»Goriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — I	ot	^	*nn/l
Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. j	UOrlCa,	t»ne	JI.	maja	l!#**1*.
Telefon štev. 292.	______I
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Goirica.
Cena 50 Cent.
Leto I
\ V fifl.
Baebler izročil Daša Brda
Gorica, 29. maja. Zadnje čase se je mudil v Furlaniji znani veljak tolovaj-stva dr. Aleksej Baebler. Imel je sestanek in dolgotrajna pogajanja z vodstvom italijanskih komunistov. Kakor se je kasneje izvedelo iz italijanskih komunističnih krogov, je Baebler zahteval da morajo čete furlanskih komunističnih tolovajev zasesti vso primorsko, najprej pa slovenske dele Goriške. Takoj po teh posvetovanjih se je kot prva pojavila v slovenskih Brdih večja četa tujih tolovajev, ki se je na domače, prarodno prebivalstvo obrnila s posebnim oklicem. Značilno je, da laški »tovariši« v Brdih ne priznajo veljave slovenščini, marveč so oklic sestavki samo v italijanščini, smatrajoč za samo po sebi umevno, da se z Brici občuje le v tem jeziku.
Oklic, ki so ga izdali italijanski tolovaji — sebe imenujejo Brigata Garibaldi Friuli, battalione Mazzini, battaglio-ne Mamelli — naglasa, da »furlanska komunistična vojska ni prišla na slovenska tla z namenom, da zasede slovensko ozemlje ter ga podvrže Italiji, marveč, da ima polno razumevanje za slovenske pravice. »Garibaldinci« da prihajajo v Brda kot go>. stje, ne kot okupatorji. Te čudne in nikomur zaželene goste je vabil na slovenska tla Baebler, hraniti pa jih bo moral naš kmet, ki bo moral nositi tudi posledice za vse akcije »Garibaldincev«, kadar bo do po navadi tolovajev napravili kak zločin ln potem odnesli pete.
Zdi se, da Bacblerju ni bilo treba dolgo pregovarjati italijanskih tolovajev, da so prišli v Brda, kajti oklic pravi, da so to zahtevale strateške koristi borbe, kajti »hrabrim Garibaldincem« so postala tla v ravnini prevroča. Znalo bi tam priti do kake borbe, zato j° je bilo treba pravočasno Ppbrisati v hribe ter izpostaviti nevarnosti slovensko ljudstvo, njegove domove in njegovo imetje, kakor to želi OFarski mogotec Baebler.
lako je izdajalec Baebler izročil slovenska Brda italijanskemu komunizmu in pri-k jucil to deželico območju, r >>(^aribaldinci« pravijo »Friuli«. Priklopil je tedaj Bn da Furlani]1 m »Brigata Garibaldi rriuh«, katere oklic je poln sladkih besed o bratstvu in o slovenskih pravicah Brij-cev, že pošilja našemu ljudstvu poslanice v italijanščini.
Ogorčenje v Franciji spričo anglosaškega terorja
Berlin, 29. maja. Zavezniški zračni napadi na francosko področje so v zadnjem času. posebno po napadu na Rouen, izzvali med francoskim prebivalstvom tako sovrštvo proti zavezniškim strahovalni letalcem, da So nemške oblasti v največjih skrbeh za varnost in življenje ze-streljenih zavezniških letalskih Posadk Letalce, ki odskočijo s Padali, morejo le z največjo muko rešiti pred linčanjem.
Topovi in oklopniki v preteklem tednu
Gorica, HO. maja. - V. R. -Kakor vse kaže, se je v resnici pričela naznanjena invazija. Neprijatelj je izbral daljšo pot Ustrašil se je nepoznanega na drugih krajih evropskih mej in istočasno skuša valorizirati ogromne žrtve, ki jih je do sedaj utrpel na italijanski fronti Svarilo atlantskih utrdb je navidezno pomagalo - vsi napori sovražnika so sedaj o-sredotočeni v napadih v smeri Rima. Toda tudi tam ni stvar lahka. Vsaka ped zemlje mora biti plačana s potoki krvi in ogromnimi množinami vojnega materijala. Maršal Kesselring pozna dobro svoj posel. Nemška fronta je še vedno celotna in lokalni vdori ne morejo nika-ko streti njene enctnosti. Tako sovražnik ne more doseči svojih namenov. Posrečilo se mu je sicer združiti čete na mostišču Nettuna. z ostalimi in to je edini taktični nspeh precejšnje važnosti. Izredno važno pa je tudi število pri tem uničenih anglo-amerikanskili oklcp"uikov. Precej stotin teh jeklenih orja-
kov je obstalo na bojišču in ne morejo več nikomur škodovati. Da pa ni ostalo le pri teh izgubah dokazuje dejstvo, da general Clark meče v borbo vedno nove mase vojakov v nadomestilo padlih ali ujetih Boji so trenutno v polnem razvoju in vedno hujši a omahovanja ni na nobeni strani. Nemška bramba nastopa načrtno in popolnoma hladnokrvno in preračunano. Bojna črta, kjer se vrše najhujši boji gre sedaj od Velletri do Via Cas-silina in severno od mostišča pri Nettunu.
Vzhodna fronta se polagoma prebuja. Male akcije lokalnega pomena se javljajo z raznih delov te ogromne bojne črte, le pred Karpati, ob do-Ijnem Dnjestru in Vitebsku je bilo nekaj pomemenejših bojev. Iz gibanja neprijateljevih čet je razvidno, da bo kmalu sovražnik sprožil svojo novo ofenzivo. Lvov, doljni Dnjestr, Seret in Vitebsk bodo, kmalu zopet v vojnih poročilih, ker je v teh krajih pripravljanje neprijatelja najživahnejše.
Nemško vodstvo pazljivo zasleduje priprave neprijatelja, tako da bo vsako presenečenje nemogoče.
Na daljnem vzhodu je zopet nastopil relativni mir. Mesto Loyang je v rokah Japoncev. To je bil glavni cilj japonskih čet, ki se sedaj pripravljajo za nove akcije. Pri Imphalu napadajo sedaj Angleži, da olajšalo kritični položaj mesta. Doslej njihovi napadi niso imeli uspeha. Vse prometne zveze Birmanije so trdno v rokah Japoncev.
Zračna ofenziva zaveznikov je v polnem razvoju Posebno močna je na jugu, kar je pač razumevno, ker se s tem skuša podpreti akcije na frontah. Pontassieve, Incisa, Bieci, Valdarno, Poggibonsi in celo Rim so bili v tem času cilji napadov zavezniških bombnikov. Tudi Zader je utrpel pri zadnjih zračnih napadih precejšnjo škodo. Toda ti napadi nimajo za potek bojev nikakega pomena - zadnjo besedo bo imelo orožje in moralna moč bojujočih -drugo je le nepotreben teror.
izma
Bern, 29. maja. Časopis „Li-berte“ svari z katoliškega stališča pred komunizmom. Pod naslovom »Njegovo pravolice" pise člankar:
„V mnogih razumniških krogih so danes prepričani, da postaja komunizem danes krotak, človeški in celo krščanski. Ustvarjajo se idile, ki nas spominjajo na pastirski prizor pred francosko revolucijo in na Rousseau-jeve solze na pragugiljotine. Sovjetska zveza „se razvifa", Stalin je »dober oče", vse to je lepo in se sliši dobro, toda v vsem tem leži dvoličnost, ki nas lahko zelo drago stane. Z izjemo nekaterih zunanjih koncesij nimamo niti sence dokaza za to, da se Sovjeti odvračajo od svoje poti ali pa, da se pridružujejo celo krščanstvu. Komunizem izigrava sicer sedaj karto prostosti in demokracije, toda v rokah ima pripravljeno karto tiranije, ki jo bo ob prvi priložnosti igral".
