjamo, da je ustanovitev Okrajnega sodišča kot najnižjega sodišča v R Sloveniji za štiri Koroške občine velika izguba za ljudi - državljane te regije, za gospodarstvo, pa tudi za identiteto tega dela Slovenije. Naše vedenje, izhajajoč iz izkušenj in poznavanja problematike, nas zavezuje, da o tem spregovorimo. Misel, da Koroška poleg okrajnega nujno potrebuje tudi okrožno sodišče, se nam zdi dovolj tehtna, da vas na ta dejstva opozorimo že v tej fazi sprejemanja zakonodaje. Janko Cvitanič za zbor sodnikov NAGRADNA KRIŽANKA REKA V ČRNI GORI SESTAVIL: F. NOVAK OSLOVSKI GLAS IME VEČ REK V ANGLUI SLOV. SLIKAR IVAN MASKA MOČAN DEŽ, PLOHA TROPSKA RAST UNA KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR ZENSKO IME ARA, KAPLA- ČILO ZNAK ZA NATRU TROPSKA PAPIGA NAMt.PRE- GR1NJALO PETER LEVEC RAFKO DOLHAR DOBA AM. PISAT. ALAN EDGAR NEKDANJA FRANC. TEROR. ORGANIZACIJA SENČNA STRAN GLAVNO MESTO NORVE- ŠKE LENOST, NEDELA- VNOST POKON- ČEN NAVPI- ČEN DA USE ČASOVNO OBDOBJE, DOBA REVUA, UST ANGLEŠKI IGRALEC LAUZEN- CE BIBLIJSKI OČAK IVAN JEČKO TROPSKA PAPIGA PLESNI KORAK MLEČNI IZDELEK HUD NASPRO- TNIK VRV Z ZANKO ZNAK ZA NIKEU PESNIK AŠKERC VOLNENA TKANINA ZA OBLAČILO VERDUE-VA OPERA LESEN OPORNIK SAMO- SPEV ZNAK ZA ŽVEPLO PREBIV. BEOCIJE IVAN RŽBI KARAMBOL. TČENJE JED IZ MOKE, ZELENJAVE IN DODATKOV ZNESEK NA VREDNOSTNEM PAPIRJU SUROVINA ZA ZDRAVILA ZADNJE PREDIVO BORIU- ŠČEV CIRKUSU KLICA, POGAN- JEK UU NOVY ITA U JANŠKO MOŠKO IME LiJAK. LIJ KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK RANOCEL- NIK TULEC, ETUI NACE JUNKAR IME IGRA-LKE WEST TAKTA RADU GORA V AVSTRIJI OSEBNI ZAIMEK NEMŠKI NAZIV ZA ZAGREB VRSTA SMREKE AFRIŠKI VELETgK SADEŽ OLJKE SLOVEN- SKI DRAMATIK IVAN LUKA SVETEC mesto pri MILANU REKA V ŠPANUI IMENEKD. JEDILNIK, POLITIKA GOTOVO V LASU A KOSILO IME IGRALCA SHARIFA UMEK ANTON PRIZIDEK, POMOL, MOSTOVŽ IME NAPOVE- DOVALKE KOROŠEC INDUSTRI- SKA RASTUNA MESTO OB REKI WHITE TEUCA RAJMOND DEBEVEC HIDRO- ELEKTRA- RNA Abrahamo vaiena ARABSKI ŽREBEC IURSKO G1MNJ£ OSKAR ROTOVNIK JEČA ZAPOR, AREST NEKDANJI KOŠAR- KAR OLIMPUE ZLA DOVODNI CA KIS GUNASTA PIŠČAL REKA V VZHODNI AZUi Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešeno križanko, bomo z žrebom razdelili tri nagrade: prva nagrada: KOSILO /A DVE OSEBI druga nagrada: VEČERJA ZA DVE OSEBI tretja nagrada: MALICA ZA ENO OSEBO Rešeno križanko pošljite na uredništvo do 21.5.1993. L n. m. Nagrajenci nagradne križenke št. 08/93: Aleksandra KRALJ, Maistrova 1, Slovenj G. Peter RUDE, Meža 155/b, Dravograd Karli KOVŠE, Mariborska c. 149, Dravograd ItrgovškopodjetjU SLOVENJ GRADEC \ AS VABI, DA OBIŠČETE Blagovnico v Misliniji, kjer se lahko po opravljenem nakupu ob bogato založenih policah tudi izdatno in poceni okrepčate. Gradbeni servis Slovenj Gradec s popolno ponudbo vsega gradbenega materiala po najugodnejših cenah. TEKSTILNE TRGOVINE: Elegance, Vesna, Ciciban, in Konfekcija čevlji, kjer so odlično založeni z vsemi artikli za pozno pomlad in poletje. PRIDITE, pričakujemo Vas! m DANES • ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE , 0 = SLOVENJ_________GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 Ker živl/enie potrebuie varnost Študenti in dijaki, pohitite! Bližajo se počitnice, kilometri sonca so pred vami. Če želite opravljati kakršno koli delo, obrnite sc na nas. Sodelujemo z več kot 6.