~-' . ..,,, ' \, . \• ; ~ ~ ;: !, izdaja zveza geodetov slovenije pubtished by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ~ , letnik 23, ljUbljana, 1979 izdaja zveza geodetov slovenije published the assodation of surveyors, slovenia, yugoslavia ® ,letnik 23 ,str.167 -260 , 1 ju bljana, oktober 1979 , udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo-- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar lzdajatel j ski svet: - del ega ti I j ubl j anskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, T eobol d Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 števi I ke na I eto Naročnina: Letna kolektivna narocnina za prviz izvod je 700 din, za nadaljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov SI ovenij e, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi I ektori ranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 167 VSEBINA - Uredništvo bralcem - Posvetovanje o produktivnosti v geodetski stroki. Pozdravni govor predsednika ZGIG Jugoslavije (prevedel Vlado Kolman) - ZakJiučki posvetovania (prevedel Vlado Kolman) - Svobodna meniava dela, srednieročni plani in geodetska služba (Stanko Maicen) - Branko Korošec - Naš prostor v času in proiekciji (Svetozar Ilešič) - Naš prostor v času in proiekcip (Branko Korošec) - ROTE - Domžale (Peter Svetik) - Sodelovanie geodetske in statistične službe (Aleš Seliškar) - RazmišJiania o planiraniu v občinah (Franc Jenič) - Deiavnost geodetske službe v pripravah za prosto cono na Krasu (Zorka Ukmar) - Integralna vloga preglednega dela katastra komunalnih naprav v načrtovaniu razvoia. P-KKN (Ivan Urh) - Evropski seminar o informacijskih sistemih za regionalno-prostorsko planiranje Madrid 11.-15. iunqa 1979 (Milan Naprudnik) - Mnenia in predlogi k raziskavam - raziskovalnim nalogam (Ivan Golorei) - Slovesnosti ob 35-letnici geodetske službe v SR Slovenip - Krško (Peter Svetik) - Karta mesta Murska Sobota (Vili Kos) - O pisavi in prevaianiu.tuik v geodetski deiavnosti - nadalievanie (Ivan Golorei) - O nekem iubileiu (Bogdan Rihar) - Iz upravne prakse (Stanko Pristovnik) - Pregled kartografske deiavnosti v prvem in drugem tromesečiu 1979 (Peter Svetik) - Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevaio geodetsko deiavnost (Peter Svetik) - Vladu Mohorčiču v spomin (Mano Seifert) - V spomin Borisu Kožuhu (Jože Umek) - Novi predpisi, raziskave, knpge, publikaciie - Iz dela zveze geodetov Slovenqe in zveze GIG Jugoslavije - Razne novice in zanimivosti - Izvlečki CONTENT Stran 169 171 175 177 179 183 185 191 196 198 203 207 209 211 217 223 226 228 231 234 241 242 243 245 249 - Editorial board to the readers 169 - Symposium about productivity in geodetk servke Speech of the president of ZG IG of Yugoslavia (translated by Vlado Kolman) 171 - Concluions of the symposium (translated by Vlado Kolman) 175 - Free exchange of work, middle term plans and geodetk service (Stanko Maicen) 177 - Branko Korošec - Our space in tirne and proiection (Svetozar llerši č) 179 - Our tirne in space and proiection (Branko Korošec) 183 - ROTE - Domžale (Peter Svetik) 185 - The cooperation of geodetk and sta tis tkal service (Aleš Seliškar) 191 - Consideration about planning in communities (Franc Jenič) 196 - The activity of geodetk service in the preparation work far duty free zone in Kras, Slovenia (Zorko Ukmar) 198 - The integrale role of revision part of the communal building cadastre in the planning of the development (Ivan Urh) 203 - European symposium about information systems for regional spatial planning, Madrid 11-15 iun. 1979 (Milan Naprudnik) 207 - Opinions and proposals about research work (Ivan Golorei) 209 - Ceremonies at 35-years geodetk service in SR Slovenia - Krško (Peter Svetik) 211 - The town map of Murska Sobota (Vili Kos) 217 - About writting and translating of foreign words in geodetk activity (continuation) (Ivan Golorei) 223 - About an jubilee (Bogdan Rihar) 226 - Fram administrative praxis (Stanko Pristovnik) 228 - Overview of cartographic activity in first and second quarter 1979 (Peter Svetik) 231 - Overview of the community, republic, and federal regulations which directly or indirectly concern geodetk activity (Peter Svetik) 234 - In memoriam Vlado Mohorčič (Mano Seifert) 241 - In mernoriam Boris Kožuh (Jože Umek) 242 - New regulations, research, books, publications 243 - From the work of Association of Surveyors, Slovenia and Union of Geodetic Engineers and Surveyors of Yugoslavia 245 - News, curiosities 249 - Abstracts 168 BRALCEM Uredniški odbor našega glasila je na Skupščini Zveze geodetov Slovenije, ki je bila na Bledu dne 13. oktobra 1979, podal obračun svoj ega dela za preteklo mandatno obdobje. Iz poroči la je sicer razvidno, da Geodetski vestnik po obsegu in vsebinski zasnovi sledi Pravilniku o urejanju, izdaja- nju in upravljanju glasila, vendar z doseženimi rezultati vkljub vsemu ni povsem zadovoljen. Trudili smo se, da bi bilo sodelovanje med bralci in odborom boljše, bolj neposredno in pristno, kar naj bi se pokazalo predvsem v večjem številu prispevkov. Tako sodelovanje smo želeli doseči s po- verjeniki geodetskih društev, kar pa nam je uspelo le v manjši meri. Z gotovostjo lahko trdim, da bi bilo naše glasilo za vse nas mnogo bolj zan1m1vo, mnogo bolj pri- vlačno, če bi bilo v njem več prispevkov iz dela društev, iz operative, pa naj si bo dela posamez- nikov ali organizacij,problemov službe in podobnega. Tako popestreno vsebino pa je možno doseči le z vašim sodelovanjem, dragi bralci, le z vašimi prispevki. V imenu uredniškega odbora vas ponovno prosim za sodelovanje s prispevki in za vašo dobro voljo, da bi prek Geodetskega vestnika informirali širšo geodetsko javnost o problemih in te- žavah, s katerimi se srečujete in uspehi, ki jih dosegate pri svojem delu. Na morebitna vprašanja v zvezi s prispevki, ki jih želite objaviti, pa naj bodo to obsežni samostoj- ni prispevki ali krajše informacije, smo vam v uredniškemodboru vedno pripravljeni dati odgovore in pojasnila in lahko rečem, da smo do sedaj objavili vse prispevke, ki so bili poslani. Ni razlogov, da se ne bi odločili za sodelovanje z daljšimi ali krajšimi prispevki, saj je Geodetski vestnik glasilo, ki je prav vaše, zato pokažite nekoliko dobre volje za pisanje in s tem dajte glasi- lu tako vsebino in tak obseg, kot si ju vsi želimo. Glavni in odgovorni urednik Vlado Kolman GV 23(1979)3 169 SPOŠTOVANI GOSTJE, TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, DRAGI KOLEGI, UDELEŽENCI POSVETO- VANJA Dovolite mi, da vas v imenu Zveze geodetskih inženirjev in geometrov (GIG) Jugoslavije, kot or- ganizatorja tega posvetovanja, ki je bilo organizirano v sodelovanju z Zvezo GIG Srbije, najpri- srčneje pozdravim in se vam zahvalim, ker ste s svojo udeležbo potrdili pomen tega strokovnega po- svetovanja geodetskih strokovnjakov Jugoslavije. Izhajajoč iz Resolucije in smernic zaključkov V. kongresa Zveze GIG Jugoslavije in nadaljeva- njem proučevanja najaktualnejše problematike v družbi in geodetski praksi ter njenim vplivom na nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov kakor tudi iz spoznanja, da ob vse hitrejšem razvoju in krepitvi družbenih odnosov z GIG ter njegove organizacije v republikah in pokrajinama za ne- ločljiv del našega samoupravnega sistema, ker so močna in nezamenljiva družbena, politična, eko- nomska, tehnična, znanstvena in obrambna moč vgrajeno v delovne organizacije, družbene in znan- stvene inštitucije v raznih oblikah vtkane v vse aktivnosti samoupravne družbe. Razvoj samoupravnega socialističnega sistema vpliva, da inženirji in tehniki niso in ne morejo biti samo strokovnjaki. To so predvsem delovni ljudje, samoupravljavci, nosilci in izvajalci strokovnih opravil in nalog in vse bolj tudi nosilci družbenopolitičnih in drugih obvez od krajevnih skupnosti in osnovnih organizacij združenega dela do federacije in mednarodnih organov ter organizacij. Da bi analizirali dosedanje rezultate, uveljavljali pozitivne izkušnje, odkrivanju izkušenj in usmer- janju v smeri in načine stalnega dvigovanja produktivnosti dela in uspešnosti svojega delovanja je predsedstvo Zveze GIG Jugoslavije sprejelo sklep, da bo organiziralo v letu 1979 v okviru svoje dejavnosti to posvetovanje. Dovolite mi, da se uvodoma dotaknem samo nekaterih vprašanj, za katera pričakujem, da bodo pri- tegnila pozornost udeležencev posvetovanja in da bodo dobila odmev v zaključkih. Vse smeri družbenega napredka na vseh področjih življenja in človeške dejavnosti so nujno poveza- ne z napredkom znanstvene misli, z željo, da bi s skupnim delom na tej osnovi ustvarjali materialne dobrine tako za vsakega posameznika kakor tudi za celotno družbeno skupnost. Ti napori morajo biti vezani z usmeritvami, da bi skupno dosegali vse večje učinke v proizvodnji, pri tem pa pazili v pravem pomenu besede na dostojanstvo osebnosti delavca in da bi ga na osnovi njegovega delovnega uspeha tudi nagrajevali. Tema in moto tega geodetskega dogovora je po mojem mnenju napredek v delu na področju geodet- ske proizvodnje, pri ustvarjanju geodetskih proizvodov predpisane kvalitete v taki meri, kolikor je največ mogoče zadovoljiti družbene potrebe po teh proizvodih. Gradivo o produktivnosti ni potreba, da vedno obravnava izključno specifično geodetska področja, temveč se iščejo rešitve tudi na drugih strokovnih področjih, kot so zakonodaja, ekonomika, socio- logija in splošna družbena politika. Za žel eno je, da bi kot geodeti omenjali predvsem naše strokovno geodetske usmeritve, ki nas mora- jo povezovati in prek katerih bi morali obvladovati probleme stroke, upoštevajoč zakonodajo in eko- nomičnost, kar bi vse prispevalo k večji produktivnosti. Mnogi tu prisotni tovariši so ustvarjali našo novo geodetsko zgodovino .Ta trditev, ki je ni težko dokazati, pove, da jevminulih 35 povojnih letih, od osvoboditve pa do danes, prišlo v geodeziji do prave revolucije in silovitega napredka. Tu smo še tovariši, ki smo dobro poznali delo treh niti, ko druga sredstva za del o še niso bila znana. Kako pa danes? Rešujemo najzahtevnejše naloge z izpopolnjeno tehnologijo - z AOP z vsemi njenimi GV 23(1979)3 171 specifičnostmi, kot so kompjuterizacija, digitalizacija geodetskih osnov in modelov, risanje z elek- trorisalniki in druga delovna sredstva s področja avtomatske obdelave podatkov. - Fotogrametrija z vsemi svojimi posebnostmi, kot so aerotriangulacija ter razni načini merjenja za izdelavo vseh vrst geodetskih načrtov in kart. - Satelitska geodezija, ki se nezadržno vklaplja v geodetska dela. Skoraj zgodovina je že, drobno in težavno geodetsko zbiranje podatkov na terenu, za kar se je geodet dolgo let šolal in nagraje- val. Danes velja življenjsko pravilo: čim širši vidiki, kar pomeni tudi: čim višje nad zemljo, tem večja je možnost pridobivanja večjega obsega informacij o zemljišču, in zato moramo biti produk- tivni pri dajanju teh informacij. - Daljinsko zaznavanje kot posebna veja geodezije, brez katere si v bližnji prihodnosti ne bo mogo- če niti misliti geodetske dejavnosti. - Vse bolj razvita kartografskoreprodukcijska tehnika v proizvodnji in v postopkih predelave obstoje- čih geodetskih podlog. Vsa ta tehnologija močno prispeva k napredku geodezije in je brez dvoma možno ugotoviti, da se ne da obiti vs~ga, kar so ustvarile mnoge generacije pred nami. Vse to vpliva, da je geodezija kot stroka nehala biti tako imenovana čista državna stroka, ki se je pravzaprav rodila neposredno iz vojne geodetske službe. Postaja sodobni proizvodni družbeni sub- jekt, enakopraven z drugimi strokami, ki delujejo za skupni napredek celotne družbe. Geodezija je postala stroka in služba, ki zgublja prizvok neke večne specifičnosti. Enakopravno je vraščena v vse družbene interese drugih tehničnih strok, tako z obveznostmi kakor tudi z dolžnostmi. Od geodezije danes ne moremo zahtevati nekaj drugega, kot zahtevamo od ostalega združenega de- la. Zanjo veljajo ista pravila ravnanja in skrb za povečanje produktivnosti, združevanja po Zakonu o združenem delu in pridobivanja dohodkovnih odnosov. Da bi lahko razpravljali o produktivnosti dela, ie treba predvsem uveljavljati nove tehnologije. S klasičnimi metodami dela verjetno ne bo- mo mogli več dolgo zadovoljevati vse večjih družbenih potreb in zahtev po geodetskih osnovah. Če smo ta dejstva razjasnili, je vnaprej treba zavestno in z vsemi močmi podpreti razvoj geodetske stroke ter rezultate znanstvenih raziskav uporabiti v prej opisanih novih tehnologijah, to je, čimprej jih je treba uporabiti pri delu. - Treba je uvesti ;pecializacijo, ki je en od osnovnih pogojev za povečanje produktivnosti dela. Minil je čas, ko so vsi geodetski strokovnjaki poznali vsa geodetska dela. Današnji tempo razvo- ja zahteva specializacijo, ker se je treba bolje in popolneje seznaniti z instrumentarijem v naj- drobnejše detaj I e v metodi dela, kar seveda skrajšuje potrebni čas in povečuje produktivnost. - Organizacqa dela je bistveni element večanja produktivnosti dela, ki pa seji žal posveča prema- lo pozornosti. Vodstveni kadri so geodetski strokovnjaki, ki so se šolali za geodete, vodstvenih opravil pa so se učili v praksi. Dodatna izobrazba obstoječega geodetskega kadra z disciplino or- ganizacije dela, uvajanje ostalih profilov in strok v vodstveni tim bi lahko izboljšali organizacijo dela in s tem povečali njegovo produktivnost. Ta del opravil bomo uspešno opravili samo, če bomo imeli posluh za: - doseganje in izmenjavanje neposrednih in povratnih informacij (za povratno informacijo štejem tisto, ki prihaja iz baze), - doseganje in izmenjavo geodetskih izkušenj na ravni vseh republik in pokrajin, - doseganje in sodelovanje na mednarodni ravni, predvsem s pomočjo mednarodne organizacije FIG in njenih komisij kot tudi drugih mednarodnih geodetskih teles in organizacij. Dalje se je treba truditi, da bodo tovariši, ki vodijo politiko v zvezi z geodezijo, vedno informira- ni o razvoju geodetskih idej v svetu, na osnovi česar bi laže prilagajali razvoj stroke svetovnemu razvoju. Razvoj je treba spremljati predvsem na področjih, na katerih je g@ dezija maksimalno na- 172 GV 23(1979)3 predevala, prav tako pa tudi na področjih, na katerih se od danes pričakuje pomoč, na primer v deželah v razvoju. Da bi povečali produktivnost dela in vzporedno zasledovali razvoj tehnologije in znanosti, je treba na široko odpreti vrata, da bi se geodetski strokovnjaki seznanili z vsemi dogajanji na področju pra- vic in dolžnosti združenega geodetskega dela, glede na nekatere administrativne določbe, ki odre- jajo pravice razvoja financiranja, zavarovanja in porabe sredstev, bi se naj ustvarjala geodetska akumulacija ter rezerve za reprodukcijo dejavnosti in s tem za večjo produktivnost dela. V zvezi s tem je :za doseganje večje produktivnosti najbolj pomembno, da zahtevamo od vseh nas, da je vsak geodetski strokovnjak, tudi najmlajši, dovolj izobražen, ne samo strokovno, temveč tudi politično, da lahko oceni pravilnost :zakonskih in administrativnih obveznosti, katere pri izva- janju geodetske dejavnosti nalagajo združenemu geodetskemu delu proti državni upravi kot tudi po- sebnim družbenim interesom. Samo pod tem pogojem, to je, če je zagotovljena dobra in pravilna informiranost geodetskih strokovnjakov, je mogoče obvladati morebitna nesoglasja na relaciji :zdru- ženega dela za večjo produktivnost in zakonskih obvez, ki jih to združeno delo v tem pogledu lahko dosega. Napredek vdeluje nadgradnja: - boja za sprejemanje in uporabo sodobne tehnologije in opreme, - doseganje geodetskih pravic in obvez s strokovnega in splošno zakonskega področja, zlasti: pravi- len odnos geodezije na področju ekonomike. Tu gre za vprašanja ustvarjanja sredstev za reproduk- cijo, ustvarjanja dohodka in njegovega upravljanjq oziroma njegove delitve. Geodetski strokovnja- ki morajo vedeti, kako se dohodek oblikuje, morajo vedeti, da dogovorjeni politiki naše družbe mora in lahko z njimi gospodarsko razpolaga v svojo korist in korist celotne družbene skupnosti kot najplemenitejšemu smotru naše samoupravne družbe. Na koncu naj dodam še to, da je produktivnost dela osnova razširjanja materialne proi:zvodnj e in tudi spreminjanja proizv.odnih odnosov. Iz tega sledi, da je v socialističnem družbenoekonomskem sistemu produktivnost dela istočasno širi enj e social isti čn ih proizvodnih odnosov. Zato je tudi pro- duktivnost dela p-rimarna funkcija, ki ima svoje mesto v programu ZK Jugoslavije, Ustavi SFRJ in Zakonu o združenem delu. Prepričan sem, da bo to naše dvodnevno posvetovanje dalo viden pr,is- pevek v boju za večjo produktivnost dela, tokov geodeziji kakor tudi v družbi kot celoti. Hvala! Beograd, 24.5.1979 GV 23(1979)3 Roko Škegro, di pl . ing. geod. Predsednik ZG IG Jugoslavije (prevedel Vlado Kolman) 173 GV 23 (1979) 3 174 POSVETOVANJE O PRODUKTIVNOSTI V GEODETSKI STROKI, ki je bilo 24. in 25. maja 1979 leta v Beogradu, sta organizirali Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Srbije. Zbralo se je okrog 300 geodetskih strokovnjakov vseh profilov in struktur iz vse Jugoslavije. Udeleženci posvetovanja so vsestransko proučili najaktualnejše probleme večanja produktivnosti v geodetski dejavnosti ter pou- darili njihov pomen za nadaljnji napredek stroke in krepitev materialnega in družbenega položaja članov zveze. Na osnovi referatov, koreferatov in razprave, kakor tudi za osnovi podanih stališč in ocen so bili na posvetovanju sprejeti naslednji ZAKLJUČKI 1. Povečanje produktivnosti je tako na splošno kakor tudi v geodetski stroki osnova celotnega eko- nomskega napredka, v katerem se poistovetijo družbeni interesi in interesi proizvajalca. Zato je obveznost vseh osnovnih organizacij združenega dela, organov, pristojnih za geodetske za- deve, družbenih dejavnikov in vsakega posameznika, da prevzamejo odgovornost za reševanje vprašanj in ukrepov, ki prispevajo k večanju produktivnosti v naši stroki, z namenom, da bi za- dovoljili potrebe družbe s proizvodi geodetske dejavnosti ter izboljšali družbeni in ekonomski položaj geodetskih strokovnjakov. 2. Na posvetovanju je bilo ocenjeno, da se v zadnjem času produktivnost v geodetski stroki stalno veča, predvsem zaradi uvajanja nove tehnologije, istočasno pa se kažejo nove možnosti za znatnejše povečanje produktivnosti v tej dejavnosti. Na ta način daje tudi naša stroka svoj pris- pevek k naporom drugih strok ter združenega dela pri iskanju rešitev za povečanje produktivno- sti dela na širokem področju ter za napredek celotne naše družbe. 3. Kot zelo pomemben dejavnik za povečanje produktivnosti je posvetovanje poudarilo zlasti: bolj- šo organizacijo dela, učinkovito uporabo proizvodnih in drugih zmogljivosti in delovnega časa ter odgovornejši odnos do dela in materialnih sredstev. Razvijati je treba sistem planiranja in spremljati proizvodnjo, kakor tudi sistem informiranja s končnim ciljem zmanjšati ciklus obsega dela. Boj za najsmotrnejšo in sodobno organizacijo ter za visoko kulturo dela je treba bojevati v vsakem našem delovnem kolektivu. 4. Prvi pogoj za stalno večanje produktivnosti dela sta pravilni sistem delitve dohodka in ekonomska stimulacija zaposlenih. Zaradi tega so ustrezno nagrajevanje, dodelava sistema nagrajevanja po delu in ustvarjanje pravilnih dohodkovnih in družbenih odnosov naše osnovne naloge. 5. Širša uporaba rezultatov sodobne znanosti na področju geodezije kakor tudi svetovnih in naših znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov na tem področju pomeni pomemben dejavnik ve- čanja produktivnosti dela v naši stroki. Uporaba tujih izkušenj, stimulacija, novatorstvo, ustvar- janje pogojev za permanentno izobraževanje in vrednotenje znanstvenih prispevkov, strokovnega znanja in iznajditeljstva morajo biti skupna zadeva stalnega proučevanja. Prva priložnost za to je napovedano posvetovanje o znanstvenoraziskovalnem delu in izobraževanju kadrov v geodet- ski stroki. 6. Združevanje dela in sredstev pomeni velike rezerve za povečanje produktivnosti dela, vendar se to pri nas na področju geod'etske proizvodnje malo izvaja. Veliko je primerov zapiranja, neraci- onalnosti, dvojnih kapacitet in drugih podobnih pojavov. Zato se priporoča skupnosti geodetskih organizacij združenega dela Jugoslavije, naj ta vprašanja še posebej prouči. 7. Nujno je potrebno, da družbena skupnost in njeni organi dajo geodetski stroki večje družbeno priznanje z boljšim vrednotenjem njenih proizvodov in pomembnosti za gospodarstvo in razvoj Jugoslavije. Tako priznanje pomembnosti stroke ter pravilna ocena njenega družbenoekonomske- ga položaja bi še bolj motivirala napore za večjo produktivnost dela. To pa obvezuje geodetske strokovnjake, da se še bolj seznanjajo z družbenimi in ekonomskimi zakonitostmi, tržnim zako- nom in s splošnimi usmeritvami naše družbene politike, posebno na področju samoupravnega zdru- ževanja dela. GV 23(1979)3 175 8. Poleg usmeritve v subjektivne učinke v delovnih kolektivih je treba zagotoviti tudi objektivne po- goje, ki bodo geodetskim organizacijam omogočili ekonomske učinke, kar je pomemben pogoj in motivacija za stalno večanje produktivnosti. 9. Da bi racionalizirali posamezne operacije, je treba novelirati norme, določiti standarde za po- samezne proizvode in sprejeti nekatere praktične izkušnje. Koristno bi bilo, če bi s temi deli pohiteli v okviru usklajene dejavnosti republiških in pokrajinskih geodetskih uprav. 1 O. Poseben prispevek za povečanje produktivnosti pomenijo izmenjava praktičnih izkušenj v stro- kovni literaturi, pošiljanje na specializacijo, izmenjava obiskov, strokovnih predavanj in po- dobno, kakor tudi sodelovanje med delovnimi organizacijami ter republikami in pokrajinama. Pri tem se specializacija kaže kotposebno pomemben dejavnik. 11. V splošnem si je treba prizadevati za izboljšanje ravni tehnično-tehnoloških sredstev za delo (stroji, oprema, instrumenti in podobno), zlasti pa to velja za področje storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občinske geodetske uprave, ker je pri večini na tem področju opazen znaten zaostanek. 12. Bitka za povečanje produktivnosti se mora kazati v vseh navedenih oblikah pri določanju osnov- nih smernic razvoja geodetske stroke ter utrjevanju njenih nalog v p-ihodnjem srednjeročnem planu, začenši s programiranjem nalog, določanjem finančnih virov in organizacijskih oblik pa tja do proučevanja kadrovskih, izobraževalnih in drugih odločitev. 13. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije mora kot organizator in pobudnik tega po- svetovanja na najprimernejši način seznaniti ustrezna predstavniška telesa, upravne organe in posamezne ustanove s temi zaključki s primerno obrazložitvijo. Posvetovanje priporoča Predsedstvu Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslaviie, naj prek svojih organov, organizacij Zveze geodetskih inženirjev in geometrov ter članstva daje po- moč in podporo pri izvajanju teh zaključkov. 176 GV 23(1979)3 Udeleženci posvetovanja o produktivnosti dela v geodetski stroki STANKO MAJCEN* SVOBODNA MENJAVA DELA, SREDNJEROČNI PLANI IN GEODETSKA SLUŽBA Smo v času intenzivnih priprav srednjeročnih planov vseh družbenopolitičnih skupnosti od federaci- je, republike do občine, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti kot tudi organizacij združene- ga dela. Kako pa je s pripravo geodetskih planov za obdobje 1981-1985? Preden povem kaj več o pripravi in vsebini geodetskih planov, naj navedem nekaj ugotovitev oziroma misli o svobodni me- njavi dela in dejavnosti geodetske službe, ker to neposredno vpliva na pripravo geodetskih planov. V letošnjem letu je bila že v nekaj gradivih, ki obravnavajo razvoj geodetske službe, postavljena zahteva, da je treba pristojnosti, financiranje in programiranje nalog geodetske službe uskladiti z novimi družbenoekonomskimi in samoupravnimi odnosi in jih organizirati v skladu z načeli svobod- ne menjave dela ter zadovoljiti potrebe in interese ter pravice in obveznosti vseh uporabnikov ge- odetskih podatkov in storitev kot tudi izvajalcev teh nalog. O enem izmed takih gradiv predlogu Stališč, sklepov in priporočil o nadaljnjem razvoju geodetske službe v SR Sloveniji je razpravljal tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter odbora Skupščine SR Slovenije. Navedena odbora sta posebej poudarila problem financiranja in izvajanja geodetskih del ter ugotovila, da je treba tudi na tem področju proučiti možnost uveljavitve svobodne menjave dela ter zagotoviti upoštevanje potreb in interesov vseh uporabnikov geodetskih podatkov in storitev. Da je treba načela svobodne menjave dela uveljaviti v izvajanju operativnih nalog in storitev geo- detske službe, nas obvezujejo tudi določbe republiškega Zakona o skupnih osnovah svobodne menja- ve dela, ki je bil sprejet letos (Uradni list SRS,št. 17/79). Ta zakon določa, da načela svobodne menjave dela veljajo med drugim tudi za dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje rezultatov dela in pridobivanje dohodka. To pa vsekakor velja za izvedbo operativnih nalog in storitev geo- detske službe, ki jih izvajajo geodetske delovne organizacije, katerim so ta dela dana v izvajanje na osnovi poveritve geodetskega upravnega organa oziroma pooblastila občine. Navedeni zakon tudi določa, da se s samoupravnimi sporazumi med izvajalci storitev ali dejavnosti in uporabniki teh storitev uresničuje svobodna menjava dela na osnovi samoupravno ugotovljenih po- treb in interesov dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti. Tako bi naj s samou- pravnimi sporazumi o temeljih planov urejali uporabniki in izvajalci medsebojne pravice, obvezno- sti in odgovornosti. S temi sporazumi o temeljih planov opredelijo udeleženci predmet svobodne me- njave dela in način uresničevanja svobodne menjave dela. Tako bi predmetni sporazumi med drugim urejevali tudi program storitev ali izvrševanje dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, os- nove in merila za zagotavljanje sredstev. Glede uresničevanja svobodne menjave dela zakon določa dva načina, in sicer v neposrednih odno- sih (neposredna svobodna menjava dela) ali v samoupravni interesni skupnosti, ki se izvede na pod- lagi samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe med uporabniki in izvajalci. Menim, da je za iz- vedbo operativnih nalog in storitev geodetske službe primernejša neposredna svobodna menjava de- la, to toliko prej, ker mora kot uporabnik operativnih nalog geodetske službe tudi v prihodnje s precejšnjo veljavo nastopati tudi družbenopolitična skupnost. Dalje kot uporabniki nalog geodetske službe najbrž ne bodo neposredno nastopale vedno samouprav- ne interesne skupnosti, temveč tudi posamezni subjekti samoupravnih interesnih skupnosti. Ob dosedanjem razmišljanju oziroma naštevanju načel o svobodni menjavi dela se nam zastavlja vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, da bi ta načela izvajali oziroma uporabljali tudi v dejavnosti *61000, YU, Ljubljana, Geodetska uprava SR Slovenije dipl. ing .geod., namestnik direktorja prispelo v objavo 1979-10-05. GV 23(1979)3 177 geodetske službe. Vsebinsko bi bilo treba v obstoječih zakonih, ki urejajo področje geodetske služ- be, zemljiškega katastra, temeljne geodetske izmere in katastra komunalnih naprav, izvesti neka- tere spremembe. V Zakonu o geodetski službi bi se odpravila institucija poveritve geodetskih de- lovnih organizacij za izvedbo nalog geodetske službe in ostale določbe, ki so neposredno vezane na poveritev, to je izvajanje srednjeročnih in letnih programov geodetskih del, kakor tudi posebni sporazumi z geodetsko delovno organizacijo za sklepanje pogodb. V zakonih o zemljiškem katastru, o temeljni geodetski izmeri in katastru komunalnih naprav bi bilo treba spremeniti pristojnosti druž- benopolitičnih skupnosti - SR SI avenije in občin - in sicer tako, da zadevna skupnost le "skrbi" za izvedbo določenih nalog geodetske službe, namesto dosedanjih opredelitev, da jih "programira in financira". Prav tako bi bilo treba izvesti nekatere spremembe v postopku sprejemanja srednjeročnih programov geodetskih del ali pa celo te določbe v celoti opustiti. Določbe, da je dejavnost geodetske službe splošnega pomena za SR Slovenijo in da je strokovna operativna dejavnost posebnega družbe- nega pomena, bi morala obveljati tudi v prihodnje. Seveda pa bi morali zadeve,ki bi jih opustili oziroma spremenili v zakonih, reševati po samouprav- ni poti s samoupravnimi sporazumi o temeljih srednjeročnega plana razvoja geodetske službe v repub- liki in v občinah. Glede na značaj dejavnosti geodetske službe bi bilo treba z navedenimi samou- pravnimi sporazumi urediti poleg konkretnega srednjeročnega programa geodetskih del tudi nekatera splošna načela za razvoj in organiziranost geodetske službe, ki presegajo v srednjeročno obdobje. V konkretnem srednjeročnem programu geodetskih del pa bi določili obseg del, potrebna sredstva, viši- no sofinanciranja uporabnikov, izvajalce, roke, pravice sofinancerjev in drugo. Med financerje iz- vedbe srednjeročnih programov geodetskih del je treba vključiti poleg družbenopolitične skupnosti tudi samoupravne interesne skupnosti oziroma subjekte teh skupnosti, ki neposredno uporabljajo iz- delke geodetske službe. Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja geodetske službe v republiki sklenejo republika in vse občine in samoupravne interesne skupnosti republiškega in regijskega pomena ter izvajalci plana. V občini pa sklenejo tak sporazum občina, samoupravne interesne skupnosti občinskega in regijskega pomena, ki niso podpisniki republiškega plana, ter iz- vajalci plana. Plan razvoja geodei-ske si užbe v republiki naj bi vseboval glede na dosedanje srednjeročne republ iš- ke programe nekatere novosti. Tako naj bi se z republiškim planom razvoja geodetske službe zago- tavljala sredstva za zagotovitev minimalnega geodetskega standarda v občinah. S posebnimi načeli bi določili financir-1nje in izvajanje nekaterih nalog, za izvedbo katerih mora sicer skrbeti občina. Osnovni razlog z0 navedeno odločitev je to, da je stanje posameznih nalog iz občinske pristojno- sti po občinah zelo razi ično. Upravičenost in potrebnost take odločitve pa izhaja tudi iz ugotovit- ve, da so vse zadeve geodetske službe splošnega pomena za republiko in da obstaja neposreden re- publiški interes pri vrsti nalog geodetske službe, ki so sicer v pristojnosti občin. Ta republiški inte- res se kaže v izdelavi nekaterih evidenc na ravni republike (register območij teritorialnih enot za območje SR Slovenije, geodetska prostorska dokumentacija republike, prostcr ski informacijski si- stem) ter zagotovitvi enotnih pravic in obveznosti občanov (davki in prispevki, vezani na zemljiški kataster) kot tudi neposredni uporabi izdelkov geodetske službe v planske in druge namene po repub- 1 iških organih in organizacijah ter samoupravnih interesnih skupnostih. Seveda uvedba novih načel svobodne menjave dela v geodetski dejavnosti ne bo ne lahka ne hitra, saj gre vsekakor za proces in zaradi tega zadeve ni mogoče izvesti z enkratno akcijo. Mogoče bo- do v prihodnjem srednjeročnem obdobju potrebne še začasne rešitve, ker nam bo zmanjkalo časa ali pa tudi pripravljenosti za doslednejšo uveljavitev novih načel. Vsekakor pa nas stališča nekaterih organov, novih predpisov, ki so že bili sprejeti ali se še pripravljajo (družbeno planiranje, družbeni sistem informiranja) in nekateri konfliktni problemi geodetske službe obvezujejo, da omogočimo, da se bo vsaj začel proces uvajanja načel svobodne menjave dela tudi v geodetski dejavnosti. 