Bombe na Orleans
Pariz, 29. maja. Anglo-ameri-ska letala so dvakrat hudo napadla Orleans. Mrtvih je bilo 250. Bombe so hudo poškodovale katedralo gotske arhitekture.
S strojnicami nad belgijsko civilno 'prebivalstvo
Brušelj, 29. maja. V ponedeljek popoldne so anglo-ameriška letala napadla okolico Liegea. V nekem mestnem okraju je bilo prebivalstvo napadeno s strojnicami. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih.
Pri pogrebu žrtev zadnjega napada iz zraka na Brušelj je neko anglo-aineriško letalo prav tako obstreljevalo pogrebce s strojnicami.
Bombe na Pariz
Pariz, 29. maja. Angloameriško letalstvo je včeraj, kakor javlja agencija „OFl", ponovno bombardiralo pariško mestno področje. Tudi razni kraj v departe-mentu Seine-et-Oise so bili cilj angloameriških bombnikov. Isti kraji so bili pred nedavnim že večkrat hudo napadeni.
Priznanje angleškega letalskega maršala
Ženeva, 29. maja. Letalski maršal sir Arthur Cunningham je izjavil v nekem svojem govoru letalcem lovcev tipa Spitfire. ki so pod njegovim poveljstvom ; „Ni-kakor ne moremo skrajšati boja za zmago nad Nemčijo in z golim bombardiranjem Nemčije ne bomo premagali".
Barbarstvo angloameriških letalcev
Berlin, 29. maja. Pri zadnih dnevnih napadih severnoameriških oddelkov lovcev na severno in severnozapadno Nemčijo so napadli pozamezni ameriški lovski letalci v nizkem poletn tudi majhen kraj v Mecklenburgu. S svojimi strojinicami so streljali po praznili ulicah kraja, streljali brez cilja v kmečke hiše in lope V begn pred tem na padom so ustrelili z več izstrelki iz strojnic mlado mater z dvema otrokoma na poti v javno zaklonišče. Mati se je zrušila vsa okrvavljena. Še enkrat so ponovili ameriški letalski lovci napad ter za-delj enega izmed obeh otrok, štiri leta staro deklico. Sovražnikovo letalo je priletelo tako nizko, da se je zadelo v električno napeljavo in se zrušilo. Kmetje so se podali takoj do mesta, kjer je ležalo letalo, ki je bilo odda« Ijeno od vasi kakih 800 m. Ameriški letalec se je medtem rešil iz razvalin svojega letala. Z nas-
meškom je stopil do prebivalcev vasi in si prižgal cigareto. Kmetje so ogorčeni hoteli napasti letalca, toda medtem so prispeli že na mesto nesreče nemški orožniki, ki so ga zaščitili pred ogorčenim prebivalstvom.
[elolne mit Umerim us Pacitlka
Sangai, 30. maja. Celotne izgube severnoameriških sil na Pacifiku od pričetka vojne do 15. maja t. 1. znašajo po previdnih cenitvah preko milijon častnikov in moštva, kakor poroča novinarski urad japonske agencije MCentralpress“. V poročilu uvodoma podčrtavajo, da ve ves svet, da so uradna severnoameriška poročila polna zavijani in neresnice. Dan japonske morma-rice je trenutek, v katerem je objaviti dejanske severnoameriške izgube.
Potopljenih je bilo: 18 boinih ladij; 28 latalonosilk; 100 križark; 81 rušilcev; 183 podnor-nic in 180 drugih bojnih ladij, vse in brodovja Združenih držav.
Uničenih je bilo: 17 bojnih ladij; 16 letalonosik ; 58 križark ; 54 ružilcev ; 62 podmornic in 56 drugih bojnih ladij, vse iz bro-dovje Združenih držav.
Potopljenih ali razrušenih je bilo: 710 severnoameriških pre-vosnih ladij.
Sestreljenih je bilo: 7913 severnoameriški letal.
V primerjavi s temi številkami, ki predstavljajo minimum, objavljajo uradna poročila zaveznikov le majhen del in zavajajo severnoameriški narod.
Julij Meinl umrl
Na Dunaju je v starosti 75 let umrl Julij Meinl, ustanovitelj znane tvrdke za kolonialno blago, ki ima svoje proda-jalnice v številnih državah Srednje Evrope.
Na Goriškem smo pred skoraj pol stoletja poznali nekak politični pojem „sloga-štvo“, ki naj bi na videz pomenilo, da bi se morali vsi Slovenci strniti, v resnici pa je bilo to geslo le zelo reven plašč za zasebne koristi nekaterih, ki so hoteli biti po vsej sili in proti volji ljudstva voditelji, dasi jih nihče ni poznal, razen tedaj, - kadar so mu prišli rubit v hlev in na domačijo. Mlajši rod se seveda teh nekdanjih „slo-gašev“ ne bo več spominjal, zato pa morda ve sem in tja za nekatere nove goriške gospode. ki si nadevajo ponosno ime ,,srednja linija1
Naši časi so že tako zaostreni, da se nihče več noče briti s skrhano britvijo in nihče noče v boj z nenabru-šenim bajonetom. Zato seveda kaka „srednja linija“ - posebno še na Goriškem - nima smisla. Tukaj moraš že predvsem povedati ali si mož, ali si baba, v sredi ne boš plaval in tajil kaj si! Kdor govori dandanes o „srednji liniji*4 na Goriškem, zavestno laie, ker simpatizira z onimi v gozdovih, toda njegova udobna postelj v Gorici mu ne dopušča, da bi se ločil od nje. Toliko možatosti pa tudi nima, da bi se priključil splošnemu narodno prebujajočemu se gibanju, ki ga v prvi vrsti predstavljajo vrste domobrancev in katerega glavni glasnik na Goriškem je naš ,,Goriški list“. Zato so ti gospodje iznašli neko „srednjo linijo“. Ako natančno premislimo to skupino, ki si domišlja, da res pomenja nekaj „političnega“, spoznamo, da so to večni karieristi in špekulanti, ki se znajo sliniti na več strani, ki utegnejo dobiti tudi kakšne koristi za svoje žepe tu ali tam, utegnejo mežikati z levim očesom na desno in z desnim na levo, samo odkritosti nimajo.
Ko so se snovale narodne straže na Goriškem, so bili prav ti gospodje iz „srednje linije11 tisti, ki so se zgražali ob misli nad tem, da bi prišli domobranci v Gorico, Ko se je ustanavljal „Goriški list“, smo k sodelovanju povabili tudi te tri, štiri gospode iz „srednje linije“, ne nam ni žal, da niso prišli, saj se tako in tako samo nevedneži, ne-zmožneži in lenuhi. Vprašamo to goriško polinteligenco, koliko je napravila za slovenstvo na Goriškem ? V-prašamo jo, koliko je prišlo iz njenih vrst prostovoljcev med slovenske domobrance? Niti eden ne! Vprašamo jo, sedaj, ko izdajamo že osmo številko ,,Goriškega lista“,
TRPLJENJE GORIČANOV POD KOMUNISTI
Prisilni mobiliziranec pripoveduje o svojih skušnjah med komunisti. - Ušivost in krutost komunističnih tolovajev
koliko je prispevala k njegovi izpopolnitvi ?
Na zadnje vprašanje bomo kar sami odgovorili: ti bojazljivci, ki bi radi plavali po Soči navzdol in navzgor, ta golazen v mlaki med dvema frontama, se je poskrila, ko smo snovali „fioriški list“. Vsa čast pravi goriški inteligenci, ki nam je z nasveti in prispevki takoj priskočila na pomoč in vemo, da bo še naprej sodelovala z nami. Po-liteligenca „srednje limje“ pa je šla in ko je videla, da se našega lista okleplje ljudstvo z vso ljubeznijo in da more ,,Goriški list“ izhajati - celo brez nje, da celo s tendenco proli njej, - se je obrnila na naše prijatelje domobrance, da si je svojo obupno jezo ohladila z obrekljivimi in opravljivimi ovadbami. Teh pet, šest oseb ,,srednje linije11 bi seveda rado prevzelo sedaj „Goriški list“, koježe prodrl v zadnjo goriško slovensko vas.