()(W) podjetji širom Slovenije. Poiščemo vam željeno delo, poskrbimo za vaše zavarovanje, predvsem pa hitro izplačilo vaših honorarjev. Za članstvo v Mladinskem servisu Velenje potrebujete le potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto in hranilno knjjgo Ljubljanske banke. NAGRADNO ŽREBANJE Posredovanje občasnih del za študente in dijake. 6300 Velenje. Trg2, P.P. 71, TEL.063 / 853-061. FAX: 854-831 Kupon nagradnega žrebanja dobro shranite, pn prvem dvigu napotnice za delo po ga potrdite pri nas. Morda boste prav vi srečnež, ki bo z nami konec Septembra odpotoval v Benetke. Nagrade: -25 potovanj v Benetke - 300 majic Žrebanje bo javno v prostorih Mladinskega servisa vsak zadnji petek v mesecu ob 13.00 uri. Z nami bo potovala tudi Studenska ekipa Radia Velenje "V imenu Sove". ŠTUDENTI - DIJAKI NAGRADNI KUPON Ime.... Priimek Naslov.. PREPIH, Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. KOLAR, »lavni in odgovorni urednik Vojko MOČNIK. Računalniško oblikovanje MK STUDfO, Studio za oblikovanje in propagando, Ravne na Koroškem. Tiska Koroška tiskarna Slovenj Gradec. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informacije št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plčuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 OSI; telefaks 42 153 VAM V MESECU M4JL' NUDI NAJ^IZJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ IVI Mercator - Trgoavto AKCIJSKA PRODAJA CANKARJEVA 21, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 □ NA.JVEČJA IZBIRA UVOŽENIH IN DOMAČIH KOLES NA KOROŠKEM - ITALIJANSKE ZNAMKE "ATALA” Z VGRAJENIMI BLAŽILO NA KRMILNIH VILICAH NA 20. IN 21. PRESTAV ( MENJALNIK VISOKEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA) □ KOLESA TOVARNE "ROG" V VSEH BARVNIH KOMBINACIJAH ŽE OD 27.996,00 SIT DALJE □ OTROŠKA KOLESA ŽE OD 3.300 Si l DALJE MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI IN 5 ALI 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBR. MERO; ZA GOTOVINO - 5 % POPUST ! > PROGRAM TOMOS >- Vespa PLAGIO /. zasanjačem > motoma kolesa aVTOMATIK 3 > APN 6 >- motoma/aea HUSQUARNA 61 FF >■ motoma /aita HUSOUARNA 266 SE 155.880,00 SIT, (možnost kredita) 63.000,00 SIT 94.140.00 SIT POPUST ZA GOTOVINO 5% ! 46.988.00 SIT POPUST ZA GOTOVINO 7% ! 59.850.00 SIT 7 7, POPUST '________________ MOŽNOST H-AtUA na 4 ČUKE BREZ OBRESTI Ati 5 IN * ČEKOV Z MINIMAI.NO OBRESTNO MERO.» ZALOGI Vi;i,IKA IZBIRA REZERVNIH DELOV, MANJKAJOČE DOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ČASU AKUMULATORJI za osebna , lovoma vozila in Iraktorje; najnižjecene 1 od 12-36 A 2.700 SIT 2 od 12 - 45 A 3.350 SIT 3 Od 12 -180 A 15.000 StT MOTORNO OLJE " castrol": GTX5/1 že za 1.743 SIT GTX3/1 že za 1.972 SIT KMETIJSKI STROJI, REZERV DELI TRAKTORJEV ZNAMKE IMT MEŠALEC 1201 30.828 SIT SAMOKOLNICA LIV POSTOJNA =4.750 SIT GUME SAVA 22% POPUSTA ( BREZPLAČNA MONTAŽA) GUMI TEPIHI - STARA CENA 3 588,00 SIT, NOVA CENA: TEPIHI mSON-STARA CENA 1 920,00 SIT, NOVA CENA: PREVLEKE - STARA CENA 4 200,00 SIT, NOVA CENA: DEUTZ2 TORPEDO 1.848.00 SIT (GARNITURA) 1.344.00 SIT (GARNITURA) 2.940.00 SIT ) 1. MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE - ZA NAKUP V VREDNOSTI 10.000 SIT IN 2. NA 5 ALI 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO ZA VREDNOST is.000 sn. 3. PRI NAKUPU V VREDNOSTI 100.000 SIT NUDIMO MOŽNOST ODPLAČEVANJA ZA DOBO DO TREH LET S 15% FIKSNO OBRESTNO MERO + R 1 30% POPUST! J