178 GV 23(1979) 3 Svetozar ILEŠIČ* BRANKO KOROŠEC, NAŠ PROSTOR V ČASU IN PROJEKCIJ 1 Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Izdal in založil Geodetski zavod SR Slovenije s sodelovanjem Geodetske uprave SRS, Ljubljana 1979. 298 strani velikega formata, številni fotoposnetki in druge ilustracije. Ob vabilu, naj napišem za Geodetski vestnik poročilo o tem dragocenem in vsebinsko izredno bo- gatem delu, s katerim so nas razveselile naše vodilne geodetske ustanove ob 35-letnici geodetske službe v SRS, ne kaže ponavljati, kar sem bil napisal že v strokovni oceni rokopisa, ko je bil pred- ložen, pa tudi ne, kar sem bil skušal na kratko označiti v spremni besedi na uvodni strani knjige. Pač pa želim k že povedanemu dodati še nekaj misli in presoj, ki so se mi porodile zdaj, ko je knjiga z vso svoj o bogato in resno vsebino ter nič manj bogato opremo pred nami. Predvsem bi rad podčrtal, da pomeni knjiga izreden in razveseljiv, pa tudi docela nov dogodek v slovenski knjižni proizvodnji. Navajeni smo namreč, da se v zgodovini naše kulturne dediščine ukvarjamo skoraj samo s književnostjo in umetnostjo, pa morda še z nekaterimi humanističnimi zna- nostmi, veliko manj že z naravoslovnimi in še manj s tehničnimi strokami; še posebno pa smo geode- zijo, včasih kar nekam podcenjevalno označeno po domače kot "zemljemerstvo", in prav tako kar- tografijo šteli navadno le med koristne "veščine", ki so komaj kje na robu t.i. "kulture". Knjiga Branka Korošca s širokim zajetjem zgodovine našega prostora, njegovega oblikovanja in upodab I ja- nj a nas nedvomno lahko prepriča o nasprotnem: da so za slovensko kulturno zgodovino poleg imen naših pesnikov, pisateljev in umetnikov prav tako pomembna številna, večini Slovencev komaj kaj znana imena "zemljemercev", "kartografov" in "projektantov", ki so bili našega rodu ali so se uveljavljali na našem prostoru. Če smo od ljudi, ki so se ukvarjali s tem prostorom, ga urejevali, opisovali ali upodabljali, še precej vedeli o Valvasorju, pa morda še o Herbersteinu, Gruberju, Florjančiču, Hacquetu, Vegi, Freyerju, Kozlerju, Kocenu in še nekaterih drugih, pa nas Korošec v svoji knjigi uvaja v precej manj znan, če ne sploh neznan svet. Pred nami razgrinja manj vidno, pa zato nič manj zaslužno vrsto mož in širših delovnih krogov, ki so se uveljavljali na naših tleh na "zemljemerskem" in z njim povezanih delovnih področjih. Dolga vrsta jih je, tako dolga, da jih v tem poročilu ne kaže naštevati. Naj omenimo samo nekatere, na primer Ivana Klobučariča iz 16. stoletja, pa t.i. Lambertov krog "cestnih" kartografov z Elsnerjem na čelu ter Steiberg- Mrakovo zemljemersko-kartografsko šolo iz Idrije, dalje Ljubljančana Jožefa Šemerla, načrtovalca plovne poti po Savi, avtorja gozdnih cestnih kart Mihaela Bonna pa še avtorja atlanta notranjeav- strijskih pokrajin Kindermana, vse iz 18. stoletja. Vsa ta in še mnoga druga, nam doslej povečini malo znana imena nam predstavlja Koroščeva knjiga, in to s temeljitostjo, ki ne dopušča, da bi osta-· la čisto v senci zgoraj naštetih bolj znanih imen. Posebno priznanje pa zasluži Koroščeva knjiga ne samo zato, ker odpira manj znano stran kulturne zgodovine na slovenskih tleh, temveč zaradi posebne širine svojega koncepta. V njej namreč ne gre samo za zgodovino zemljemerstva samega, za razvoj njegove tehnike in njegovega instrumenta- rija, čeprav je na tej strani morda najmočnejši in raziskovalno najgloblji poudarek. Gre tudi za kritično analizo posameznih smeri zemljemerske dejavnosti in njenih kartografskih proizvodov, pred- vsem pa tudi za izčrpno tolmačenje praktičnih potreb časa, v katerem so nastajale in se razvijale. Te potrebe in zahteve so rastle, nastajale in se spreminjale s časom: od potreb po utrjevanju meje proti Turkom v 16. stoletju do potreb po urejevanju plovnih poti po Savi in Ljubljanici, osuševa- nju in melioraciji Ljubljanskega barja, graditvi in izboljšavi cestnega omrežja, zlasti od dobe mer- kantilizma dalje, s tem povezanih zahtev mitninske in carinske službe, pozneje, na pragu 18. in 19. stoletja, v razdobju napoleonskih vojn in ponj ih, povečanih zahtev vojaštva po dobrih kartah *61000, YU, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti akademik, prof. dr. Prispelo v objavo 1979-10-04. 23(1979) 3 179 in približno v istem času, v dobi terezijskih, jožefinskih in franciscejskih zemljiških reform, potreb na novo urejevane davčne in katastrske službe in tudi še pozneje vse 19. stoletje, zlasti v času zemljiške odveze, stopnjujočih se zahtev zemljiške politike. Dogajanja, ki so pogojevala te zah- teve, so povsod tudi po svojem vsebinskem bistvu nazorno orisana. Razvoj zemljemerstva in karto- grafije je torej vedno in povsod osvetljen v širokem okviru splošnega zgodovinskega, zlasti druž- beno-gospodarskega dogajanja. Zato je povsem na mestu, da je avtor že v podnaslov svojega dela zapisal izraz "prostorsko urejanje", saj se dejansko skoz vso knjigo vleče kot rdeča nit tesna pove- zanost razvoja zemljemerstva s prostorskimi načrtovanji, projekti in celo "veleprojekti", od zasnut- ka Gruberjevega prekopa in načrtovanja plovbe med Zalogom in Brežicami ter plovnih kanalov pri Fužinah vse do - če smemo tako reči s sodobnim izrazom - urbanističnih in siceršnjih prostorskona- črtovalnih problemov Ljubljane, ki so se stopnjevali zlasti od druge polovice 19. stoletja dalje. Kakor pri obravnavanju zemljiskoposestne in davčne problematike se avtor tudi ob obravnavanju prostorskega urejanja močno poglablja celo v njegove organizacijske osnove; tako nam med drugim jasno predstavi, kako odločilno vlogo so imele ob prehodu v začetke modernega načrtovalnega de- la v drugi polovici 19. stoletja ustanove, kakršne so bile takrat na Kranjskem Deželno gradbeno ravnateljstvo pa ljubljanski Mestni stavb inski urad in Kranjska stavbna družba. Vsa ta povezanost zemljemerstva in kartografije s kompleksno in aktualno prostorsko problematiko se je z družbenogospodarskim razvojem stopnjevala in se je nezadržno stopnjevala zlasti od dobe merkantilizmc, in še bolj od dobe industrijsko-železniške udje da!ie. Zato je seveda,bo!i ko se bližamo sedanjosti, vedno bolj nujno pa tudi čedalje bolj težavno spremljati razvoj zemljemer- stva in kartografije, ne da bi spremljali dogajanja v celotni kompleksni problematiki prostora in njegove strukture. Ker spada tudi sodobna geografska znanost med tiste stroke, ki šteje spremljanje tega razvoja med svoje glavne delovne naloge, imamo geografi pri prebiranju l(oroščeve kni ige, boli ko se bližamo njenim zadnjim odstavkom, čedalje močnejši vtis, da se naša zanimanja - hote ali nehote - vedno bolj zbližujejo med seboj .Isti občutek opazimo tudi pri avtorju knjige, saj v sklepnih poglavjih (10. in 11.) dejansko spremlja tudi razvoj slovenske geografije, čeprav seveda predvsem njeno kartografsko dejavnost. Tudi s te plati je velika zasluga knjige, da si je znala snov, ki je tako nenavadno obsežna in bo- gata, da nam avtor s tem, da jo je zbral, naravnost imponira, pregledno razporediti po poglavjih. Razvojna periodizaci: , ki jo pomenijo ta poglavja, pa ni samo formalna ali morda prenesena iz običajne splošne zgo:lovinske periodizacije, temveč se opira predvsem na kriterije razvoja obrav- navane snovi. Vsako poglavje se začne z uvodom, ki skuša opredeliti njegovo bistvo, tako z vidi- ka zemljemerske tehnike (instrumentarija) in kartografske zasnove (projekcije, metode prikazova- nja reliefa) kakor tudi z vidika zgodovinskega okolja in njegovih potreb po zemljemerskih in kar- tografskih sredstvih. Tako so v 1. poglavju obravnavani, bolj z vidika splošnega razvoja v svetu, prvi začetki zemlje- merske dejavnosti. V 2. poglavju je obdelana antika, to se pravi za naše kraje pomembna rimska doba, ko se že pojavi ena od rdečih niti, ki se vleče skoz vso knjigo (regulacije Ljubljanice in Ljubljanskega barja), v 3. poglavju t.i. "obdobje somraka", t.j. zgodnji srednji vek, ki dejansko pomeni "somrak" tudi za zemljemerstvo in kartografijo. 4. poglavje z naslovom Od Herbersteina do Vischerja (takratnega kartografa in topografa Štajerske) obravnava razdobje nekako od prve polovice 16. do konca 17. stoletja, 5. poglavje z naslovom Čas pred terezijanskimi reformami pa poseže že v prvo polovico 18. stoletja, v ta za zgodovino zemljemerstva izredno bogati čas, vezan na naraščajoči pomen plovnih poti, cest in rudarstva, zlasti idrijskega. To je tudi čas, ko je na- stala Florjančičeva karta Kranjske in zasnutek terezijanskega katastra. Nadaljevanje tega razvoja v drugi polovici 18. stoletia obravnava knjiga v 6. poglavju z značilnim naslovom Veleprojekti. Takrat se je zemljemerstvo že opiralo na nove astronomsko-geodetske meritve Cassinija, hkrati pa je čedalje bolj služilo vojaškim potrebam in nič manj za izboljšave t.i. komercialnih cest, pove- zanih pri nas predvsem z rastjo Trsta. Dalje je služilo tudi potrebam rudarstva (z Mrakovo idrijsko jamemersko šolo) in za projekte plovnih poti (Šemerl), z davčno rektifikacijo Marije Terezije pa tudi za urejevanje zemljiških razmer, ki so na naši vasi doživljale že takrat prve korenite spremem- be. To razdobje kakor tudi doba Ilirskih provinc, ki jo obravnava 7. poglavje, je bilo na sploh čas vedno močnejše katastrske geodezije, saj je nastal takrat po jožefinskem katastru sloviti franciscejski kataster, hkrati pa tudi, nemalo pod vplivom napoleonskih vojn, čas čedalje večjega zanimanja voj- 180 GV 23(1979) 3 1 ske za zemljemersko in kartografsko dejavnost, kar dokazuje pri nas poživljena dejavnost dunajske- ga vojno-geografskega inštituta; le-ta je izdal takrat nove topografske karte v merilu l : 28.800, s čimer je bilo posredno določeno tudi merilo katastrskih zemljiških map. V 8. poglavju knjige je obdelano t.i. predmarčno obdobje (1816-1848), značilno po prvih začetkih industrije in pripravah za graditev železnic, po nadaljevanju osuševalnih prizadevanj na Barju pa po organiziranih začetkih prosta- skega načrtovalnega dela,zlasti v Ljubljani, ob čemer je nastaja- lo tudi čedalje več mestnih načrtov. To je tudi čas nastanka Freyerjeve karte Kranjske, oprte na avstrijsko generalštabno karto iz leta 1834. Leto 1848 pomeni seveda tudi v razvoju obravnavane problematike močan prelom. Korošec se ga loti v svojem 9. poglavju z naslovm Od zemljiške odveze do potresa 1895, v katerem izvemo mar- sikaj ne samo o zemljiški odvezi ter o reambulacijah katastra, temveč tudi še naprej o Barju, o cestah in prograh, o potrebah naraščajoče industrije, ki jo označuje ustanovitev TPD, o gradnji cest za odvažanje notranjskega lesa, katerega vrednost se je kakor povsod drugod v tistem času skokovito večala, o ureditvenih problemih Ljubljane in seveda tudi o takrat nastali Kozlerjevi kar- ti, o Blažu Kocenu in njegovih atlantih ter o začetkih kartografskih in geografskih prizadevanj Slovenske matice. Naprej, v najbližjo polpreteklost nas vodi 10. poglavje, ki obravnava razdobje 1895-1918. Geo- detskotehnično je to doba uveljavitve fotografskega snemanja in ustreznih aparatur. Vsebinsko je to čas nadaljnjega urejanja zemljiških razmer, regulacijskih načrtov (še dalje tudi Barja), urejanja mest, zlasti Ljubljane z znanimi regulacijskimi načrti Goričana Maksa Fabianija, Adolfa Wolfa in končno Cirila Kocha. V tem času se je uveljavila tudi nova, še dolgo nadvse uporabna avstrij- ska specialka v merilu 1 : 75.000, kartografsko in geografsko dejavnost pa je živahno razvijala tudi Slovenska matica s pripravo Zemljevida slovenskega ozemlja v merilu 1 : 200.000 in z izda- janjem serije zgodovinsko-zemljepisnih knjig o slovenskih deželah, znane pod imenom Slovenska zemlja. Knjigo zaključuje 11. poglavje z naslovm Med obema vojnama, v katerem izvemo marsikaj o agrar- ni reformi in katastru v novi državi, o nadaljnjih regulacijskih delih, projektih in gradnjah, o spre- menljivih uspehih usmerjanja "urbanizacije" Ljubljane, o t.i. "Plečnikovi dobi" razvoja Ljubljane pa o vplivu okrepljene mednarodne organizacije geodetov in silnega napredka geodetskega instru- mentarija. V to poglavje je uvrščen tudi izčrpen pregled razvoja šolanja naših geodetov do danes, kritično pretreseni pa so tudi zemljevidi vseh vrst za Slovenijo ali posamezne slovenske pokrajine, ki so takrat izhajali v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu ter bili deloma še natisnjeni na Dunaju. Ob- ravnavane so seveda tudi nove topografske karte Vojnogeografskega inštituta v Beogradu. Kakor smo že omenili, se avtor ravno v tem poglavju obširno dotika tudi dejavnosti, ki se je rodila prav takrat, v medvojni dobi - sodobne slovenske geografije. Zanima ga seveda predvsem kartograf- sko delo, ki so ga opravljali ali vodili geografi (Bohinec, Planina, Savnik) v sodelovanju s karto- grafi (Finžgar, Selan), omenja pa tudi geografske publikacije, kot so Geografski vestnik, Krajevni leksikon Dravske banovine, Melikova Slovenija itd. Tem publikacijam po pravici zamerja, da je v njih precej zanemarjena kartografska stran; pri tem pa ne smemo prezreti, da je bilo tega krivo pomanjkanje kolikor toliko ustreznih finančnih sredstev. Ob avtorjevih navedbah o takratni dejavnosti slovenskih geografov pa bi vendar rad popravil neka- tere manjše in nič kaj bistvene avtorjeve spodrsljaje ali pomote. Tako so sicer kartografske in pedagoške zasluge prof. Bohinca pravilno podčrtane, v zvezi z njim pa se je avtorju prikradla ne- točnost, ko govori o njegovi vrnitvi z zagrebške univerze, na kateri ni nikdar deloval; čisto točna ni tudi navedba o medsebojni pomoči med prof. Bohincem in Finžgarjem, saj je bil Finžgar kot kartograf predvsem pomočnik prof. Melika in je tako dolga leta tudi vodil kartografski oddelek Geografskega inštituta na SAZU. Dalje je sicer res, da je bila študija z naslovom Gospodarska struktura Slovenije v luči poki icne statistike in delavskega zavarovanja prva slovenska skupinska geografska študija in da je podbudo zanjo dal prof. Melik, ni pa točno, da jo je pripravila "vodil- na skupina slovenskih geografov", kakršna je označena v avtorjevem besedilu, temveč je to storil delovni kolektiv takratnega Geografskega inštituta univerze, ki je vključeval tudi skupino tedanjih GV 23(1979) 3 181 študentov. Prav tako gre za pomoto v pripombi 32 k temu poglavju, v kateri se navaja, da je k re- cenziji Krajevnega leksikona v Geografskem vestniku 1940 prispeval svoje kritične pripombe o zgo- dovini v leksikonu prof.dr.B. Saria. To je bil prispevek dr. M.Kosa. prof. Saria pa se je v poseb- nem prispevku dotaknil le arheologije v leksikonu. To so seveda majhne napake, ki jih navajam le zato, da bi opozoril avtorja, ki nam obljublja nadaljevanje svojega dela za čas narodne in soci- alne osvoboditve ter utrjevanja nove socialistične ureditve, nai bo poostreno previden in kritičen, ker bo potreboval pri obravnavanju še širših, kompleksnejših in še bolj neposredno aktualnih doga- janj v tem času. Vsekakor pa smo lahko prepričani, da bo avtor spričo znanstvene resnosti in raziskovalne vneme, ki ju je pokazal s svojo knjigo, z velikim uspehom opravil tudi to nadaljnje delo, kar je želja nas vseh. Ob tem pa si spričo velikanskega nakopičenega gradiva, ki ga je zbral in obdelal že v tej knjigi, želimo tudi, da bi ga napravil še preglednejšega in uporabnejšega z ustreznimi registri, saj je tak register, vsaj imenski, edina stvar,ki jo ob sicer vzorni in razkošni opremi knjige neka- ko pogrešamo. Naj sklenem: avtor je lahko na to svoje delo, ki je bogat in mnogostranski prispevek k naši kultur- ni zgodovini, ponosen. Lahko pa smo tudi hvaležni našima dvema vodilnima geodetskima ustanova- ma, da sta se zavzeli za njegovo tako tehtno in reprezentativno izdajo. Dokazali sta, da ju vodi- jo strokovnjaki, ki jih res lahko imenujemo "kulturne geodete" v najžlahtnejšem pomenu besede. 