Toda o usodi „Goriškega lista“ bomo odločali samo njegovi ustanovitelj in tista goriška inteligenca, ki nam je prva priskočila na pomoč. Sicer pa se moramo le nas-
mehniti, kako bi izgledal „Go-riški list“, ako bi ga urejala ,,srednja linija14: Izšel bi komaj enkrat na mesec in še takrat bogve s kakšno vsebino:
Z zaničevanjem so šli naši domobranci čez to intrigo štirih, petih gospodov ,,srednje linije1', mi pa gremo z nasmeškom čeznjo, Vemo, da v sedanji borbi dveh svetov srednje linije ni in da more služiti taka označba samo za nedeljsko kravato posameznim bojazljivim goriškim gospodom, ki bi se radi napravili na levo stran lepe, na desno stran pa učene in dostojanstvene.	Ir.
Pomanjkanje v južni Italiji
Nedavno je Badoglio naslovil pismo zavezniškim obla-stvom, v katerem prosi, da bt zavezniki omogočili italijan-skemu narodu v Južni Italiji, da krije svoje najprimitivnej-še življenjske potrebe z dovozom živil iz bivših italijanskih kolonij. V svojem pismu navaja, da je po približnih ugotovitvah v času od januarja do oprila umrlo v Južni Italiji 80.000 ljudi zaradi lakote ali bolezni, ki jih je izvala neza dostna prehrana.
V	Gorici konec maja.
Neki osemnajstletni prisilni mobiliziranec iz Vipavske doline je te dni ušel iz komunističnih tolp ter se je javil k domobrancem. Pri grmarjih je prebd nad dva meseca in do živel marsikaj zanimivega.
Kot cigani iz kraja v kraj
Mobiliziran sem bil prve dni meseca februarja letošnjega leta. Ob eni ponoči so prišli »tovariši« ter so pričeli razbijati po hišnih vratih. Nič m pomagalo, moral sem iti z njimi. Še tisto noč so nas odpeljali v neko vas pod Čavnom, nato po v Trnovo. Tu smo se ustavili nekaj dni, potem prebili nekaj tednov. Iz Čepova-na smo šli proti Črnemu vrhu nad Idrijo in proti Hoterdrši-ci. Tam je bila v marcu velika bitka. Srečen je bil, kdor je o stal pri življenju. Videl sem kako so padali »tovariši« drut; za drugim. Zato sem o prvi primerni priliki vrgel puške in Titovo čepico v grmovje ter pobegnil proti domu. Dva, dni sem hodil sam ne ven. kod; čutil nisem ne lakote ne žeje.
Med »tovariši« sem prebil dva meseca. Lahko rečem, da ves ta čas niti dva večera nismo spali na istem mestu. Kot cigani smo se vlačili iz kraja v kraj. Prenočevali smo po hlevih, senikih in sploh povsod, kjer je bilo vsaj malo strehe. Dostikrat pa smo prenočevali kar pod milim nebom, tudi če je snežilo. Oba meseca se nisem sezul, ker je bilo to strogo prepovedano. Tudi preoblačil se ni nihče, ker nihče ni imel druge obleke ali perila. Titova »vojska* sploh ni skrbela za nič. Ko so sc nekemu tovarišu Čevlji tako strgali, da jih ni mogel več obuti, si je moral napraviti novo obuvalo iz kosa odeje. Tak je potem moral iti na peturno stražo na prosto v sneg.
„Vsak pravi vojak 0F mora imeti uši“
Nečesa pa ni manjkalo, namreč uši. Neko noč smo spali
v	slami, v kateri je bilo toliko teh lazic, da je kar prasketalo. Ves truden sem legel, da bi zaspal, a sem v nekaj minutah imel obraz ves pokrit 2 ušmi. Še slabše se je v tem
pogledu godilo »tovarišicam«, ki so vobče še manj pazile na snago kot moški. Tolažili so nas s tem, da mora vsak pra-
vi	vojak OF imeti uši. Spracc-vali smo, ali jih ima tudi Tito, sicer namreč ni pravi borec OF.
Hrana je bila zelo pičla. Največkrat smo jedli nezabeljeno zelje ali pa močnik iz pšenične moke, ki se je vleke* kot mizarski klej. Dostikrat smo za kosilo ali večerjo morali iti na stražo; lačne želodce smo si tolažili s tem, da smo se tesneje prepasali. Štab, ki je s tovarišicami vred štel okoli deset ljudi, je seveda i-mel drugačno hrano. Ti so vedno izborno jedli. Dobivali so vsak drugi dan tudi 20 litrov vina. Tu sem spoznal »e-nakost« komunizma.
Krutost komunističnih poveljnikov
Ko smo bili blizu Črnega vrha, sem nekega dne videl vso krutost komunističnih poveljnikov. Neki fant je bil tako poln uši, da ga je komandant zaprl v hlev in mu ukazal, naj sc popolnoma očisti te golazni. Fant je ostal v hlevu ves dan. Zvečer je prišel h ko mandantu ter ga prosil za večerjo. Ta mu je odgovoril, da je ni zaslužil, ker ni tisti dan nič napravil za četo. Ker je 17 letni fant ugovarjal, da ga je komandant sam zaprl v hlev, je komandant ukazal, da mora namesto večerje štiri ure držati težko »Bredo« na hrbtu. Fant se je uprl, ker se mu to ni zdelo pravično. Dvakrat so mu jo naložili in oba krat jo je vrgel na tla. Nato je poskušal zbežati, a ni imel sreče. Ujeli so ga in ga brž obsodili na smrt.
Brat je moral gledati umor lastnega brata
Obsodba bi ne morala izvršiti pred četo. Spomnili so se, da ima obsojenec v drugi brigadi brata. Poklicali so tudi tega, da bi bil navzoč pri ustrelitvi. Ko so bili vsi zbrani, so začeli streljati vanj. Niso pa smeli streljati v srce ali v glavo, temveč v trebuh, da ne bi bil prehitro mrtev. Prvi je ustrelil nehi potepuh iz Dornberga, ki je oddal šest strelov. Za njim so nastopili še drugi _ sami Primorce. Nesrečnež je dobil nad 20 krogel, a še ni
bil mrtev. Zvijal se je na tleh v bolečinah. Še četrt ure po razhodu smo slišali stokanje umirajočega. Tedaj ga je nekdo rešil nadaljnjih muk z dobro pomerjenim strekom v glavo. Ubogi fant je pred smrtjo prosil za duhovnika, a ga seveda niso uslišali, Zadnje njegove besede so veljale bratu : „Lojze, lepo mi pozdravi mamo 1"
Vsi, ki so ta kruti prizor gledali, so bili zelo pretrašeni. Nečloveška kazen pa je učinkovala baš nasprotno, kot so pričakovali komunisti. Tisto noč po tem u-moru je ušlo od “brigade" kakih dvajset fantov.
Za usodo svojih tovarišev, ki so ušli tisto noč kot jaz, še ne vem. Sem pa srečen, da sem prišel k vam. Za tistega, ki je od blizu videl grozote komunističnega nasilstva in spoznal vso lažnivost komunistične propagande, nikakor ni dosti, če iz krempljev komunizma reši le sebe. Dolžnost niegova je, da zastavi vse sile in pomaga še drugim, da se rešijo komunističnega zla. To vem in čutim in zato bo moje delo odslej samo : boj komunizmu.
Podobnih zgodb, kakor jo je povedal ta mladi fant iz Primorskega, bi lahko še veliko navedli. Doživljali so ijh mladi primorski fantje ne samo na Primorskem, ampak tudi na Dolenjskem in drugih pokrajinah, kamor so jih komunisti s silo vlekli. Kri nedolžnih Primorcev ne obliva samo našo ljubljeno Primorsko, ampak po krivdi komunistov vso slovensko zemljo.
Toda Primorska, ki deli v trpljenju isto usodo z Dolenjsko. Notranjsko in Gorenjsko, jc že dvignila svojo narodno zavest v odločen boj proti zločinskemu mednarodnemu komunizmu, kakor so se proti komunizmu dvignili Slovenci, kjer koli žive. Vso svojo voljo za popolno uničenje komunizma so Primorci pokazali ob ustanovitvi Narodnih straž, katerih so se z vsem srcem oklenili.
Opatija
V	odsotnosti gospodariev so v Opatiji neznani lop.>vi vdrli s ponarejenimi ključi \ neko vilo in odnesli vse, kar se je dalo. Škoda presega 100.000 lir.
P. n. čitatelji in sotrudniki naj nam oproste tehnične pomanjkljivosti v listu, ki so nastale brez krivde uredništva.
Na branik za domovino!
Na branik za domovino kliče vsakogar silnt naš glas kliče k sebi vso mladino, ki spozna, da prihaja nov čas!
Naj se le zdivjajo in besne sovragi naša pot nas vodi k zmagi!
Naj se le zdivjajo in besne sovragi nas nov duh zdaj vodi k zmagi!
7,a svetinje svojih dedov svojo vero, poštenje, svoj dom vedno budno smo na straži in skrunilcem pripravljamo zlom!
Naj se le ...
Za pravico se borimo
naši mrtvi nam dajejo moč,
če bo treba, jim sledimo
tudi v smrt skoz vthar, skozi noč!
Naj se le ...
Na braniku svoje zemlje neomajno stojimo mi vsi, za svoj narod za slovenstvo smo preliti pripravljeni kri!
Naj se le...
Naj nikdo ne vztraja v zmoti, mi gremo prek ovit, preko zla, času novemu naproti, vse ustvarja, gradi moč duha!
Naj se le ...
‘Dr. 3'ran
Cerkno ni postalo znano šele zadnji čas radi partizanskih zločinov; slavo cerkljanskega imena so nesli po svetu znameniti možje, ki so izšli iz tega prijaznega trga pod Pore ztiom. Med njimi prvačita prav gotovo bivši goriški nadškof dr. Fr. B. Sedej in slavni matematik dr. Franc Močnik.
Pomenimo se danes nekoli ko o dr. Močniku. Rodil se je 1. oktobra 1814 kot sin pre-prostega kmeta, ki ga je poslal v ljudsko šolo v nekaj ur oddaljeno Idrijo. Latinske šole je obiskoval v Ljubljani, nato pa je vstopil v bogoslovje v Gorici, katero je tud’, dovršd, a ni bil posvečen ker je bil še premlad. Postal pa je učitelj v goriški normalki, ki je bila boljša ljudska šola. Tu je ostal deset let. Medtem se je vpisal na univerzo v Gradcu ter je 1. 1840. postal doktor modroslovja. L. 1846. je bil i-menovan profesorja materna
fJJIočnili
tike in trgovskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu, tri leta pozneje pa za profesorja matematike na vseučilišču v Olomucu. L. 1851. je postal šolski nadzornik v Ljubljani, nato pa v Gradcu. Zgodaj je stopil v pokoj; bil je namreč šibkega zdravja. Umrl pa je 1. 1892. v Gradcu.
Dr. Fr. Močnik je slaven predvsem radi svojih številnih računskih in geometričnih učnih knjig za ljudske in srednje šole raznih vrst. Prva to« zadevna knjiga je bila namenjena bolj učiteljstvu kot u-čencem. Napisal jo je kot 25 letni učitelj. V tej knjigi je zbiral nekaj lastnih izkušen) ter je zavrnil dotakratni način poučevanja računstva, po katerem so polagali velika važnost na spomin in ne tudi na razum. Močnik pa je spo-znal, da mora učenec v prvi vrsti snov razumeti; šele potem si jo vtisne dobro v spo-
min. Par let nato (1843) je spisal v nemščini »Navodilo za splošno računsko umetnost«.
Ko je s temi knjigami dosegel velik uspeh, je sestavil načrt o boljši uredbi računic za ljudske in druge šole. Dunajska dvorna komisija je ta načrt sprejela in potrdila; na to je Močnik začel pisati učnt> knjige za ljudske in druge šole. Sestavil je nad 25 računic in učnih knjig za geometrijo za ljudske in srednje šole. Pisal je večinoma nemški. Njegove knjige so bile tako izvrstne, da so jih prevedli v vse takratne avstrijske jezike, n. pr.: v slovenščino, italijanščino, češčino itd. ter se v vsakem teh jezikov doživele visoko število izdaj. Rabile so se v vseh avstrijskih šolah več kot 50 let. Poleg navadnih računic pa je sestavil tudi loga-ritmične tabele za šolsko ir> splošno rabo. Slava Fr. Močnika in njegovih učnih knjig, pa jc šla tudi preko tedanjih avstrijskih mej v inozemstvo. Še pred 50 leti so v ljudskih
šloah rabili 59, v srednjih šo-lah»pa 36 njegovih knjig; všteti so seveda številni prevodi v razne jezike.
Kot šolski nadzornik je dal pobudo tudi za sestavo slo-vensko-nemškega abecednika (1852); po njegovih navodilih je Andrej Praprotnik v svojimi stanovalcimi tovariši spisal pet čitank (beril) za slovenske ljudske šole ter majhen nemško-slovenski besednjak. S tem se jc močno dvignilo ljudsko šolstvo, ki je bilo prej precej zanemarjeno. Z narodnega stališča pa je važno zlasti dejstvo, da je baš temi knjigami prišel v ljudski šoli do veljave tudi domači, slovenski jezik, ki prej v njej ni imel mesta.
Končno ne smemo pozabiti tudi na Močnikov izraziti čut. Pred sto leti učitelji podežel-nih ljudskih šol niso dobivali nobene pokojnine; zato so njihovi otroci dostikrat živeli v veliki bedi. Za n jihovo uso do se ni brigal nihče, češ, pomagaj si sam in Bog ti pomore. A kako si bo pomagal maj-
hen otrok ali zapuščena vdova? Takratni čas je bil nasproti socialni bedi zelo brezbrižen. Vsakdo jc mislil samo nase. Močnik je poskrbel tudi na tem polju. Sprožil je misel za ustanovitev podpornega društva za vdove in sirote kranjskih učiteljev. Dosegel je tudi, da je takratna Kranjska hranilnica dala društvu 6000 goldinarjev osnovnega kapitala. To je bila velika vsota, s katero je društvo jeseni 1. 1860. začelo delati. Pomaga-
lo	je marsikateri zapuščeni družini.
Franc Močnik je bil velik duh, na polju matematične metodike pa naravnost prodoren, genialen, ker je ves računski pouk obrnil v čisto novo smer. To vam je moderna osebnost velikega formata* goriški Slovenci smo nanj u-pravičeno ponosni. Slovenski učitelji so na njegovi rojstni hiši v Cerknem 1. 1894. dali vzidati spominsko ploščo; 18-avgusta bo torej petdesetletnica odkritja te spominske
plošče..	-in
IN
OPOZORILO
Goriška prefektura sporoča: Opozarjamo vsa vdruženja, ki so civilno že mobilizirana z dne 8 sept., da ni od takrat dalje spremenil njihovega juridičnega stanja noben nov zakon in da se morajo torej taka udruženja za katera gre, kot oni, ki so od njih odvisni, ravnati po zakoniku „Discipline prebivalstva v vojnem času“ kraltevi dekreti 31. okt. 1942. n. 1611/XXI N. 13. Prav posebno pa opz. delodajalce na člen 10, po katerem so dolžni naznaniti svojemu odvisnemu osebju dekret o mobilizaciji ali potom lepakov na stenah svojih delovnih lokalov po ■dnevnem ukazu, ali pa z direktnim naznanilom. Potrebno je, da so vaši uslužcenci obveščeni’ o svojih dolžnostih, ki jim jih nalaga zakon člen 5-26-28.