182 GV 23(1979) 3 Branko KOROŠEC* NAŠ PROSTOR V ČASU IN PROJEKCIJ 1 Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejevanja na osrednjem Slovenskem Povzetek Hotenje, da bi si ohranili talno podobo svojega tudi v dan današnji naravnega okolja in kultivacij- skih posegov vanj izpričuje stenska risba pri Capu del Monte v ltal iji, ki je najstarejša doslej od- krita predzgovodinska "gospodarska karta" nekega ozemlja v Evropi. Na zgodovinskem ozemlju Slovenije segajo stvarni dokazi organiziranega zemljemerstva v obdobje rimske zasedbe ter v čas gradnje vojaških taborišč (Emona, Ločica ob Savinji, Vel. Malence), mest in naselij ob odličnih vojaških cestah proti Črnem morju in srednjem Podonavju. Poenostavljeno podobo našega ozemlja pod Rimljani podaja itinerarna karta Tabula Peutingeriana. Ozemlje današnje Slovenije je bilo bolj ali manj nazorno upodobljeno na vseh starejših srednje- evropskih zemljevidih (Guido, ldrisi, "Ebstorfska karta", Fra Mauro), vendar doslednejših topo- grafskih ponazoritev in kartiranj slovenskega obalpskega prostra vse do Kuzana, Etzlauba in Wald- seemUl lerja v 15. in 16.stoletju ni bilo. Razdrobljeni tujerodni fevdni posestniški red je izterjeval naturalne dajatve in obveznosti (tlako) od slovenskega podložnika po zapisanih donosnostih imenja v urbarjih, ki je na podlagi njihove "stare pravde" slovenski kmet pozival k uporom v 16. stoletju. V tem času je dal izrisati diplomat in potopisec Herberstein karto Rusije, avguštinec Clobucciarich (Klobučaric) z otoka Krka pa je začel skicirati mestne vedute in ozemeljske krokije za zemljevid slovenskega dela notranje-avstrijskih dednih dežel. Pieroni in Stier sta izrisala talne in flortifika- cijske načrte večine slovenskih mest, konec 17. stoletja je objavil polihistor, topograf, kartograf in zemljemerec J .W. Valvasor edinstveno topografsko delo Slava Vojvodine Kranjske. Njegovi Topografiji Koroške je dodal Vischer s Topografijo Štajerske in slovito Fertilissimo topografsko po- dobo slovenskih dežel na ravni topografskih del in kartografije Merkatorjeve šole in Homannovih in Lotterj evih atlantov. V politično in gospodarsko razgibanem 18. stoletju se je začela široko zasnovana gospodarska izra- ba in preobrazba slovenskih dežel v korist habsburške krone. Popravilo glavnih cest z Dunaja proti morju in edinemu habsburškemu pristanišču, Trstu, je zaposlilo dunajske in domače zemljemerce. Politehnik, zemljemerec in kartograf ter konstruktor prvega izpričanega na Slovenskem izdelanega merilnega instrume1 ta F .A. Steinberg je izdelal tedaj načrte notranjskih cest, vodne poti in kot upravnik rudnika živega srebra v Idriji je ustanovil prvo jamomersko in zemljemersko ter kartograf- sko šolo pri nas. Njegova učenca in naslednika, brata Anton in Jožef Mrak, sta vzgojila vrsto zemljemercev in kartografov, ki so izdelovali poleg rudoslednih tudi gozdne, mitninske, carinske in - pred zemljiškim katastrom - prve posestniške topografske karte pri nas. Reforma cerkvene po- sesti na Slovenskem je navedla stiškega opata Florjančiča k učenju zemljemerstva; avtor zemljevi- da tedanje Kranjske, Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica (1744), je po Marinonijevih navo- dilih za izmerjenje in mapiranje zemljiškega katastra v Lombardiji 1722. leta mapiral cistercijan- sko posest v Stični in v Bistri. Že v Valvasorjevem času spočeta zamisel o osušitvi Ljubljanskega barja in izboljšavi plovne poti prek Kranjske je doživela v načrtih Focke-Gersona, Durchlasserja in Zullianija realnejšo zasnovo, z Gruberjevim načrtom osušitve in gradnjo odvodnega prekopa pa prvo rešitev. Kultivacija in kolonizacija Barja je vključevala tudi delo deželnih in mestnih zemljemercev, izšolanih za risanje in geometrijo na ljubljanski šoli za umetnike in obrtnike. De- želna brodarska komisija je konec osemdesetih let tega stoletja izmerila, zasnovala in izdelala *61000, YU, Ljubljana, Linhartova 84 zgodovinar Prispelo v objavo 1979-10-10 GV 23(1979) 3 183 dotlej najobsežnejši ureditveni načrt plovbe po Savi: pri glavnem načrtovalcu tega veleprojekta in njenem ravnatelju Jožefu Šemerlu je prakticiral tudi Gruberjev učenec, kasnejši vojaški zem- ljemerec, znameniti matematik in balistik Jurij Vega. Kratkotrajna francoska uprava Napoleonovih II irskih provinc zemlj iškoposestniških razmer ni spremi- njala, reformirala pa je šolstvo in upravo: v času francoske zasedbe je ljubljanski licej proučeval tudi zemljemerstvo. Restavrirana avstrijska uprava je dokončala v letih 1823 do 1827 prvi celoviti zemljiškoposestni kataster na osrednjem Slovenskem,"franciscejski kataster". Tedaj je deloval pri nas češki zemljemerec, gozdar in iznajditelj J. Ressel ter mapiral Krakovski gozd na Krškem polju, istrske rudokope in erarne gozdove pri Gorici; njegov pantograf pa se pri zemljemercih ni uvelja- vil. Leta 1846 je kustos deželnega muzeja Henrik Freyer izdal zemljevid vojvodine Kranjske v merilu 1: 115.000 in z njim zapolnil vrzel, ki je v domači kartografiji nevarno zevala vse do Florjančiča dalje: med sicer številnimi zemljemerci in izobraženstvom te dobe ni najti kartografa s tolikšno podjetnostjo in znanjem. Deželna gradbena direkcija se je že po letu 1830 znova lotila re- gulacijskih vprašanj Barja in posodabljanja deželnih cest, deželni zemljiški urad je pripravil mapne 1 iste stabilnega katastra ter talne načrte Barja in mesta. Zakon o zemljiški odvezi iz 1848 leta je kmetu fevdne obveznosti sicer odvzel in mu dal več pravic do zemlje, vendar ga je obenem pahnil tudi na pot obubožanja. Rast industrije in prometa z naravnimi produkti dežele je pogojevala širjenje omrežja železnic, iz- boljševanje cest in gospodarnejšo izrabo zemlje. Deželna kmetijska družba je postala pobudnik nove agrarizacije Barja, za katerega osušitev je izdelal načrte inženir Podhajsky; deželno središče je skušalo utrditi pot svoje rasti s stavbnim redom. Narodnostno pobudniška Slovenska matica je izdala prva domoznanska dela predhodnikov slovenske znanstvene geografije v ciklu Slovenska zemlja - eden izmed njih, Peter Kozler, je pripravil s pomočjo širšega kroga narodnih prosvetiteljev Zemljo- vid slovenskih dežel. Kozler med sonarodnjaki ni našel kartografa za to mogočno delo: zato jemo- ral dobiti pomoč dunajskega geografskega oddelka armade, ki je v teh in naslednjih letih opravila ne samo novo podrobno triangulacijo avstrijskih dežel, marveč tudi izdelala topografske specialke zanje. Siloviti potres leta 1895 je ljubljanske gradbene načrtovalce prisilil k učinkovitejšemu pro- storskemu urejanju me,ta in okolice. Vodnoregulacijska in melioracijska dela, načrtno preureja- nje mest in posodabljanje prometnega omrežja v deželi je oživelo ob dobršni podpori domačega ka- pitala v desetletju pred prvo svetovno vojno, torej v času, ko je avstroogrska armada že dokonče-_ vala serije preglednih kart in specialk monarhije v metrskem merilu in moderni projekciji ter po fo- togrametričnem postopku. Napredek znanosti in tehnike v zadnjih desetletjih preteklega stoletja je dokončno razmejil obe smeri praktičnego zemljemerstva, agrarno zemljiško-davčno in inženirsko. Praktične zahteve sled- nje so jo dvigale na raven načrtovalcev, kar je sprožilo po drugem kongresu Mednarodnega zdru- ženja geometrov leta 171 O med evropskimi geometri vztrajna prizadevanja za priznanje enakega položaja z inženirji gradbenih strok. Ta prizadevanja so burila tudi sicer skromno število sloven- skih članov deželne sekcije avstrijskega združenja in so se nadaljevala tudi v Jugoslaviji med obe- ma vojnama. V letih pripravljanja regulacijskih načrtov Ljubljane, Maribora in drugih rastočih in- dustrijskih središč Slovenije, v času Fabianijevih, Kochovih in potem Plečnikovih načrtov bodoče prostorske in zazidavne ureditve Ljubljane ter v povojni agrarni reformi in komasaciji zemljišč v stari Jugoslaviji je postajalo delo geometra vse bolj vidno in nujno. Na novi, nepopolni slovenski univerzi, ki je do zadnje vojne vzgojila genera.cijo vodilnih geografov, gradbenikov in arhitektov povojne dobe, je oddelek za geodezijo deloval le kratek čas. Tedaj vzgojena generacija geode- tov in geometrov je doživela popolno uveljavitev geodetske stroke in znanja šele v novi socialistič­ ni Jugoslaviji. Opomba: NAŠ PROSTOR V ČASU IN PROJEKCIJI Knjiga je izšla ob 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji. Avtor: Branko Korošec Izdali in založili: Geodetski zavod SRS, Geodetska uprava SRS in Raziskovalna skupnost SRS. Knjigo je natisnilo Časopisno založniško podjetje Delo v nakladi 5000 izvodov v aprilu 1979 leta. Obsega s kazalom in povzetkom v angleščini 300 strani z obilico grafičnih prilog, od katerih je 11 barvnih. Knjiga je v prosti prodaji v vseh knjigarnah. GV 23(1979) 3 184 Peter SVETIK* ROTE - DOMŽALE Sredi poletja, natančneje ob občinskem prazniku je Geodetska uprava izdala posebno publikacijo z omenjenim naslovom. Brez dvoma je to nov velik prispevek v pubi ikacijski dejavnosti geodetske službe, da ne omenjam njene strokovne in metodološke vrednosti. Dvesto petdeset izvodov je pre- hitro pošlo in treba je bilo vezati še dodatnih sto. Tudi kartografski prikazi, ki so bili tiskani v 650 izvodih, so po dveh mesecih praktično pošli, poleg kart, vezanih v pt.blikacijo, jih je kar 200 zahteval oddelek za SLO, da drugih porabnikov ne omenjam. Kaj je osnovna vsebina publikacije? Jedro tvori 55 po vrstnem redu oštevili:enih in zloženih kart v merilu 1 : 10.000. Osnovo tvori zmanjšan in reduciran prikaz vsebine TTN z opisi, prometno mrežo in mrežo naselij, tiskan v oran- žni barvi. Na tej osnovi pa je v črni barvi tiskana celotna vsebina ROTE: vse meje teritorialnih enot z njihovimi šiframi ter hišne številke z ulicami in pripadajočimi znaki. Sicer pa kratek uvod uporabnika najprej pouči o pomenu in uporabi pubi ikacije in ga v kratkem se- znani s celotno vsebino in načinom iskanja informacij, ki jih vsebuje publikacija. Sledi karta v publikacijskem merilu s prikazom vseh krajevnih skupnosti v občini in oštevilčbo listov v več bar- vah. Tretji po vrsti je seznam naselij v občini po abecednem redu. Naseljem so vpisane še številke listov kart, na katerih so šifre naselij in statističnih okolišev, ime in šifra pripadajoče krajevne skupnosti in katastrske občine. Tako so dane vse osnovne prostorske povezave, uporabnik lahko svoje naselje, ulico in hišo zelo hitro najde na ustrezni karti. Na koncu je dodan še seznam vseh naselij, ki imajo ulice, in legenda, ki pojasnjuje uporabljene oznake na kartah. Publikacija podaja v bistvu vse doslej dogovorjene elemente ROTE, razen površin in seznama hiš- nih številk po ulicah in naseljih. Lahko jo štejemo za nadgradnjo ROTE, saj v pregledni in priroč­ ni obliki podaja vrsto elementov iz vsebine ROTE. V zelo kratkem času je tudi povsem upravičila svoj namen. Pri tem pa seveda še zdaleč ne mislimo, da bi to v tem trenutku moral biti minimalen standard za vse občine. Oglejmo si na kratko njene prednosti. Teh je, najkrajše povedano, mnogo. Naj jih navedem vsaj nekaj: - V procesu planiranja so podatki o natančnem poteku mej teritorialnih enot nepogrešljiv podatek za vse zvrsti prostorske in urbanistične dokumentacije in za ravni planiranja od krajevne skupnosti do republike. - V (prostorskem) informacijskem sistemu zbrani podatki omogočajo distribucijo in obdelavo vseh šte- vilčnih podatkov na zelo majhno prostorsko enoto - statistični okoliš. Pomeni torej osnovo za loka- cijo podatkov v prostor. - V statističnih raziskavah omogoča eksaktno lociranje vseh iskanih podatkov. Je bistven instrument zanesljivosti zbiranja in obdelave ter spremljanja teženj statističnih raziskav. - Tvori pomemben temelj za nastavitev registra (katastra) zgradb, saj vsebuje najpomembnejše izho- diščne podatke: lokacijo, hišno številko, prostorsko enoto in v osnovni dokumentaciji tudi parcelo in lastnika. *61000, YU, Geodetska uprava SR Slovenije ing .geod. vodja skupine za geodetsko-prostorsko dokumentacijo Prispelo v objavo 1979-09-28 GV 23(1979) 3 185 - Vsebui e osnovne elemente za izdelavo celovite geodetske prostorske dokumentacije. - Končno in ne nazadnje pa i e evidenca zlasti pomembna za raven občine, saj: - omogoča sistematičnost v procesu podeljevanja in evidentiranja hišnih številk, vpaprejšnje pla- niranje in rezervacijo hišnih številk in predvsem odpravo kaotičnega stanja na tem področju; - za SLO je posebnega pomena z vidika naše družbene samozaščite, obrambnih priprav, načrto­ vanja, hitre mobilizacije itd.; - inšpekcijskim službam omogoča registracijo posebnega stanja, planiranja obiskov itd.;. - za krajevne skupnosti pomeni pomemben pregled stanja v prostoru in s tem možnosti boljšega planiranja; - za PTT, zdravstvo in druge službe pa ie njen pomen zlasti pri orientaciji v prostoru, hitrem do- stopu do bolnika, naslovnika ... Vse te lastnosti pa bodo seveda imeli tudi skupno dogovori eni izdelki ROTE - združena kopija v merilu 1 : 5.000. Le nekoliko manj pregledni bodo,zaradi večjih listov, zaradi enobarvne tehnike in drugega. Kaj pa njene pomanjkljivosti? Najprej moram seveda zapisati, da ne smemo pozabiti, da ima vsak prvenec svoje "otroške" pomanj kij ivosti, ki jih tudi temu ne manjka. Poudariti pa je treba, da jih prednosti daleč prekašajo. Pomanj kij ivosti navajam predvsem zaradi tega, da bi vse ostale lahko izpopolnili, torej izdelali še boljše. - Naslov ni natančen, saj publikacija pomeni pregled ROTE, ki je izveden iz osnovne dokumenta- ciie v merilu l : 5000 in ne vsebuje vseh elementov te osnovne dokumentacije. - Že na naslovni strani in tudi na kartah bi morala biti vpisana stopnja zaupnosti. - Kolofon je pomanjkljiv: ni razvidno celotno delo GU Domžale. - Že v uvodu bi kazalo nekoliko podrobneie opisati samo konstrukcijo publikacije in način iskanja podatkov. - Pregledna karta je po nepotrebnem tiskana v velikem številu barv, predvsem pa ji manjka naslov in uporabnik ne ve, da gre za pregled po krajevnih skupnostih v občini in za zaporedno, interno oštevilčbo listov, ki je izdelana le zato, da hitro najdemo želeni podatek. - V seznamu nase! ij bi bilo koristno povezati vsako naselje še s šifro krajevne skupnosti in katastrske občine ter vpisati površine. - Pred glavnim delom pubi ikacije - kartami - pogrešamo predvsem naslov s kratkim napotilom o vse- bini in uporabi kart. - Vsaka karta bi poleg stopnje zaupnosti morala vsebovati v naslovuše ime občine. - V večini listov so hišne številke napisane izven zgradb, kar ponekod nekoliko moti pri opredelit- vi pripadnosti hišne številke. - Tudi znake za vikende in na novo zgrajene stavbe bi bilo bolje postaviti v same zgradbe. - Ni jasno razvidno, ali razen na novo zgrajenih stavb še katera nima hišne številke; če so take, bi jih bilo treba posebej označiti. - Zadnji I ist karte je očitno napačno tiskan. - Brez nosi ova je pregled ulic . - Pri pregledu ulic je pomanjkljiva označba, saj ni mogoče ugotoviti, na katerem listu je ulica. 