OBJAVA
Prefekt Goriške pokrajine javlja :
Potrebna je disciplina uporabe koles s strani civilnega prebivalstva. Po členu 19. občinskega in provincijalnega zakonika. Zato se odreja :
i. Prepovedano je kolesarjem od 20.30 do ure, ko preneha policijska ura, civilnemu prebivalstvu goriške pokrajine. 2. Kršilci tega odloka bodo javljeni kazenskim oblastem. 3. Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Msgr. Alojzij Novak goriški stolni kanonik
Sv. stolnica je imenovala na predlog goriškega nadškofa msgr. Karla Margottija za stolnega kanonika dosedanjega črniškega dekana in častnega kanonika
ALOJZIJA NOVAKA.
Monsinjorju Novaku, znanemu narodnjaku, ki je bil moral postati kanonik že pod ranjkim nadškofam Sedejem, k imenova-nju iskreno Častitamo in mu na novem mestu želimo obilo božjega blagoslova.
Kruh naj bo slan
Nas Lojze se zopet pritožuje, tokrat pa nad peki. Premalo solijo, kruh in še tisti košček, ki ga dobi pri kosilu je brez okusa, kajti plehke jedi mu prav tako ne ugajajo. Rad bi jedel precej slan kruh, da bi ga lahko namočil v rujnem vincu. Seveda m moral biti potem tudi bolj zapečen kot pa je zdaj, da se ti y azna sredica kar drži neba. Za«
o	prosi vse peke, da bi v bo-oce kruh dovolj solili, saj do-■jo zadostno količino soli in pa bi ga malo bolj zapekli.
Mast mesto olja
bivaHk°od 6 i0bj.avl.j.eno» bomo do-
uivdii od i. JuniJa d j. .	.	,
dosedanjega olja, JostaloJ pa bo-mo prejeli v obliki slanine Za težake se obeta še dodatek ' navadnemu obroku.
Gospodinje se najbrže boie da se jim bo slanina zaradi vročine posvarila. Tega se ni treba bati hajti pri slanini lahko ločimo suho meso od maščobe, ki jo stopimo injotako dalj časa ohrani-mo in lahko tudi natančno razdelimo, da nam ne bo ob koncu zmanikalo zabele.
zaplenjene dobrine
Med blagom, ki ga je gospodarska policija zaplenila faznim črnoborznikom v zad-.dneh, smo videli poleg J^n'h živilskih dobrot tudi
, .Parov svilenih nogavic. V f ,1 ,Yeliki potni košari je pa 'cija iztaknila in zaplenila ar cel° zaklano tele.
GORIŠKI GRAD - NAŠA
ZGODOVINSKA PRIČA
Lepo tlakovana, moderna cesta nas pripelje do prvega vboda na Grad. Strelske linice visokega obzidja nam pričajo o starosti zgradbe. Pod obokanim vhodom je na desni napis z letnico najnovejše obnovitve grajskih poslopij. Po nekaj strmih stopnicah pridemo na ozek kamnit hodnik, ki ga na obeh straneh cele dolžine meji slikovita o-graja; na desni je vseskozi dolgo tramovje med kratkimi kamnitimi stebri, na levi pa se 1 umakne lesena ograja košate- I
Med zelenim Panovcem na levi in Staro goro na desni, se vije lepa avtomobilska cesta nreko Rožne doline, ki je bila nekdaj polna bohotnega cvetja, ki je s svojim lepim vonjem pozdravljal nedeljske izletnike. S Sv. Gabrijela nas pozdravlja prijazna bela cerkvica, v ozadju pa se dviga na njeni levi Sv. Gora, ki je morala prepustiti svojo največjo dragocenost — Marijino sliko — pod njo ležeči Kostanjevici, ki je zgodovinsko važna zaradi groba Mari-
mu, zelenemu grmičevju. S tega hodnika se razgrne pred našimi očmi vzhodni, severovzhodni in jugovzhodni del Gorice in njene okolice v vsej lepoti in pestrosti čistega in sončnega pomladanskeag jutra.
Pred nami $e ovija ponosni Čaven v mlečnosivo kopreno jutranje meglice, preprežene z zlatimi nitmi vzhajajočega sonca. Pred njim se vzpenjajo srednjevisoki hribi, podobni velikim gubam dragocenega^ žametnega oblačila. Na naši desni je grič sv. Marka, ki je s svojimi gostimi gozdiči podoben počivajoči ovci ki I se ozira po lepem naselju Sv. I Petra in Sv, Marka.	i
m.
je Terezije, avstrijske cesarice, in nekaterih drugih vladarjev.
Potem se ustavi naš pogled na mogočnem grajskem poslopju. Njegovo desno krilo, ki je služilo v mirnem času Goričanom za plesni prostor in za kino predstave, je nekoliko porušeno; tu in tam se še vidijo sledovi strelskih lin. V podzemlju pa so precej veliki nrostori s posebnim izhodom, ki je služil starim prebivalcem gradu za srečen beg pred sovražniki, ako je bila nevarnost velika.
Grajsko poslopje je precej visoko, obširno in trdno zgrajeno, saj kljubuje vsem časov-
nim neprilikam in je kljuboval tudi vojnim vihram že dolga stoletja. Prvo poslopje si je dal zgraditi na tem mestu furlanski in istrski grof Viiri-hen, ki je dobil pomladi 1. 1001 v dar od cesarja Otona III. polovico Solkana in polovico vasi Gorice. V gradu je sezidal tudi cerkvico sv. Jerneja (Bartolomea). To je najbrže najstarejša cerkvica v Gorici.
Poslopje gradu je zgrajeno na okroglo kot polževa hišica in sovražnik je le s težavo prišel grajskim do živega.
Z vrha gradu pa se razgrne pod našimi očmi lepa slika Gorice, ki jo zaslanjajo v o-zadju sončna Brda, na levi furlanska nižina, na desni pa se dvigajo visoki vrhovi Julijskih Alp, pokriti s snegom, ki blesti v luči jutranje zarje. Z Brd nas pozdravljajo: Oslavje s spomenikom, Sv. Florijan in Sv. Križ z gradom v vasi Kojsko.
Na naši levi pa valovijo kraški hribi, ki mečejo drug na drugega rahle jutranje sence. Pred njimi se dviga Mirenski grad, ki se razgleduje po Vertojbi in Sv. Andreju.
Ob meji Furlanske nižine se razliva sinja Soča, ki blesti v jutrih kot srebro. Nazaj grede gremo mimo cerkvice sv. Duha, sezidana že v letu 1299. in sicer pod papežem Bonifacijem VIII. Svojevrsten je njen zvonik s tremi stolpiči, poraslimi s travo. V levem počiva stari zvon, v desnem pa se oglašajo trobne ptičice. Zgodovinske vrednosti je leseno razpelo, sprano od dežja in razpokano od sončne pripeke.
Po lepih stopničicah pridemo na nekakšne šance, kjer sta na kamniti ograji dve plošči, ki nam razlagata okolico Gorice in njena imena. Ko zapustiš grad, skleneš priti zopet nazaj, da se nagledaš lepe slike, ki spreminja svoje barve in sence od zore do mraka.
SVEČANOST PRI NEMŠKEM SVETOVALCU
V	Gorici je bila svečana posvetitev sprejemne dvorane, nemškega svtovalca. Nemški državljani, ki bivajo v Gorici, so bili povabljeni k tej svečanosti, pri kateri je sodelovala tudi vojaška godba. Ob tej priliki je imel nemški svetovalec na zbrane goste nagovor.
PREPOVEDANA VOŽNJA S KOLESI
Z goriške prefekture objavljajo odredbo, po kateri je civilnemu prebivalstvu v Goriški pokrajini prepovedana vožnja s kolesi od 20.30 pa do konca policijske ure. Kršilci bodo ovadeni sodni oblasti. Odredba je stopila takoj v veljavo.
DOGON živine
1	okrajinski živinorejski u-rad v Gorici opozarja, da bo dogon živine dne 6. junija v Moši, dne 7. junija v Gorici, dne 13. junija v Krminu, dne 14. junija v Gorici, dne 27. junija v Fari in dne 28. junija v Gorici.
NESREČA S SAMOKRESOM
Pri čiščenju samokresa se je pripetila v Gorici nesreča. Čistilcu se je po nesrečnem naključju sprožil samokres. Strej je zadel 21 letnega Antona Prezlja iz Ljubljane, ki se zdravi v goriški bolnišnici.
KDOR POTUJE BREZ VOZNEGA LISTKA
Ker se je hudo razpasla razvada, da ljudje nastopajo potovanja brez predpisanih voznih listkov, je italijansko pro-l metno ministrstvo odredilo doplačilo za vsako med vožnjo izdano vozovnico. To doplačilo k predpisani ceni voznega listka znaša na železnicah in na ladjah 30 lir, pri tramvaju in avtobusih pa 15 lir. Temu doplačilu se prišteje še 10% davek.
PREPOVED ODPUSTA ZASEBNIH NAMEŠČENCEV
Prefekt goriške pokrajine je izdal odlok, po katerem je za-branjeno zasebnim delodajalcem odpustiti svoje osebje brez predhodnega dovolje-
| nja. Delodajalci, ki bi hoteli odpustiti svoje osebje, morajo predhodno zaprositi za zadevno dovoljenje, ter navesti vzroke nameravane odpustitve.
TRGOVEC OBSOJEN RADI VERIŽNIŠTVA
Janeza Temila, trgovca z noži in parfumi iz Gorice, via Carducci 4, je naznanila gospodarska policija Okrajnemu uradu za nadzorovanje cen, ker je dne 4. maja 1944., prodal blago po pretirano visoki ceni. Dne 27. 5. t. 1. je bil obsojen na globo 1500 lir in na poravnavo vseh adminl-stativnih stroškov obravnave. Vrh tega mora biti njegova trgovina 8 dni zaprta. Blago je bilo zaplenjeno.
V	VOLČJIDRAGI JE GORELO
Po nesrečnem naključju je nastal ogenj, ki je zajel gospodarsko poslopje kmeta Mirka Šuligoja v Volčjidragi. Sosedje so prihiteli na pomoč in so pomagali pogasiti ogenj. Škoda znaša nad 30.000 lir.
Grof Aleši Coronini
novi župan Gorice
Kakor smo že zadnjič poročali, je Vrhovni komisar Jadranskega Primorja dr. Rainer imenoval za novega župana mesta Gorice grofa A-lessia Coroninija, čigar svečana umestitev se je vpričo visokih nemških in domačih dostojanstvenikov že izvršila.
Novi goriški župan se je rodil 1. 1899. v Rimu, kjer je bil njegov oče, grof Rudolf Goronini, poznejši pooblaščeni minister, v diplomatski službi pri Sv. Stolici. Grof Alessio je študiral v Gorici in v Innsbrucku, med vojno je bil večkrat odlikovan. Poročen je z grofico Marijo Terezijo Normann - Eh-renfeld ter je oče dveh sinov.
Grof Alessio izhaja iz stare zgodovinsko važne goriške rodbine. Njegovi predniki so imeli v bivši Avstroogrski vedno visoke in važne diplomatske, upravne in vojaške službe. Grof Alfred Co-ronini je bil v letih 1877. do 1881. ooličen parlamentarec in zastopnik goriških Slovencev v dunajskem parlamentu.
Sedanji mestni župan je tretji iz rodbine Goroninijev. Prvi je postal 1. 1588. Ci-priano Coronini in drugi Car-!o Coronini-Gronberg 1. 1862. Rodbina Coronini se odlikuje po svojem mecenatstvu in po njej se imenuje eden lepih goriških parkov.
Novega župana pozdravljamo tudi mi, Goriški Slovenci, in upamo, da bo naklonjen vsem pravičnim slovenskim pričakovanjem!
Dopisi
GORICA
F Polno gorja, polno trpljenja nam prinaša današnja doba. Vsi čutimo na lastni koži vse grozote svetovne revolucije. Naš boj ni od včeraj, je le izbruh dolgoletnega trenja nasprotujočih ideologij. Goriški slovenci v valovih te borbe, ne snemo pa tudi nočemo stati ob strani, ker danes gre za zaklade narodovega duha. Kot kristjani verujemo, da bo zmagala pravičnost nad krivico in resnica nad lažio. Močni v tej veri bodemo delovali in orali na opustošenih njivah, žrtvovali, če bo treba tudi lastno življenje, da ohranimo čisto našo sveto-eu rodno zastavo. V delu, v duševni borbi se čistio duhovi. Poštena, pravična borba goji v človeku plemenito in zdravo mišljenje. Krivična in krvoločna borba v uničuje v vojščaku, ki se za njo bori, vse kar je v življenju lepega in vzvišenega. Naš cilj naj bo: Jasnost, luč in ne tema.
TRST
81 LETNA STARKA PADLA S TRAMVAJA INVMRLA
81 letna Božidara Pier d’An-geli, ki stanuje v ulici Cellini 3, je hotela stopiti na tramvaj proge št. 1. Pri tem jo je odrinil nekdo od potnikov. U-boga starka je priletela na tla jr. obležala nezavestna s smrtonosnimi poškodbami. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je po štirih urah izdihnila.
Vesti iz Trsta in okolice
POZIV
la n l
Prefekturni oddelek za protiletalsko zaščito v Trstu o-pozarja prebivalstvo, da so mu z gotovimi omejitvami ob letalskem alarmu na razpolago poleg že objavljenih javnih zaklonišč tudi tista zaklonišča, ki so n. pr., v šolah. V ta zaklonišča se smejo Tržačani zatekati le ponoči, čez dan pa le v primerih, če ni v njih učencev in dijakov. V po-štev pridejo med drugim za-kloniščni prostori v Carduccl-jevem učiteljišču, v Vincijevi tehnični šoli, v Oberdanovi realki, v Petrarcovi gimnazijT v Navtičnem zavodu in otroških vrtcih. Prav tako so ob nočnem alarmu prebivalstvu na razpolago zaklonišča v rotovžu, pokrajinski palači, v železniških poslopjih, v zasebnih upravnih poslopjih Lloyda itd.
Nov način razdeljevanja rib
Vodstvo deželnega gospodarskega urada v Trstu spo-roča, da je na novo urejeno dobavljanje, oddajanje in razdeljevanje rib, v smislu nov»> ureditve imajo vse ribolovne motorne jadrnice oddati nalovljene ribi v zbiralnicah \ Trstu, Gradežu, Tržiču, Kopru, Izoli, Piranu, Umagu in Novem Gradu. Ta ureditev velja tudi za vse motorne jadrnice, ki niso sicer vpisane v omenjenih okrajih, ki pa prejemajo pogonsko sredstvo pri deželnem gospodarskem uradu v Trstu in Piranu.