186 GV 23(1979) 3 - Legenda ne ustreza dogovorjenim oznakam, kar pa je treba pojasniti: z deli so namreč začeli, preden smo se skupno dogovorili o enotnih znakih. Legenda je zasnovana domiselno, vendar bi v komentarju (naslovu) h kartam morali uporabnika poučiti o uporabi legende. - Opisi kart so neenotni: za nekatere I iste so črni, za druge pa oranžni. - Le nekateri listi imajo še kvadratno mrežo, ki rabi za iskanje ulic; isto bi lahko izvedli tudi za ostala naselja. - Hišne številke v uličnih sistemih niso dosledno izpisane, da bi bila povsem jasna pripadnost ulici. Menim, da sem bil v tem prispevku dovolj kritičen in predvsem pošten pri ocenjevanju omenjene, za geodetsko stroko in naš celotni družbeni sistem zelo pomembne publikacije. Povedati je treba, da je bila publikacija zelo dobro sprejeta v celotnem jugoslovanskem prostoru, da je poleg prak- tičnega in uporabnega izdelka za občino pomemben metodološki prispevek, ki daleč presega meje občine in republike. Še bolj pa mora biti in je za vse nas pomembno dejstvo, da smo kljub velike- mu pomanjkanju kadrov uspešno zastavili delo pri izredno pomembni evidenci, ki jo je vse doslej naša družba pogrešala. · Naš cilj na sedanji stopnji razvoja ni in ne more biti taka publikacija za vsako občino. To je kveč­ jemu naša želja, ki jo bomo glede na možnosti realizirali ali pa tudi ne. Naš cilj pa je grafična dokumentacija v merilu 1 : 5000 z ustreznimi seznami in v kasnejši fazi računalniška obdelava. Te aktivnosti pa z veliko prizadevnostjo večine geodetskih uprav občin uspešno potekajo, kljub pre- nekaterim težavam različne narave. Zato naj nam bo publikacija predvsem vzpodbuda za še bolj prizadevno izvajanje dogovorjenih aktivnosti pri nastavitvi ROTE. V medsebojnem sodelovanju, v strnjenih vrstah, v samoodpovedovanju, v prilagajanju okolju, v širini, v spoznavanju svobode in v svobodnem dogovarjanju pa je velika moč, s katero bomo dokazali, da je geodetska služba mno- go mnogo več, kot si o njej še danes mnogi predstavljajo. V prilogi objavljamo kot vzorec list ROTE, tiskan tako, kot je v publikaciji. Mnogi bralci našega glasila namreč pubi ikacij e v celoti še niso videli in si bodo tako ustvarili vsaj pribi ižno predstavo o evidenci, ki jo geodetska upravna služba nastavlja v tem trenutku. GV 23(1979) 3 187 538900 11 5506 - 015 538930 I } n•a- t ~ qu ~ "v, 62 63 .,~ si,, r•~.gi, !it> " >... ••• ~ jZ ~ ;: ~ > ~ <;/ ~ '1'! ,(\, 1, f " ,. //1 /:s ~ 1 ' \?, ;;; ~ ' ' ~ I" PRESERJE: .,, .., ·- 40b ._ 401 C,, fndulatilar!a •• J ]!/ j 1 L ~?'] ~ ~ 1959 ~ 539000 ZG. JARŠE /;; ;:j1 ·: } ,;:, ~ :;; \ ' ':i 538980 SP.JARŠ~ 9& L& :e L"I 7,V ... ,g " ,. u\ica ~ s~ ie"a ...,.. t~ ,. Osnova: pomanjšava TT N 1: 5000 /.~ ~ ~ .. .J ::- :;; ~ 1 \ it• i• t· / t' t' i' . _/ .~ ..,, .. "°'"~ ~1 t,e\0 • 'V~ ,· s~e r9, 9-\'\ 60~_!..-\ 'o\. r-, ,a.•t8- (j. " 0~ 539450 ..,.,.-··· ... 1 .,d' •• ( ~ J ŠKRJA ČEVO ~ ···-···--i o \ / ... - L-···7 ,,u·· . :e '~ ... _./ J \. .\\ r-------- 1 • • f- Paptrn•išk~ ~a z-- 3 r--r1 " .. " 539330 ) \\ VIR 1 1 \ . \ \ _____ _) :.y··· 11 ' 5506-003 1943 539320 ~,,,___\-o--~·--,-.... 1 .. ! -----~- Helios f "' f II KOLIČEVO 10 9. ~ ,, ' ' .. j .• ❖ ~ t 538800 5506-0 5 r°"""'_J 539340 Merilo 1: 10000 :~~:::::i~i~ik~ou~~;:t~h ~-~~~~~: G U S. O. Domžale (stanje februar 1979) . Tisk:!oštitut za geod. in fotogram. pri FAGG 2 3 4 5 6 7 Aleš SELIŠKAR* SODELOVANJE GEODETSKE IN STATISTIČNE SLUŽBE 1.Uvod Geodetska služba zbira, obdeluje in objavlja vedno več podatkov o prostoru in dogajanjih v njem. Taka usmeritev, ki je rezultat družbenih potreb, zahteva vse širše in tesnejše sodelovanje geodet- ske službe tako s porabniki njenih informacij kot tudi z dajalci podatkov za njene potrebe. Zato Geodetska uprava SR Slovenije navezuje vedno boljše stike tudi z Zavodom SR Slovenije za statistiko in prek njega s celo statistično službo. Sodelovanje republiških ustanov je določeno že po zakonu, vendar je to sodelovanje že preraslo običajne okvire. Prav tem odnosom je namenjen pričujoči prispevek. 2. Organizacija statistične službe Statistična služba je zaradi narave dela, ki ga opravlja, organizirana precej centralistično. Zvezni zavod za statistiko je glavni organizator in koordinator vseh statističnih opazovanj in raziskav za območje vse države. Predvsem skrbi za enotnost metodologij, izdaja osnovne pravne predpise, s čimer omogoča enotnost in primerljivost ter enotno obdelavo in objavljanje podatkov. Statistično službo na območjih republik oziroma pokrajin predstavljajo republiški in pokrajinski za- vodi za statistiko. Ti so neposredno odgovorni Zveznemu zavodu za statistiko, dobivajo pa vedno večjo samostojnost, posebno še zaradi različne stopnje opremljenosti in večjih potreb nekaterih re- publik, kar se kaže predvsem pri načinu zbiranja, obdelave in objavljanja informacij. V občinah je statistična služba različno organizirana: pretežno jo predstavljajo posamezni statistiki v okviru drugih služb ali pa je organizirana medobčinsko. 3. Področja sodelovanja Sodelovanje Geodetske uprave SR Slovenije in Zavoda SR Slovenije za statistiko je še posebej za- živelo ob akciji za nastavitev registra območij teritorialnih enot - ROTE in evidenco hišnih številk - EHIŠ; to sodelovanje je bilo nujno potrebno za uspeh te akcije. Vendar je sodelovanje še dosti širše. Geodetska uprava in Zavod za statistiko sodelujeta pri obli- kovanju republiške zakonodaje (Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb ter za- kona o registru stavb in stanovanj). Geodetska uprava SR Slovenije sodeluje pri oblikovanju zveznih statističnih predpisov, s katerimi želi dobiti statistična služba sodobnejšo metodologijo in modernejše instrumente za svoja razisko- vanja in opazovanja. Ker je to področje sodelovanja znano le zelo ozkemu krogu, želim podati o sodelovanju in o predpisih samih podrobnejšo informacijo. Poudariti moram, da so statistiki iz republiškega in zveznega zavoda sprejeli naše sodelovanje, kar se je pokazalo ravno pri oblikovanju njihovih predpisov, saj so sprejeli veliko večino pripomb, da- nih na podlagi naših izkušenj. *61000, YU, Ljubljana, Geodetska uprava SR Slovenije dipl .ing.geod. samostojni svetovalec Prispelo v objavo 1979-10-04. GV 23(1979) 3 191 4. Zvezni predpisi 4:1. Navodilo za obnovo in ažurno vzdrževanie dokumentaciie statistič­ nih okolišev, Zvezni zavod za statistiko, 1979 Vsebina: Kvaliteta podatkov ie odvisna od natančnosti enot, v katerih se ti podatki zbiraio, Podatki o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih se zbiraio na osnovi teritorialnih enot (popisni in statistični okoliš) in je za njihovo kvaliteto izredno pomembna natančna določitev teritorialnih enot. V preteklosti so se za potrebe popisov tvorile najrazličnejše teritorialne enote. Za boljšo kvaliteto podatkov, pridoblienih s popisi, so bili leta 1959 izoblikovani statistični okoliši kot stalna osnov- na mreža, na katero se zbiraio podatki. V meiah statističnih okolišev pa se oblikujejo popisni okoliši, ki obsegajo toliko popisovalnih enot, kot jih je en človek zmožen popisati v določenem času. Navodilo obsega tri poglavja: - metodološke osnove, - naloge udeležencev revizije in vzdrževania dokumentov statističnih okolišev, - navodilo za izdelavo dokumentov statističnih o kol isev. V prvem poglavju so podani cilji revizije - najpomembnejši je ta, da bo revizija omogočila izdela- vo zanesli ivega okvira za vsa statistična raziskovanja, ki pa bo tudi podlaga za register teritorial- nih enot. Dalje so podana osnovna načela, v katerih se zahteva usklaienost naselij, krajevnih skupnosti in občin s statističnimi oziroma popisnimi okoliši. Reviziio in vzdrževanje grafičnega dela dokumentacije statističnih okolišev izvajajo, kjer jemo- goče, geodetske uorave. Dokumentacija statističnih okolišev obsega osnovno in delovno dokumentacijo. Osnovna dokumenta- cija so temeljni topografski načrti z vrisanimi mejami statističnih in popisnih okolišev na podlagi dosedanjih skic in opisov statističnih okolišev ter seznam ulic s hišnimi številkami. Podrobno so podatni kriteriji za oblikovanje popisnih okolišev znotraj statističnih. Organizatorji in izvajalci so zvezni in republiški oziroma pokrajinski zavodi za statistiko, repub- liške geodetske uprave,strokovneobčinskeslužbe (geodetske uprave, komunalni organi, urbanistič­ ni zavodi ... ), instruktorji in kontrolorji. Od nalog organizatorjev in izvajalcev navajam le naloge geodetskih uprav (republiskih in občinskih). Republiške geodetske uprave imajo zelo odgovorno nalogo: predvsem so dolžne skrbeti za načrte in karte, prenos mej iz skic v načrte, izvajajo kontrolo in skrbijo za evidentiranje vseh teritorialnih enot, ulic in hišnih številk. Občinske geodetske uprave operativno izvajajo zgoraj navedene naloge. Za geodetsko službo v SR Sloveniji je najpomembnejše določilo, ki pravi, da se v republikah, v ka- terih je z zakonom, drugim pravnim predpisom ali dogovorom prenos mej statističnih okolišev v te - meljne topografske načrte naloga republiških geodetskih uprav, revizija in vzdrževanje dokumentov statističnih okolišev opravlja po strokovnih navodilih teh uprav. Tako je omogočena racionalnejša in strokovnejša izdelava dokumentov statističnih okolišev, s tem pa je zagotovljena prostorska do- kumentacija za register teritorialnih enot kot ena izmed osnov družbenega sistema informiranja in planiranja. 192 GV 23(1979) 3 V tretjem poglavju so podana navodila za izdelavo dokumentacije statističnih okolisev v republikah, kjer republiške geodetske uprave doslej niso mogle prevzeti te naloge. Kot dodatek je na koncu navodil še Podrobno tehnično navodilo za izdelavo grafičnih prikazov in znakov za izris mej in šifr teritorialnih enot, ki ga je izdal direktor geodetske uprave SR Slovenije. To navodilo velja le za SR Slovenijo. V celoti pa je preveden tudi slovenski delovni program za nastavitev ROTE z obrazložitvijo. Pred končnim navodilom, katerega vsebino sem na kratko predstavil, sta bila pripravljena dva osnut- ka, na katera smo dali naslednje pripombe, ki so bile v večji meri upoštevane. Pripombe navajam, ker je iz njih razvidna pomanjkljivost osnutkov in naš prispevek k oblikovanju končnega navodila. Premalo je bil poudarjen sodoben pristop, kakršnega smo v Sloveniji definirali v dogovoru med Ge- odetsko upravo SRS in Zavodom SRS za statisti ko ter v soglasju Zavoda za družbeno planiranje. Mešali so se pojmi skic in načrtov in možnosti,ki jih dajejo posamezna merila. S točnim prikazom na TTN-5 ni potreben še opis meja. Kljub temu da je vrsta nalog tesno povezana z geodetsko upravno službo, le-ta ni bila omenjena. Predlagali smo, naj snov razdelijo na dva dela. V prvem naj podajo začasne rešitve, ki bodo ve- ljale za ta popis za vse republike in pokrajine, razen za SR Slovenijo, v drugem poglavju pa so- doben pristop z integracijo ustreznih strokovnih služb in se zavežejo, da bodo sodoben koncept za SFRJ realizirale do leta 1991. 4.2. Navodilo za nastavitev in vzdrževanje registra teritorialnih enot, osnutek, Zvezni zavod za statistiko, 1979 Vsebina osnutka: Morda je nekoliko nenavadno, da prikazujem vsebino osnutka, vendar želim ravno na ta način pod- črtati pomen sodelovanja geodetske službe pri oblikovanju končne vsebine navodila. Podobno kot pri prejšnjem navodilu je vsebina razdeljena na naslednja poglavja: - metodološke osnove registra teritorialnih enot; - naloge nosilcev nastavitve in vzdrževanja registra teritorialnih enot; - izpel nj evanj e obrazcev; - arhiviranje dokumentacije v registru teritorialnih enot. Register teritorialnih enot pomeni osnovo za povezovanje celotnega statističnega sistema. Osnova za oblikovanje registra teritorialnih enot je avtomatiziran statistični kataster, vzpostavljen za po- pis 1. 1961 in 1. 1971, ko je bil ažuriran in prenesen na magnetne trakove. Register teritorialnih enot na magnetnih trakovih kot usklajena evidenca naj razi ičnejših teritorial- nih enot, oblikovanih po administrativnih, ekonomskih, demografskih ali drugih merilih, pomeni nedvoumno definiranje in identifikacijo vseh teritorialnih enot. Register teritorialnih enot zajema območje celotne SFR Jugoslavije. Manjše enote tvorijo večje oziroma so njihov del. Vsebina registra teritorialnih enot je naslednja: l. Ime in šifra: - socialistične republike oziroma avtonomne pokrajine, - občine, - krajevne skupnosti, - matičnega območja; GV 23(1979) 3 193 2. ime in šifra ulice ali ime dela naselja; 3. hišna številka; 4. nadstropje ali številka stanovanja; 5. šifra poštne številke; 6. šifra statističnega okoliša; 7. številka popisnega okoliša v okviru statističnega okoliša in občine. Enote registra teritorialnih enot so republika in avtonomna pokrajina, skupnosti občin, občine, kra- jevne skupnosti, urbana območja mest, matična območja, demografski rajoni, statistični in popisni okoliši, katastrske občine in poštna območja. Osnutek navodila predlaga spremembo šifer, in sicer za naselja, kjer naj bi se šifra določala v mejah republike. Izvajalci nastavitve in vzdrževanja registra teritorialnih enot so zvezni in republiški oziroma po- kraj inski zavodi za statistiko, strokovne službe v občini in krajevne skupnosti. V drugem poglavju so podrobno opredeljene naloge izvajalcev nastavitve in vzdrževanja registra teritorialnih enot. V okviru strokovnih služb v občini so omenjene tudi občinske geodetske uprave. Glede na stanje v drugih republikah je njihova naloga, da vodijo evidenco imen ulic in hišnih šte- vilk ter da jih vrisujejo v urbanistične in druge načrte in vodijo evidenco o pripadnosti ulic in posa- meznih stavb teritorialnim enotam. V tretjem poglavju so priloženi obrazci za nastavitev in vodenje registra teritorialnih enot. Tudi tu, razen skice, ne predvidevajo nobenega grafičnega prikaza. Arhiviranje dokumentacije registra teritorialnih enot se izvaja na podlagi kartotek in datotek. Pripombe k osnutku: Največja pomanjkljivost predlaganega osnutka je v tem, da uvaja register teritorialnih enot v obli- ki seznama, in ne v grafični obliki. Menimo, da naj··•ečje napake v statističnih opazovanjih povzroča ravno nepoznavanje teritorialnih enot, še posebej pa pripadnosti enot, ki se popisujejo, k posameznim teritorialnim enotam. Od tod izhajajo v veliki večini tudi ostale pomanjkljivosti, še posebej nam je bilo nerazumljivo uvajanje registra teritorialnih enot, brez povezovanja s poprej uvedeno dokumentacijo statističnih okolišev, ki podaja osnove registra teritorialnih enot, kar pa je bilo upoštevano kasneje v navodi- lu o dokumentaciji statističnih okolišev. V navodilu bi bilo treba jasno opredeliti, da v SR Sloveniji pri pripravi registra sodelujeta Geodet- ska uprava SR Slovenije iz Zavod SR Slovenije za statistiko. Register območij teritorialnih enot, ki se uvaja v SR Sloveniji, je treba jasno ločiti od registra teritorialnih enot. Kljub temu, da pričakujemo, dabodo v končnem navodilu bolj upoštevane naše pripombe, bodo ob- stajale razi ike med obema registroma predvsem v natančnosti izvedbe, saj v ostalih republikah ni- majo temeljnih topografskih načrtov niti za večji del območij. Posledica tega bodo začasne rešitve na podlagi ostalih podlog ali celo skic. V navodilu se uvajajo nove šifre, ki popolnoma podirajo dosedanji sistem šifr in bi njihova uvedba zahtevala veliko dodatnega časa in nepotrebnih stroškov. Glavni izvajalec operativnih del (terenska identifikacija, grafični izris ... ) bo geodetska upravna služba, in sicer občinske uprave kot izvajalci del, republiška uprava pa kot usklajevalec in izva- jalec del iz republiške pristojnosti. 194 GV 23(1979) 3 4.3. Program in metodologija popisa prebivalstva, gospodinjstev 1n sta- novanj 1981 Ker gre za obširen dokument, ki se v bistvu ne dotika področja dela geodetske službe, ne navajam vsebine, h kateri iz istih vzrokov nismo dali pripomb. Opozoril bi le na pomanjkljivost popisa, ki je predviden s to metodologijo. Gre za to, da v popisu 1. 