Poskusni alarmi
V petek ob 8.30 ni bil dan običajni poskusni znak z e-lektrično sireno, pač pa je bila v času od 8.30 do 9. ure izvedena nova poskušnja z ravnokar postavljeno sireno na stisnjeni zrak pri sv. Justu. V presledkih po 20 sekund je nova sirena štirikrat zatulila. Na .raznih krajih mesta so bi-
li	razstavljeni zastopniki protiletalske varnosti in orožniki, da so ugotovili zvočnost nove naprave.
Tržaški Nemci praznujejo materinski dan
V tržaškem Nemškem domu so se zbrali člani nemške kolonije k svečani proslavi materinskega dne. Spominski nagovor je imel krajevni skupinski vodja konzul dr. Pausch. Na sporedu so bile tudi pevske točke.
Kmetijstvo
PODPIRANJE POMOČI POTREBNIM TRŽAŠKIH SLOJEV
V letošnjem aprilu je podporni urad tržaške občine stalno podpiral 4260 družin in sicer 3535 družin z denarnimi prispevki, 725 gospodinjstev na z živili. Razen tega je prejelo 1000 ljudi enkratno denarno podporo. Skupni podporni izdatki so znašali v a-nrilu 885.000 lir.
VELIKI KANAL JE ZOPET ODPRT
za male ribiške ladje, ki se bodo smele privezati le v omenjenem kanalu. Vse one ribiške ladje, ki so vpisane \ Trstu in ki so v drugih pristaniščih, se morajo vrniti v Trst. kjer bodo lahko služile ribolovu.
KOLIKO SOLI BOMO DOBILI?
Tržaški prefekt je razdelitev soli takole odredil: vsaica oseba v pokrajini dobi mesečno 200 gramov soli. V gostiščih vseh vrst: za vsako jed 3 grame soli. Peki: 600 gr;*, mov na dva stota moke, doio-čene za peko. Na tej pjdla-gi upa prefektura izhajati z obstoječimi zalogami do novega pridelsa.'
DAN SLEPCEV
V pomoč nesrečnim slepcem je bil v Trstu vsako leto organiziran »dan slepcev«. Letos je prireditev tega človekoljubnega dne zelo težavna. Tržaške gospe pokroviteljico, »Društva slepcev« so za to zamislile denarno zbirko v podporo slepim revežem, tipajo, da se bodo ustanove in posamezniki njihovemu pozivu odzvali.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA KOLODVORU
V noči na 22. aprila 1943. sc je pripetila na tržaškem kolodvoru C. Maržo usodna železniška nesreča. Tovorni vlak ši 2447 z 29 vozovi je pridrvel z Opčin, ne da bi se mogel ustaviti na postajališčih v Verdeli in na Rocolu. Na postaji C. Marzio je vlak iztiril, zavozil v bližnji zid in v čakalnico, kjer je bil ».1 t vo jak Rok Chioditti, dočim je bilo več drugih potnikov huje in laže ranjenih. V zvezi s to železniško nesrečo je bil aretiran strojevodja Peter Min-chiante, ki se je moral te dni zagovarjati pred pristojnim tržaškim sodiščem. Zaslišanih je bilo več prič ter izvedenec ing. Roman.
Krompir
Krompir je prišel ^ Španijo, okrog leta 1535. Zanimivo ji. tudi, da se je krompir v Evro pi najprej udomačil v toplejših deželah. V severne evropske dežele je prodrl šele v osemnajstem stoletju. Bolj se je začel širiti šele v letih 1770 in 1777., ko je ljudi prisilila lakota, da so ga začeli pokušati in pridelovati.
Še tedaj, ko je bil krompir že glavna hrana mnogih ljudi, je imel mnoge nasprotnike celo med učenjaki. Tako je prejšnje stoletje pisal neki naš strokovnjak v »Letopisu Matice Slovenske«, da je uživanje krompirja vzrok širjenja jetike. Dandanes bi pa lahko rekli, da pomanjkanje krompirja povzroča jetiko.
Dandanes vemo seveda povedati kaj več pametnega i\ krompirju. Vemo, da ne vsebuje niti mnogo več vode kakor meso. Vedeti moramo, da vsebuje meso okrog 70% vo- i de, a ribje še mnogo več, celo nad 80%. Razen tega moramo upoštevati, da vsebuje voda v krompirju za telo dragocc-ne rudnine. Krompir res nc vsebuje mnogo beljakovin, vendar pa dovolj, da je mogoče živeti celo, če se hranimo z njim samim, le maščobe mu je treba dodati, ki jih ne vse-huje. Vedeti moramo, da vse- 1 buje krompir mnogo ogljikovih hidratov v obliki škroba. Dandanes je tudi znano, da se ogljikovi hidrati v telesu delno presnavljajo v maščobe. Krompir vsebuje mnogo kalija, precej železa in magnezija, a malo apna. Da pa telo prejme tudi dovolj apna, moramo uživati svežo zelenjavo, sadje in zelo priporočljivo je mleko.
Krompir je dandanes že nad 3000 vrst. Mnogo vrst je slabih; primerne so za živin-sko krmo in industrijsko predelavo. »Industrijske« vrste krompirja so zelo rodovitne, a slabega okusa. Najboljši krompir izhaja iz toplejših krajev. Tako slovi krompir z Malte.
Odkar se je udomačil krompir, se ljudem ni treba več ba-! ti lakote — seveda razen ob slabih krompirjevih letinah. Človek se krompirja ne naveliča, čeprav ga je vsak dan. Ne bi pa bilo priporočljivo uživati samega krompirja, kajti, če bi naj telo dobilo dovolj hranilnih snovi, bi ga morali pojesti toliko, da bi dobil » krompirjevski « trebuh. Krompir je pa idealna hrana.
če jo dopolnimo z malo maščobe, zelenjavo, sadjem in mlekom.
Marsikaj vemo o krompirju, marsičesa pa mnoge gospodinje še ne vedo ali nočejo vedeti. Tako bi morale vedeti, da so naj dragocenejšo hranilne snovi v krompirju v 5 do 8 mm debeli plasti pod lupino, kar je znanstveno dokazano. Zato bi ga naj kuhali neolupljenega. Surovega bi naj lupili le, če je zelen ali če kali. Upoštevati moramo tudi, da ga odpade največ 4'
I tv
/o ,
če ga lupimo kuhanega, pri lupljenju pred kuhanjem pa ga odpade celo 12 do 24 odstotkov.
Industrija uporablja krompir za izdelovanje škroba, moke, špirita in žganja. Naše gospodinje so se naučile da je krompir dobra primes za kruh. Kmetje ki so bili včasih tako hudi sovražniki krompirja, ga uporabljajo tudi kot zdravilo. Tako je nastrgan surov krompir zdravilo za opekline, zdrobljen kuhan pa za ozebline.
Šport
ITALIJANSKO PRVENSTVO
V	okrožju treh Beneij se je vršila v nedeljo samo ena tekma za predfinale v italijanskem prvenstvu in sicer med Vcnezijo in Ampelco. Zmagala je četa Venezije 1-0. Tekma je pokazala izvrstno igro obeh moštev, le da je Ampelea, ki fe napadala mnogo več kot Venezia, bila v tekmi zelo nejasna in ni znala izrabljati u-godnih položajev. V skupint Lombardija - Piemont so odigrale Ambrosiana - Juventus 2-1, Torino-Varese 2-1. Stanje točk je sledeče: Tri Benečije: Venezia 3, Trestina 1 in Ampelea 0 točk. Lombardija, Piemont, Ambrosiana 3, Juven-tus in Torino 2 in Varese 1 točko.
TURNIR »VETERANOV«
V	TRSTU
Ogromno občinstvo, ki prisostvuje tem tekmam jasno kaže, kako so lepi in močnt spomini na pretekle čase nogometa v Trstu. Imena Edera, Ponziana, Unione in Espero so globoko začrtana v srcih tržaških športnikov in klici na igrišču spominjajo na lepe čase. Tretji dan tekem je končal z zmago Ponziane nad Edero 1-0 (tradicija?), dočim je Espero nenričakovano v zadnji minuti dosegel izenačenje (1-1). Položaj v turnirju je sedaj sledeči: Ponziana 5 točk, Espero 3 točke, Uniono 3 točke, in Edera 1 točko. « V. R.
Širite
..GORIŠKI LIST"!
Odgovorni nrednlk: Dr. Milan Komar - Gorica
i
Dam je izšla modci izdaja časojzisa
ADRIA-ILLUiTRIERTE
Jerzy Žulavskl:	8
Jla
sre6rni o6li
Ko-smo našli to skrivališče, smo Vsi zgarani, utrujeni zaspali in se nismo zbudili dobrih deset ur. Sanjalo se mi je, da sem še zmeraj na Zemlji, da šume mimo mene po zelenih, senčnih gajih prečisti potočki. Po sinjem nebu jadrajo beli oblaki, ležim in poslušam petje ptic in brenčanje žuželk in glas ljudi, vračajočih se s polja...
Zbudilo me je bevskanje Selene, ki je hotela jesti.
Odprl sem oči, pa sem bil še tako omamljen od svojih sanj, da dolgo nisem mogiel razumeti, kaj je z mano, kje sem, kaj pomeni ta zaprti voz, kaj pomenijo te divje, puste skale naokoli. Ko sem se zavedel, me je prevzela neizrečena grenkoba. Selena je zapa zlila, da ne spim več in je prišla k meni. Naslonila mi je gobec na kolena in me gledala s svojimi razumnimi očmi. Zdelo se mi je, da govori iz njenega pogleda nemo očitanje... Molče sem jo pobožal po glavi, pa je jela otožno zavijati in gledati svoja mladiča, ki sta se igraje ravsala v
kotu. Ta dva mladiča, Zaigraj in Leda, sta tu edini bitji, ki jima ni pošlo veselje...
Ah, res, včasih je tudi Marta vesela kakor živalca, vendar samo takrat, kadar Woodbell, ki je še zmeraj slab, iztegne roko, da bi se dotaknil njenih razkošnih kostanjevih las. Takrat ji obraz zasije v smehljaju, njene črne oči plamte v brezmejni ljubezni in gledajo lubimčev obraz, ki je bil še nedavno tako moški, tako lep, a je zdaj uvel, upadel od mrzlice. Poskuša vse mogoče, da bi ga razvedrila, da bi mu z vsako kretnjo, vsakim pogledom izrazila!, kako ga ljubi; om njem je srečna celo tu, kjer je tako težko biti srečen. Ne morem si kaj, da ne bi bil ljubosumen, ko vidim, kako gre s svojimi polnimi, višnjastimi, strastnimi ustnami po njegovi roki, vratu, o-brazu, kako poljublja veka na njegovih hladnih, jeklenih očeh, jemlje njegovo glavo v naročje, jo pritiska k svojim čudovito vzvalovanim prsim in mu poje čudne, nerazumljive pesmi. Gotovo so mu jih ista usta, ki znajo tako goreče poljubiti, prepevala tam na Malabarskem obrežju, v njenem rojstnem kraju; ko jih zdaj posluša, gotovo sanja o drhtečih palmah, šumečih, sinjih morjih... Ta ženska je njemu vtihotapila v svoji duši sem na ta svet vse tisto, kar je
za nas izgubljeno za vse večne čase ...
Nikoli ne pozauim dneva, ko sem jo zagledal prvikrat. Bilo je kmalu potem, ko smo izvedeli, da se nam jb Braun izmaknil. Vsi štirje smo sedeli v Marseilleu v hotelski sobi... Gledali smo skozi okna v zaliv in govos rili o tovariševem odstopu, ki je nav vse prav živo zadel.
Tedaj pa nam spor oče, da bi rada neka ženska nemudoma govorila z nami. Še smo ugibali, ali naj jo sprejmemo ali ne, ko je kar sama stopila v sobo. Oblečena je bila, kakor se v južni Indiji oblačijo hčere bogatih domačinov- Nenavadno lep obraz je bil na pol preplašen, na pol odločen. Vsi smo Začdeni vstali, Tomaž pa je prebledel, se naslonil na mizo in se zastrmel vanjo. Stela je pri vratih in povešala glavo.
»Marta, ti tuka!« je naposled kriknil Woddbell-
Stopila je naprej in dvignila glavo. V njenem obrazu ni bilo več niti sledu obotavljanja ali negotovost«, čezenj je plala južnjaška, strastna ljubezen. Veke so ji padle vse težke čez črne, plameneče zenice; oblo, rolno brado in rahlo odprta usta je odločnn dvignila, iztegnila roko k Tomažu in, gledajoč mu izpod spuščenih vek nas ravnost v oči, dejala:
»Prišla sem za tabo in pojdem za tabo, pa čeprav na Luno!«
Woodbe!l je prebledel kakor mrlič. Zgrabil se je z dlanimi za glavo in bolj zaječal, kakor zaklical;
»To je nemogoče!«
Tedaj st je ozrla po nas in ko je ugotovila, najbrže po starosti, da je 0’Tamor naš voditelj, se mu je vrgla tako hitro pred noge, da se ni vet utegnil umakniti.
»Gospod!« je klicala, držeč se njegove obleke, »gospod, vzemite me^ s seboj! Jaz sem prijateljica tega vašega tovariša, ljubim ga, zavrgla sem vse zaradi njega, naj me on zcraj ne zavrže! Izvedela sem, da vas je eden izmed tovarišev zapustil in sem prišla iz Indije! Vzemite me! Ne bom vam v nadlego, vaša služkinja bom! Jaz sem bogata, zelo bogata, dam vatt> zlata in biserov, kolikor jih hočete. Moj oče je bil radža v Travankoru na Malabarskem obrežju in ml je zapustil velike zaklade! Močna sejn tud> dovolj, poglejte!«
Pri teh besedah je iztegnila temne gole okrogle roke.
Varadol je nervozno zajecljal:
»Toda za takšno potovanje je tre* ba priprav! To je nekaj drugega ka-kor pa potovanje s parnikom iz Tra-vankora v Marseille!«
Nato je začela pripovedovati, kako je skrivaj, celo pred Tomažem, delala
isto vaje, kakršne smo delali mi, ker je vedno upala, da se ji posreči v zadnjem trenutku preprositi nas, da jo vzamemo s seboj. Zdaj je edina prilika, da izvede svoij že stari načrt. Od Tomaža ve, da jo tam na Luni mords čaka smrt, oda brez njega noče žl-vti! In spet nas je prosila.
0’Tamor, ki ie dotlej molčal, je vprašal Tomaža, ali jo hoče vzeti s seboj; ko pa je Woodbell, ki ni mogel spregovoriti besede, prikimal, j% položil roko dekletu na bujne lase in rekel počasi in svečano:
»Poideš z nami, hčerka. Mogoče te je Bog izbral za Evo novemu poko-lenju- Da bi bilo srečnejše od nas zemljanov!«
Tako živo mi je v spominu ta prizor ...
Toda Marta me kliče. Tomaž ima že zopet mrzlico; treba mu bo dati kinina.
Dve uri pozneje.
Vročina še raste, namesto da bi ponehavala- Pomaknili smo se še globlje, da se ji izognemo. Dokler ne mine. ni mogoče niti misliti na nadaljnje potovanje. Strah me pretresa, kada* pomislim, da nam je prevoziti skoraj tri tisoč kilometrov, preden dosežemo cilj... In kdo nam je porok, da bomo tam lahko živeli?.. - Edini 0’Tamor ni dvomil, toda njega td več med nami. (Nadaljevanje sledi.)