1981 ne bodo popisovali stavb. To je bi- la ugotovitev, do katere so prišli vsi porabniki statističnih, zlasti prostorskih podatkov ne le v SR Sloveniji, ampak na območju vse Jugoslavije. Po neuspelem poskusu, da bi dodali popisu še popis stavb v zveznem merilu, smo se v SR Sloveniji odločili, da bomo popis stavb izvedli v mejah republike. Tak predlog je bil sprejet tudi v posebnem odboru Izvršnega sveta SR Slovenije, ki je zadolžil Zavod za statistiko in Geodetsko upravo SR Slo- venije, naj pripravita Zakon o registru stavb in stanovanj. Podatki, dobljeni s popisom, se bodo namreč uporabili kot osnova za register stavb in stanovanj. 5. In kako naprej? Ugotovimo lahko, da je sodelovanje geodetske in statistične službe v SR Sloveniji že pokazalo prve širše rezultate, s katerimi pa še ne smemobiti zadovoljni. Predvsem si moramo prizadevati, da bi uvedli register območij teritorialnih enot za območje vse SFR Jugoslavije, saj so že dosedanje izkušnje pokazale pravilnost odločitve o načinu nastavitve in vzdrževanja ROTE. Zaradi pomanjkanja časa v tej fazi ni bilo mogoče uveljaviti našega pristopa na območju SFR Jugosla- vije. Vsekakor pa moramo to doseči do naslednjega popisa 1. 1991. Ob današnjih rezultatih trdimo, da se bodo naša prizadevanja na področju registra območij teritori- alnih enot in evidence hišnih številk, kjer bomo imeli še naprej največ stičnih točk s statistično službo, ob popisu 1. 1981 pokazala kot edino pravilna za doseganje optimalnih rezultatov. Prednosti pa se ne bodo pokazale le pri zbiranju, ampak tudi pri obdelavi in predvsem pri objavlja- nju statističnih podatkov, saj grafični prikazi ROTE in EHIŠ pomenijo idealne okvire za prikazo- vanje statističnih pa tudi drugih podatkov, katerih kvaliteta se s tem le poveča. Register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk pomenita osnovo za oblikovanje družbe- nega, še posebej pa prostorskega informacijskega sistema. Prav tako sta nepogreslj ivi osnovi v proce- su planiranja odločanja in spremljanja razvoja. Prvi dokončni registri območij teritorialnih enot in evidence hisnih številk za območja posameznih občin vedno bolj potrjujejo pravilnost naših prizadevanj. Najrazličnejše službe v občinah, pred- vsem PTT in SLO, štejejo tako register kot evidenco za nujno potreben instrument pri njihovem delu. Ob vseh teh dejstvih se bo še enkrat pokazala pravilnost sodelovanja geodetske in statistične si užbe, za katerega upamo, da bo preraslo v jugoslovansko prakso. GV 23(1979) 3 195 Franc JENIČ* RAZMIŠLJANJE O PLANIRANJU V OBČINAH Celotna naša družbena skupnost je pred pomembno in odgovorno nalogo. Pripraviti mora srednieroč­ ne plane in kmalu tudi dolgoročne. Celotna družbena skupnost sem poudaril zato, ker bo nova gene- racija družbenih planov tako po tehniki priprav in sprejemanja kot po vsebini rezultat dela vseh no- silcev planiranja, to je krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnih organiza- cij združenega dela, po ustavi nas vseh. To pomeni, da družbenega plana in ostalih planov ne bo- do izdelale planske in administrativne skupine, temveč bo skupen dogovor usklaienih interesov in ciljev naših delovnih liudi in občanov. Geodetska služba je pričela pripravljati prve srednjeročne plane geodetskih del leta 1968. To je po- menilo pomemben mejnik, saj smo na ta način po začrtani poti dosegi i pomembne delovne rezultate. Pripravili smo številne prepotrebne evidence in ostale geodetske elaborate, obnovili geodetske mre- že itd. In nenazadnje je geodetska služba na ta način v celotni republiki Sloveniji dosegla enoten standard geodetskih del. Dosedanja organizacija planiranja nam je znana: geodetska uprava SRS in občinske oziroma medob- činske geodetske uprave.V občinah so bili opravljeni še kratki posveti s predstoiniki gradbenih in urbanističnih služb. Usklajevanie: geodetska uprava SRS in predstojniki občinskih ali medobčinskih uprav. Mogoče nekje !"udi nekai več. Pri pripravi predlogov smo se v občinah premalo dogovarjali s porabniki naših izdelkov in storitev, premalo smo poznali interese širše družbene skupnosti in pre- malo smo razmišlja! i o celovitosti planiranja. Menim, da današnji čas in intencije nove zakonodaje o družbenem planiranju ter naš delegatski si- stem zahteva10 od nas vseh drugačen pristop. Tudi geodeti moramo sodelovati že pri nastajanju in oblikovanju smernic družbenega plana občine, saj je naš plan sestavni del družbenega plana. Skup- no z nastajanjem in sprejemanjem posameznih faz družbenega plana mora nastajati tudi plan geodet- skih del. Zato mislim, da bi se morali v občinah tesno povezati z organom za planiranje in se aktivno vklju- čiti v vse faze nastajanja planskih dokumentov. Smernice plana razvoja geodetske službe v SR Slo- veniji 1981-1985 in analiza možnosti razvoja pomenijo gradivo in usmeritev za pripravo planskih dokumentov tudi v občinah. Nekateri splošni cilji na področju operativnih in organizacijskih del ter osnove finančne projekcije so tako pomembni, da jih moramo poudariti že v smernicah in z nji- mi seznaniti vse nosilce planiranja v občini. Posebno pomembni so za nas porabniki naših evidenc, kart in drugih geodetskih dokumentov oziroma storitev. Ti porabniki oziroma nosilci planiranja so interesne skupnosti, posamezne delovne organizacije in seveda krajevne skupnosti. Sprejete smernice so okvirni planski dokument in ena izmed osnov za pripravo elementov plana. Tu se mi zdi pomembno, da poudarim pomembnost faze usklajevanja elementov plana pri celotnem pro- cesu planiranja. Ker elementi plana posameznega nosilca planiranja praktično pomenijo plan raz- voja, se nam že pri nastajanju elementov plana geodetskih del razreši marsikatera neznanka: npr. program agrarnih operacij, prostorski razvoji krajevnih skupnosti, razvojni cilji industrije, zasnova usmerjanja stanovanjske graditve in še mnogo drugega so elementi posameznih nosilcev planirania. Menim, da so pomembni za naše odločitve že v fazah nastajanja. Pomembno je tudi to, da naši cilji kot element plana geodetskih del postanejo tudi elementi in kas- neje sestavni del dogovora družbenega plana občine, kar pomeni, da so naši plani zajeti v plane *68270, YU, Krško, Geodetska ing.geod., načelnik uprave Prispelo v objavo 1979-09-24. 196 uprava GV 23(1979) 3 nosilcev planiranja. Vse to pomeni široko družbeno verifikacijo naših ciljev, možnost doseganja teh ciljev in obliko financiranja začrtanih nalog. Na koncu želim povedati, da smo pri realizaciji planskega obdobja 1976-1980 v Krškem za izvaja- nje programa geodetskih del in nekaterih drugih nalog sklenili nekaj samoupravnih sporazumov z in- teresnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Navedeni način sporazumevanja in financiranja je omogočil izdelavo topografskih načrtov za pomembnejše centre krajevnih skupnosti, izdelavo ob- činske karte in preglednega katastrskega načrta v merilu l :5000, nakup moderne opreme in sredstev, s katerimi bo upravni organ lahko uspešno reševal naloge, pomembne za družbeno skupnost. Način planiranja in financiranja, ki smo ga izpeljali v naši občini in ki so ga takrat narekovale predvsem družbenoekonomske razmere, zahteva od delavcev v geodetski upravi večjo družbeno ak- tivnost, dosti dogovarjanja in stalno prisotnost. Mislim, da nam današnji sistem družbenega planiranja, pripravljenost celotne družbene skupnosti, da odloča o svoji prihodnosti, in jasno začrtani cilji geodetske službe v naši republiki dajejo mož- nosti, da bomo pripravili in sprejeli tak plan, da bo rezultat naših skupnih potreb in možnosti in ga bomo lahko tudi realizirali. GV 23(1979) 3 197 Zorku UKMAR* DEJAVNOST GEODETSKE SLUŽBE V PRIPRAVAH ZA PROSTO CONO NA KRASU Kot je znano, je z osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo, sklenjenimi leta 1975, predvidena tudi ustanovitev proste carinske cone na obeh straneh državne meje v bližini Sežane. Namen, osnove delovanja in upravljanja proste cone ter natančnejše mejenj enega ob- močja so določene s posebnim Protokolom o prosti coni, ki je priloga Sporazumu o pospesevanju gospodarskega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Republiko ltal ijo. l rev isti zadevi ponovno odločati. Zaradi tega zadosti- jo zahtevam razlastitvenega postopka samo tisti podatki, ki so ugotovljeni v takem postopku merje- *61000, YU, Ljubljana, Geodetska uprava SR Slovenije dipl .pravnik, svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1979-10-04. 228 GV 23(1979) 3 njo, v katerem je prizadeta stranka lahko sodelovala in je njene morebitne ugovore rešil geodetski organ druge stopnje. Vrhovno sodišče tožbi sicer ni ugodilo, čeprav se je strinjalo s tožbenimi razlogi in s predlaganim načinom reševanja podobnih zadev, vendar ti razlogi na odločitev v konkretni zadevi niso mogli vplivati. V obrazložitvi sodbe se opredeljuje vrhovno sodišče do nekaterih v praksi različno tol- mačenih vprašanj s področja zem jiškega katastra, predvsem glede ugotavljanja in spreminjanja posestnih meja parcel. Iz obrazložitve sodbe: Sodišče presoja odločbo geodetske uprave občinske skupščine predvsem pa zakonitost v tem uprav- nem sporu na podlagi določb zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76, v nadaljnjem besedilu: navodilo), zakona o razlastitvi in prisilnem prenosupraviceuporabe(Uradni list SRS, št. 27/72, v nadaljnjem besedilu razlastitveni zakon) in zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sa- nacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76, v na- daljnjem besedilu: zakon o izjemnih ukrepih). Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo opraviti le na podlagi listin, ki so določene z zakonom o zemljiškem katastru in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pa na podlagi uradnih ugotovi- tev geodetskih organov (8. člen zakona). Meja med parcelami različnih lastnikov oziroma uporab- nikov, to pa je po zakonski opredelitvi posestna meja, se lahko ugotavlja in spreminja: a) v mejnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi občinski geodetski organ. V tem postopku se v sodelovanju s prizadetimi lastniki in uporabniki ter v soglasju z njimi ugotovi, določi ali spre- meni posestna meja parcel ter se ugotovijo in zamejničijo posestne meje. Zakon določa, kako organ postopa, če se v mej nem ugotovi tv enem postopku ne doseže soglasje, če se posamezni lastniki oziroma uporabniki ne odzovejo vabilu na mejni ugotovitveni postopek ali če ne podpi- šejo zapisnika, ki se v tem postopku sestavi in ki je sicer, če je pravilno sestavljen in podpisan, podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi (11. do 15. člen zakona o zemljiškem katastru in navodilo). Ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel se mora v mejnem ugotovitvenem postopku opraviti pred izvedbo parcelacije zemljišč v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra in v primerih, če to zahteva lastnik oziroma uporabnik zemljišča (2. in 3. točka 4. člena navodila). V mejnem ugotovitvenem postopku se ugotovijo in zamejničijo tudi posestne meje, ki se na novo ustanovijo zaradi prometa z nepremičninami, de- dovanja, sporaz!Jma med lastniki oziroma uporabniki zemljišč o izravnavi meja parcel itd. (3. točka 5. člena navodila). Meja med parcelami različne vrste rabe, ki pripadajo istemu lastniku oziroma uporabniku, pa se ne ugotavlja v mejnem ugotovitvenem postopku, ampak po dejanskem stanju v naravi (2. odstavek 11. člena zakona o zemljiškem katastru). b) v sodnem postopku (pravdnem in nepravnem) z odločitvijo sodišča (1. odstavek 11. člena zako- na). Če so bile meje ugotovljene v sodnem postopku,se ne morejo ugotavljati v mejnem ugot0vit- venem postopku (1. odstavek 11. člena in 16. člena zakona ter 2. odstavek 8. člena navodila). c) z odločbo pri;tojnega upravnega organa v zvezi z razlastitvijo, prisilnem prenosu pravice upora- be, komasacijo, arondacijo itd. V teh primerih se posestne meje ne ugotavljajo ali določajo sporazumno, ampak v skladu s pogoji, ki so določeni v upravni odločbi pristojnega organa (6.člen navodila). č) na podlagi veljavnih načrtov za urejanje prostora, se pravi urbanističnih ali zazidalnih načrtov, in v skladu s pogoji, ki jih določajo ti načrti (1. odstavek 6. člena navodila). V mejnem ugoto- vitvenem postopku, v sodnem postopku, na podlagi upravne odločbe ali urbanističnega dokumen- ta ugotovljene oziroma določene posestne meje se morajo zamejničiti s trajnimi znamenji in mo- rajo biti geodetsko izmerjene in izvedene v zemljisko-katastrskem operatu (12. člen zakona o zem- ljiškem katastru, 6. in 7. člen navodila). Spremembe glede posestne meje parcel se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu samo na zahtevo lastnika ali uporabnika, po sklepu GV 23(1979) 3 229 sodišča a! i po odločbi upravnega organa. Na kakšni drugi podlagi sprememb posestne meje ni mogoče izvršiti (2. odstavek 26. člena zakona o zemljiškem katastru). Izvedba sprememb v zem- ljiško-katastrskem operatu se sme glede posestne meje opraviti le na podlagi predhodno izvršene parcelacije zemljišča (1. odstavek 27. člena zakona). Parcelacija pomeni vsa terenska geodet- ska dela, s katerimi se v naravi izvede sprememba obstoječih posestnih meja oziroma se ustanovijo nove posestne meje parcel in pisarniško-tehnična geodetska dela, s katerimi se izdela ustrezni parcelacijski elaborat. (18. člen navodila). Parcelacija se izvede torej v vseh primerih spremembe obstoječih in ustanavljanja novih meja v postopku vzdrževanja zemljiškega katastra, pri spremem- bah posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku ali sodnem postopku, pri delitvi parcel za urbanistične namene ali na podlagi upravne odločbe, izdane v pa; topku razlastitve, zaradi odtu- jitve itd. Spremembo glede vrste rabe (kulture) zemljišča in spremembe, ki vplivajo na katastrski razred, se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na prijavo lastnika oziroma uporabni- ka zemljišča ali po uradni dolžnosti (1. odstavek 26. člena zakona o zemljiškem katastru). Spremembe v vrsti rabe in katastrskem razredu parcel, ki so posledica prijave lastnika oziroma uporabnika ali ugotovitev po uradni dolžnosti, in spremembe v oštevilčbi in površini par ce, ki so posledica parcelacije, ugotovi občinski geodetski organ z upravno odločbo. To odločbo je treba izdati pred uvedbo sprememb v katastrski operat (2. odstavek 30. člena zakona). Parce- lacija torei v skladu obrazloženimi določbami zakona o zemljiškem katastru in navodila sledi predhodno izvedenemu mejnemu ugotovitvenemu postopku in zamejničenju, parcelaciji upravna odločba, tej pa izvedba v zemljiško-katastrskem operatu. V postopku razlasflve in prisilnega odvzema pravice uporabe mora biti v odločbi o ugotovitvi splošnega interesa in v aktu o razlastitvi predmet razlastitve natančno določen. Ker so pri razla- stitvah spremembe posestnih meja in površine parcel pogoste, je treba organom omogočidi dolo- čenost odločitve take, da jim dajo ustrezne natančne podatke geodetski organi. Po razlastitve- nem z~konu pristojni upravni organ na zahtevo razlastitvenega upravičenca z upravno odločbo do- voli meritve na zemljiščih, ki bodo razlaščena (11. in 12. člen razlastitvenega zakona). S tako odločbo se dovolijo samo meritve in priprava katastrskih podatkov o površini, vrsti rabe, kata- strskem razredu in tudi o ostevilčbi parcel in delov parcel, ki bodo razlaščene, kadar je taka delitev potrebna, torej priprava načrta parcelacije in delilnega načrta ali tehnična izvedba me- ritev na terenu ter izračun površin, kar sicer ne pomeni dokončne parcelacije, kakršna se, če gre za spremembe v oštevilčbi in površini parcel, izvede po 27. členu in 2. odstavku 30. člena za- kona o zemljiškem katastru. To pomeni, da geodetski organ opravi vsa terenska in tudi pisarniška meritvena dela do izdaje odločbe po 2. odstavku 30. člena zakona in brez izvedbe v zemljiško- katastrskem operatu. Odločba o razlastitvi se izda na podlagi takega načrta parcelacije, parce- lacija zemljišča in spremembe v zemljiškokatastrskem operatu pa se izvedejo na podlagi razlastit- vene odločbe. Odločba o dovolitvi meritev po 11 . in 12. členu razlastitvenega zakona določa obveznost lastnika ali uporabnika zemljišča, da dovolita meritve na zemljišču, ki bo razlaščeno ali katerega uporaba bo prisilno prenesena. Ne more pa biti taka dovolitev podlaga za parcela- cijo, za izdajo odločbe po 2. odstavku 30. člena zakona o zemljiškem katastru ali za izvedbo sprememb v zemljiško-katastrskem opera tu. Ob izjemnih ukrepih na območjih, prizadetih po potresu, je postopek razlastitve pospešen. Na podlagi zazidalnega načrta ali skupinske lokacijske dokumentacije, ki morata obsegati arhitek- tonski del, načrt parcelacije in pravilnik in ki ju sprejme občinski izvršni svet s sklepom, ta pa se objavi v uradnem glasilu, preneha lastninska pravica na zemljiščih, določenih za gradnjo na- domestnih objektov. Tu ni potreben poseben akt o ugotovitvi splošnega interesa, tudi ne akt o razlastitvi, upravni organ izda samo odločbo, da mora lastnik zemljišče izročiti občini (8. člen zakona o izjemnih ukrEp ih). Tudi sklep občinskega izvršnega sveta, s katerim sprejme zazidalni načrt ali skupinsko lokacijsko dokumentacijo, mora biti glede zemljišč, ki se razlastijo, natan- čen in določen, vendar izvršni svet akta ne sprejme na podlagi parcelacije, izvedene po nave- denih predpisih, in na podlagi odločbe po 2. odstavku 30. člena zakona o zemljiškem katastru, ampak izrecno in po besedilu zakonske določbe na podlagi načrta parcelacije• Tak sklep izvršnega sveta je podlaga za izdajo odločbe o izročitvi razlaščenih parcel občini in izdajo odločbe po 2. odstavku 30. člena zakona o zemljiškem katastru, ki bo izvedena v zem- ljiško-katastrskem operatu in v zemljiški knjigi. 230 GV 23(1979) 3 Peter SVETIK* PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V PRVEM IN DRUGEM TROMESEČJU 1979 tromesečje 1 : 5000 Podatki o hišnih številkah za naslednje liste: Šentjur 1, 11, 21, 22, 31, 32. Celje 20, 29, 30, 39, 40 Večbarvni tisk, izdelali Skupščina občine in Medobčinska geodetska uprava v Celju, kartografska obdelava in reambulacija Geodetski zavod Celje, tehnična obdelava in tisk Institut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, 1979 1: 10.000 - Avtobusni mestni promet Maribora, večbarvni tisk, tematska obdelava Geodetska uprava Maribor, kartografska obdelava in tisk IGF 1979. 1 : 20.000 - Škofja Loka z okolico, enobarven tisk, izdala Geodetska uprava Škofja Loka, izdelal Geodetski zavod SRS, tisk IGF, 1979. - Gozdnogospodarska enota IDRIJA 11, izdelal Geodetski zavod SRS, založilo Soško gozdno gospo- darstvo, večbarvni tisk IGF, 1979. - Gozdnogospodarska enota IDRIJA 1, izdelal Geodetski zavod SRS, založilo Soško gozdno gospo- darstvo, večbarvni tisk IGF, 1979. 1:25.000 - Prometna študija Škofje Loke, variante 1-11, izdelal tozd PNZ, dvobarvni tisk IGF, 1979. l : 1 00. 000 - Pregledna karta Cerknice, krajevne skupnosti, izdelal Geodetski zavod SRS, izdala Geodetska uprava Cerknice, dvobarvni tisk IGF, 1979. l : 4 00. 000 -Cestno omrežje SRS, založila Republiška skupnost za ceste, dvobarvni tisk IGF, 1979. *61000, YU, Geodetska uprava SR Slovenije ing.geod., vodja skupine za geod.prost. dok. Prispelo v objavo 1979-09-28. GV 23(1979) 3 231 l: 750.000 - Planirana iz.gradnja mreže oddajnikov in pretvornikov 1. TV programa 1980-1985, založil RTV, tehnična izvedba in tisk (večbarvni) IGF, 1979 - Karta števnih mest v SRS 1978, založila in izdala Republiška skupnost z.o ceste, dvobarvni tisk IGF 1979. - Televizijski oddajniki in pretvorniki RTV Ljubljana, podatki Tehnična služba RTV, tehnična iz- vedba in tisk ( več barv) IGF, 1979. l: 2.500.000 Zaštičena prirodna baština Jugosbvije, enobarvna, viri republiški zavodi z.o spomeniško varstvo, tisk IGF, 1979. 2. tromesečje Publikacije - Smernice - predlog: Družbeni plan občin in mesta Ljubljane z.o obdobje 1981-85 z možnostmi do leta 2000. Več shem in kart v raznih merilih, barvah in vsebine, izdelal Zavod za družbeni raz- voj Ljubljane, tisk in vezava Inštitut z.o geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana. 1 : 5000 - CELJE, poskusni odtis načrta mesta z. ulicami in hišnimi številkami, kartografska obdelava Geo- detski z.avod Celje, tehnična obdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo , več barv. - PIVKA-40, večbarvni tisk s parcelnim stanjem, iz.delal Geodetski z.avod SRS, izdalo Gozdno gospodarstvo t' ostojna, tisk Inštitut z.o geodezijo in fotogrametrijo - PIVKA0 30 (glej Pivka-40!) - SODR AŽICA-33 (glej Pivka-40!) - SODRAŽICA-34 (glej Pivka-40!) l: 10.000 - Športne igre vodarjev, izsek iz. mestnega načrta Maribor, izdala Geodetska uprava Maribor, tisk Inštitut z.o geodezijo in fotogrametrijo. 1:25.000 - Hitre ceste v SRS, 20 različno velikih, enobarvnih prilog posebne publikacije, tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. 1 : 50.000 - Kumrovec-Koz.jonsko, prostorski plan, omrežje naselij, sivi tisk, izdelal Urbanistični inštitut Hrvatske in Raz.vojni center Celje, tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. - Kumrovec-Koz.jonsko, prostorski plan, prometno omrežje (glej omrežje naselij!) - l(umrovec-Kozjansko, prostorski plan, namenska roba površin (glej omreži e naselij!) - Kranj, karta občine, 10 raz.ličnih izvedb več - in enobarvnega tiska, kartografska obdelava in tisk Inštitut z.o geodezijo in fotogrametrijo, iz.dala in založila Geodetska uprava Kranj. 232 GV 23( 1979) 3 l l : 1 00. 000 - Občina Laško, vzorec karte v publikacijskem merilu začasne izdaje, dve varianti, več barv, tehnična obdelava in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, založila in izdala Geodetska uprava SRS. l: 750.000 - Vodne razvodnice, izdelal Zavod za vodno gospodarstvo SRS, kartografska obdelava in tisk In- štitut za geodezijo in fotogrametrijo. - NE Krško, tri tematske karte v več barvah kot priloga posebni publikaciji, tisk Inštitut za geo- dezijo in fotogrametrijo. - Planirana izgradnja mreže oddajnikov in pretvornikov l .TV programa v letih 1980-85, podatki tehnična služba RTV Ljubi jana, tehnična izvedba in tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. - UKV oddajniki in pretvorniki RTV Ljubljana (ostali podatki kot pri prejšnji tematiki!) - Srednjevalovni oddajniki RTV Ljubljana (ostali podatki enaki!) - Modulacijske povezave LRP z radijskim centrom Ljub I j ona (ostali podatki enaki!) - Urbanistična dokumentacija 1978, obdelal in založil Zavod SRS za družbeno planiranje, tisk Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, v več barvah. 1 : 250.000 - Meje občin v SRS, ponatis v dveh barvah. GV 23(1979) 3 233 Peter SVETIK* PREGLED OBČINSKIH, REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH PREDPISOV, ki neposredno ali posredno zadevaj o geodetsko dejavnost (1 . in 2. tromesečje 1979 in nekaj zaostalih iz decembra 1978) Odlok o sprejetju družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1981 do leta 1985 in o določitvi roka za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana Jugoslavije Skupščini socialistične federativne republike Jugoslavije - UL SFRJ, št. 66-1031-1978 Resolucija o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti - U L SFRJ št. 13-245-1979 Odlok o programu statističnih, za vso državo pomembnih raziskovanj 1979 - UL SFRJ, št. 2-27-1979 Odlok o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje in uresničevanje plana samoupravnih organizacij in skupnosti ter plana družbenopo- litičnih skupnosti - U L SFRJ št. 27-457-1979 Resolucija o temeljih družbenega sistema informiranja - U L SFRJ št. 24-391-1979 Pravilnik oj ugoslovanskih standardih za obdelavo informacij in dokumentacijo - UL SFRJ št. 17-325-1979 Republiška zakonodaja Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 - U L SRS št. 30-1967-1978 Samoupravni sporazum o planiranju, izgradnji, eksploataciji in vzdrževanju skupnih telekomunika- cijskih zemljišči', - U L SRS št. 1-5-1979 Odlok o ustanovitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje - U L SRS št. 7-350-1979 Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih - UL SRS št. 4-1-1979 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi graditve na območju Proste cone - UL SRS st. 11-757-1979 Sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regio- nalnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 - UL SRS št. 17-843-1979 Sklep o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regional- nih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi razvoja do leta 2000 - U L SRS st. l 7-844-1979 Odredba o združitvi, priključitvi inyreimenovanju nekaterih naselij v občinah Ljubljana-Šiška, No- vo mesto, Ptuj, Slovenska Bistrica, Smarje pri Jelšah in Velenje - U L SRS st. l 9-958-1979 *61000, YU, Geodetska uprava SR Slovenije ing.geod., vodja skupir-ie za geod.prost. dok. Prispelo v objavo 1979-09-28. 234 GV 23(1979) 3 Odlok o cenah za geodetske storitve U L SRS št. 1-38-1979 (BREŽICE) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter pre- povedi graditve in spremembe kulture zemljišča - UL SRS st. 8-416-1979 (BREŽICE) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Brežice - U L SRS št. l 8-921-1979 (BREŽICE) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del v Višnji vasi - U L SRS st. 29-1671- 1978 (C EU E) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Cerknica za Sinjo gorico na območju "Za vrti" in "Lopata" ter trase obvozne ceste za naselje Cerknice - UL SRS št. 1-57-1979 (CERKNICA) Popravek odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij v občini Cerknica. - U L SRS, št. 4-/-1979 (CERKNICA) Odlok o razdelitvi katastrske občine Podgorica in katastrske občine Velika vas po pristojnih občinah - UVD št. 17-1978 (DOMŽALE) Sklep o sprejetju dogovora o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini Domžale ter o usta- novitvi, nalogah, položaju in vlogi informacijsko dokumentacijskega centra v občini Domžale - UVD št. 2-1979 (DOMŽALE) Sklep o soglasju skupščine občine Domžale s spremembo meje med občino Domžale in občino Ljublja- na Bežigrad na območju Reaktorskega centra Podgorica - UVD št. 2-1979 (DOMŽALE) Sklep o višini ur za geodetske storitve - UVD št. 6-1979 (DOMŽALE Odlok o razdelitvi katastrske občine Češnjice po pristojnih občinah - UVD št. 7-1979 (DOMŽALE) Odlok o zakloniščih v občini Gornja Radgona - UO MS št. 28-278-1978 (GORNJA RADGONA) Odlok o zakloniščih - UL SRS št. 29-1673-1978 (GROSUPLJE) Odlok o spremembi območja deljene katastrske občine Vino - UL SRS št. 6-304-1979 (GROSUPLJE) Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplje - UL SRS št. 6-305-1979 (GROSUPLJE) Odlok o cenah za geodetske storitve - U L SRS st. 16-819-1979 (GROSUPLJE) Odlok o obveznem čiščenju, vzdrževanju in zaščiti manjših potokov in jarkov na območju občine Izola - UO KP št. 29-1978 (IZOLA) Sklep o ustanovitvi novih treh krajevnih skupnosti v lzol i - UO KP št. 15-1979 (IZOLA) Družbeni dogovor o nalogah in vlogi informacijsko-dokumentacijskega centra v delegatskem siste- mu, v občini ter o pravicah in obveznostih udeležencev pri ustanovitvi, organiziranju in delovanju tega centra - UO KP št. 11-1979 (ILIRSKA BISTRICA) GV 23(1979) 3 235 Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Lendava - UO MS st. 32-347-1978 (LENDAVA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča - UL SRS št. 17-872-1979 (KAMNIK) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Kamnik - U L SRS št. 1 7-873-1979 (KAMNIK) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju obči­ ne Kranj - UV Gor. št. 18-204-1979 (KRANJ) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Cerklje S-5 vhodni del - UV Gor .št. 18-205-1979 (KRANJ) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih po zazidalnem načrtu Planina 11. faza za stanovanjsko blokovno gradnjo - UV Gor. št. l 8-206-1979 (KRANJ) Odredba o tarifah za geodetske storitve v občini Kranj, ki jih opravlja občinski upravni organ - UV Gor. št. 17-199-1979 (KRANJ) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju katastrske občine Podbočje ob potoku Kolarica - SDL št. 16-147-1979 (KRŠKO) Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve - SDL št. 16-148-1979 (KRŠKO) Odlok o spremembi območij ter imen katastrskih občin na območju občine Krško - SDL št. 16-149-1979 (KRŠKO) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Debro-Rečica - U L SRS št. l 7-880-1979 (LAŠKO) Odredba o razglasitvi nekaterih voda na območju občine Laško za varstvene vede - U L SRS st. l 3-689-1979 (LAŠKO) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gra- ditve in spremembe kulture zemljišč v občini Lendava - UO MS št. 12-124-1979 (LENDAVA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju obči­ ne Lendava - UO MS št. 13-140-1979 (LENDAVA) Odlok o spremembi območja in imena deljenih katastrskih občin na območju občine Litija - U L SRS št. 1-98-1979 (LITIJA) Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju dela krajevne skupnosti Jevnica - UL SRS št. 15-785-1979 (LITIJA) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane - UL SRS št. 29-1665-1978 (SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju mesta Ljubljane - UL SRS št. 19-967-1979 (SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE) Sklep o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mestc Ljubljane - UL SRS št. 14-726-1979 (SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE) 236 GV 23(1979) 3 1 Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane dne l O. maja 1979 - UL SRS št. 15-767-1979 (SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča na območju občine Ljutomer - UO MS št. 15-165-1979 (LJUTOMER) Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ljutomer - UO MS št. 15-166-1979 (LJUTOMER) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno sta- novanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S l - UL SRS št. 6-377-1979 (LOGATEC) Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kom- pleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S-1 - U L SRS št. 9-1979 (LOGATEC) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Logatec - U L SRS št. 18-946-1979 (LOGATEC) Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Ma- riborskem otoku in Limbuški dobravi v občini Maribor - MUV št. 16-271-1978 (MARIBOR) Odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij v občini Maribor - MUV št. 9-178-1979 (MARIBOR) Odlok o določitvi varstvenega območja in ukrepov za varstvo pitne vode zajetja Letošč - UL SRS št. 8-450-1979 (MOZIRJE) Odlok o zaščiti javnega parka "Savinjski gaj" in prepovedi gradnje počitniških hišic v njegovi oko- lici - UL SRS št. 8-452-1979 (MOZIRJE) Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Murska Sobota - UO MS št. 8-76-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Murska Sobota - UO MS št. 8-77-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok Skupščine občine Murska Sobota o spremembah in dopolnitvah odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na področju zazidalnega načrta Černelavci - UO MS št. 13-143-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok Skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Krog - UO MS št. l 3-144-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci - vzhod - UO MS št. 13-145-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok Skupščine občine Murska Sobota o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanj- sko graditev na območju zazidalnega načrta Martjanci - Podov - UO MS št. 13-146-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev po zazidalnem načrtu "Gasilski dom" - VG NG št. 13-1978 (NOVA GORICA) Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja ali urbanističnega potrdi la - UG NG št. 13-1978 (NOVA GORICA) GV 23(1979) 3 237 Odlok o določitvi zemljišč, nameni enih za stanovanjsko graditev po zazidalnem načrtu Vetrišče - sever - UG NG št. 7-1979 (NOVA GORICA) Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko graditev po 2. delnem zazidalnem načrtu za naselje Miren, ki obsega območje "staro mesto" - UG NG št. 7-1979 (NOVA GORICA) Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko graditev po zazidalnem načrtu Podmark III, v Šempetru pri Gorici - UG NG št. 7-1979 (NOVA GORICA) Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Novo mesto - SDL št. 29-284-1978 (NOVO MESTO) Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve - SDL št. 13-121-1979 (NOVO MESTO) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, ki jih bo obsegal zazidalni načrt za ureditveno območje B-10 v Žabji vasi (UV OP št. 1-2-1979 (ORMOŽ) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, ki jih bo obsegal zazidalni načrt za del ureditvenega območja Š-5 v predelu med lrčo vasjo in Brodom - UV OP št. 1-3-1979 (ORMOŽ) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih v občini Ormož - UV OP št. 9-68-1979 (ORMOŽ) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kmetijskih kultur na območju polotoka Seča - UO KP št. l 2-1979 (PIRAN) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - UO KP št. 12-1979 (PIRAN) Odlok o spremembi odloka o cenah geodetskih storitev - UO KP št. 9-1979 (PO STOJ NA) Odlok o splošni prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve na delu območja Krajevne skupnosti Podlehnik - UV OP št. 2-6-1979 (PTUJ) Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ptuj o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju Ptuja - UV OP št. 10-72-1979 (PTUJ) Sklep o cenah za geodetske storitve Radovljica - UV Gor. št. 9-1979 (RADOVLJICA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije zemljišč in graditve na območju, pred- videnem za gradnjo ceste R-315 Lesce - Bled - Bohinjska Bela - UV Gor. št. 15-162-1979 (RADOVLJICA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in komunalno kompleksno graditev na Jaršah na Bledu - UV Gor. št. 19-213-1979 (RADOVLJICA) Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica - SDL št. 15-137-1979 (RIBNICA) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, nameni enih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta obrtne cone v Boštanju - UL SRS št. 16-827-1979 (SEVNICA) 238 GV 23(1979) 3 Popravek odloka o prenehani u lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kom- pleksno graditev na območju zazidalnega načrta obrtne cone v Boštanju - UL SRS št. 19-1979 (SEVNICA) Odlok o prenehaniu lastninske pravice in drugih pravic na zemliiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Kare II "Pod bolnico" v Sežani - UO KP št. 13-1979 (SEŽANA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prispevka, ki se plačuje v primeru spremem- be namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Slovenska Bistrica · - MUV št. 15-260-1978 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o mejah varovanja in o zaščiti varstvenih območij vodnega vira celjskega vodovoda nad Vita- njem v občini Slovenske Koni ice - UL SRS št. 7-392-1979 (SLOVENSKE KONJICE) Odlok o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Škofja Loka - UV Gor. št. 32-295-1978 (ŠKOF JA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kultu- re zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Retečah - UV Gor. št. 6-48-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kul- ture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dolenji vasi - UV Gor. št. 6-49-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kul- ture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dražgošah - UV Gor. št. 19-218-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kul- ture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah - UV Gor. št. 19-219-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Šmarje pri Jelšah - UL SRS št. l 2-663-1979 (ŠMARJE PRI JELŠAH Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju Kobariškega blata - UG NG št. 2-1979 (TOLMIN) Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom - SD L št. 1-29-1979 (TREBNJE) Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom - SDL št. 1-29-1979 (TREBNJE) Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospo- darstev - kmetij - SDL št. 14-128-1979 (TREBNJE) Popravek "Odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev - kmetij" - SDL št. 17-155-1979 (TREBNJE) Odlok o zaščitenih kmetijah v občini Tržič - UV Gor. št. 11-124-1979 (TRŽIČ) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič - UV Gor. št. l 9-221-1979 (TRŽIČ) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju katastrske občine Blatna Brezovica "Pri kaminu" - UL SRS št. 1-136-1979 (VRHNIKA) GV 23(1979) 3 239 Odlok o splosni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljisč za območje K . o. Zaplana - UL SRS st. 6-344-1979 (VRHNIKA) Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Vrhnika - UL SRS st. 18-949-1979 (VRHNIKA) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Vrhnika - UL SRS st. 18-950-1979 (VRHNIKA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zaščitenih kmetij - UL SRS st. 17-903-1979 (ŽALEC) Uporabljene kratice pomenijo: - UL SRS - Uradni list SR Slovenije - uv - Uradni vestnik ustrezne občine - uo - Uradne objave ustrezne občine - UG NG - Uradno glasilo, Nova Gorica - MUV - Medobčinski uradni vestnik Maribor (priloga Večera) - SDL - Skupščinski dolenjski list Ob številki prepisa je v oklepaju z inicialkami navedena občina, V sistemu številk pa pomeni prva številka številko uradnega glasila, druga številko predpisa (nekatera uradna glasila je nimajo) in tretja leto izida uradnega glasila. Pričujoči pregled je izvleček iz obširnega registra, ki ga v sklopu dokumentacijske dejavnosti na osnovi vseh uradnih glasil v SR Sloveniji in Uradnega lista SFRJ vodi dokumentacijski oddelek Za- voda SR Slovenije za dr žbeno planiranje, Ljubljana, Gregorčičeva 27. Na omenjeni naslov lahko tudi naročite kopije celotnih besedil želenih predpisov. 240 GV 23(1979) 3 VLADU MAHORČIČU V SPOMIN Aprila letos je preminil stalni obiskovalec Republiškega arhiva geodetske dokumentacije Lado Mo- horčič, načelnik oddel ko za kmetijsko statistiko v pokoju. Od njega smo se poslovili 19.4.1979. Pokojnik je bil izredno prizadeven - tudi še tedaj, ko je bil že v pokoju - pri odpravljanju stati- stičnih nesoglasij o površinah in kulturah zemljiških kategorij, ki jih v našem katastru ni malo. Kako prijetno ga je bilo poslušati, saj je pokazal, da to brskanje po starih zapisnikih ni le urad- na zahteva, ampak tudi njegov "konjiček". Predvsem je razčiščeval ta nesoglasja pri parcelah ob državni meji med Italijo, Avstrijo in Madžarsko pa tudi ob republiški meji s Hrvatsko. Tudi on je stalno poudarjal, da je spreminjanje meja katastrskih občin s strokovnega stališča nedopustno. Se- veda, če je bila taka delitev posledica državne razmejitve, potem ni kaj ugovarjati. Ni in ni odo- braval težnje nekaterih, da bi spreminjali obseg katastrskih občin znotraj slovenskega ozemlja. To povzroča nepopisno zmedo. In to zmedo je razjasnjeval pokojnik. Leta 1975 je izdal obsežno štu- dijo z naslovom Pojasnilo k statističnim podatkom o površinah zemljiških kategorij po katastrskih občinah v Sloveniji od 1. 1900 do 1. 1946 ter o spremembah od 1. 1946 do 1. 1975. Zdaj ni nikogar več, da bi nadaljeval njegovo delo, saj je bil v svojih ugotovitvah preskromen, da bi svoje analize sprovedel tudi po "uradni"poti in ne samo kot navaden državljan, katerega konji- ček je ugotavljanje teh nesoglasij. Mi v arhivu bomo še dolgo pogrešali njegovo zanimivo pripovedovanje o svojih ugotovitvah, sa1 1 e bil pri nas vedno dobrodošel in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je tudi on v nas videl ustrež- ljive (anonimne) sodelavce pri njegovih raziskavah. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Mano Seifert GV 23(1979) 3 241 V SPOMIN BORISU KOŽUHU Zelo nas ie pretresla vest, da ie 7. avgusta letos umrl v Splitu naš so- šolec in dober tovariš geometer Boris Kožuh. Rodil se je 23. januarja 1913. leta v Mariboru. Leta 1932 je diplomiral na geodetskem oddelku Srednje tehniške šole v Ljubljani. Po končani šo- li je bil nekaj časa na novi izmeri v Srbiji, po odsluženju vojaškega ro- ka v šoli za rezervne artilerijske oficirje v Sarajevu pa se je zaposlil v Mariboru pri civilnem geometru Gcitzlu. Od leta 1936 je delal kot ge- ometer v terenski sekciji za regulacijo Savinje v Celju, od leta 1939 pa v terenski sekciji za trasiranje in rekonstrukcijo ceste Ljubljana-Ma- ribor. Leta 1941, po kapitulaciji bivše Jugoslavije, je bil zaradi svojih napred- nih idej in kot zaveden Slovenec izseljen skupaj ·z družino. Nastanil se je v Karlovcu in je bil tam v službi kot geometer v mestni občini doka- pitulacije Italije leta 1943. Tedaj je odšel v partizane, kjer je bil do konca vojne v operativnih enotah kot artilerijski oficir, in sicer na raznih vodstvenih položajih (komandant artilerijske oficirske šole, načelnik štaba brigade, komandant diviziona). Bil je več­ krat odi ikovan (red za hrabrost, red zasluge za narod, medalja zasluge za narod). Po vojni je ostal kot aktivni oficir geodetske službe v Inštitutu Jugoslovanske vojne mornarice v Splitu. Po nekaj letih službe v Inštitutu pa je bil na svojo željo preveden v rezervo kot major ge- odetske si užbe. Zaposlil se je v splitski mestni občini, kmalu potem pa je bil imenovan za direktorja na novo usta- novlienega biroja za uporabno geodezijo Geoservis. V Geoservisu, ki se je pozneje preimenoval v Geoprojekt, ie bil direktor celih 18 let, to je vse do upokojitve. Na tem mestu pa ie prišla do izraza njegova organizacijska in strokovna sposobnost ter velika želja po napredku in uveljavljanju stroke. Vsi, ki smo bili z njim v osebnih in poslovnih stikih, vemo, ko- liko truda je vložil v organizacijo podjetja, saj je podjetje pod njegovim vodstvom zelo napredova- lo in se je povečalo od začetnih 3 na 80 zaposlenih; poleg drugega pa mu je uspelo nabaviti za pod- i etj e naj sodobnejši instrumentarij . Težke življenjske izkušnje in delovni pogoji v mladosti so ga izoblikovali v poštenega, dobrega človeka, ki zaupa svojim sodelavcem. Vse njegovo delo na odgovornem vodilnem delovnem mestu je bilo vedno opravljeno s čutom in mero pravičnosti do podrejenih,zaradi česar je užival vse spo- štovanje. Bil je človek, ki je z iskreno vedrino in tovarištvom vplival na svoje sodelavce in prijatelje ter s svojo poštenostjo in objektivnostjo uveljavljal odgovornost do zaupanih delovnih nalog. Rad je posredoval svoje obsežno strokovno znanje in izkušnje vsem, ki so bili v njegovi bližini, še prav posebno pa je rad razdajal svoja spoznanja, ideale, načrte in odločitve svojim kolegom, sode- lavcem in prijateljem. Pokojni,Boris je napisal tudi več strokovnih člankov in priročnikov o uporabi fotogrametrije v rudar- stvu, ladjedelništvu in pri zaščiti arhitektonskih spomenikov. S svojim prijetnim osebnim nastopom si je pridobil povsod veliko prijateljev, ki ga bodo težko po- grešali. Slava njegovemu spominu! Jože Umek 242 GV 23(1979) 3 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE PRAVILNIK ZA KATASTRSKO KLASIFIKACIJO ZEMLJIŠČ V Uradnem listu SRS št. 28/79 je bil objavljen Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, s ka- terim je za SR Slovenijo prenehala veljavnost Pravilnika o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč iz 1969 leta (Uradni list SFRJ št. 79/69). Novi Pravilnik za katastrsko klasifikacijo določa merila za uvrščanje zemljišč v katastrske kulture, osnove in način izvedbe katastrske klasifikacije ter njeno vzdrževanje. Poleg vsebinsko nespreme- njenih določb starega pravilnika vsebuje tudi precej sprememb in dopolnitev. Med merili za uvrščanje v katastrske kulture določa novi pravilnik tudi, katera zemljišča se uvr- ščajo v katastrske kulture, ki sona novo uvedene. To so hmeljišča, plantažni sadovnjaki, eksten- zivni sadovnjaki, barjanski travniki in gozdne plantaže. Pri uvrščanju s travo poraslih zemljišč v katastrsko kulturo travnik ali pašnik pa po novem pravilniku ni več merilo dejanska vrsta rabe, temveč primernost oziroma neprimernost za ekonomično košnjo. Novost v pravilniku je določilo, da se zemljišča pod katastrsko kulturo, ki so manjša od 200 m2, ne evidentirajo v zemljiškem katastru, če so v sklopu večjega zemljišča istega lastnika. Taka zem- ljišča se uvrstijo v sosednjo katastrsko kulturo z večjo površino. Na zemljišču, na katerem stoji stanovanjska hiša, pa se ne evidentirajo katastrske kulture, če njihova skupna površina ne presega 400 m2, temveč se uvrstijo v dvorišče. Z novim pravilnikom je urejeno postavljanje osnov za katastrsko klasifikacijo (vrste katastrskih kul- tur, število razredov, vzorčne parcele) in določeno, kaj mora vsebovati elaborat o osnovah kata- strske klasifikacije. Določen je tudi postopek pri izvajanju katastrske klasifikacije, kdaj in kje se izvaja, kdo jo odredi in kako se opravi. Posebno poglavje je posvečeno vzdrževanju katastrske klasifikacije; v njem je določeno, kaj obse- ga vzdrževanje, kdo ga opravlja, kdaj in kako. D. Honzak GV 23(1979) 3 243 GEODETSKA SLUŽBA - GLASILO REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE SR SRBIJE Leto 9, stevi I ka 23-1979 Ladislav Rupnik, dipl. ing. Mr. Miroslav Marčeta, dipl. ing. Miodrag Janjič, dipl .ing. Dr. Krsto Vrečaric, dipl. ing. Pavle Glišic, dipl. ing. Miroslav Savkovi c, dipl. ing. Srboljub Mitic, dipl .ing. Repub I iška geodetska uprava SR Srbije Republiska geodetska uprava SR Srbije Repub I iška geodetska uprava SR Srbije IN MEMORIAM 244 - Prispevek EPC GEOPREMER Avtomatizacija geodetsko-katastrskega informacijskega sistema - Prispevek k raziskavi natančnosti fotogrametričnih višin - Cenitev zemljišč v postopku komasacije - Utež kvadratnega pogreška - Kataster vodov in podzemnih objektov v Varšavi - Razvoj informacijskega sistema Beograda s posebnim poudarkom na izdelavi banke podatkov o prostoru - Obisk profesorja Boljšakova na Inštitutu za geodezijo Gradbene fakultete v Beogradu - Izvedba del pri komasaciji zemljišč na območju SR Srbije - Predlog za spremembe in dopolnitve programa del pri komasaciji zemljišč v SR Srbiji za obdobje 1978-1980 leta - Vprašanja in odgovori. V. Kolman GV 23( 1979) 3 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN zveze GIG JUGOSLAVIJE Zapisnik l . seje 10 DG Maribor, ki je bila 11 .4. 1979 v prostorih GU Maribor. Dnevni red: 1 . Razdelitev funkcij 2. Izvršitev sklepov občnega zbora 3. Proslava ob 35-letnici geodetske službe v Sloveniji 4. Organizacija razstave ob 35-letnici geodetske službe v SRS in o geodetski službi v regiji 5. Razno. Ad 1 Za predsednika je bil na občnem zboru izvoljen Robinšak Rihard. Prav tako s sklepom občnega zbora ostane blagajnik Bratoš Zdravko. Za tajnika je bil izvoljen Vrčko Dušan. Ad 2 Dopolni se seznam za podelitev priznanj, in sicer: - institucije (GZ SRS, IGF Ljubljana, GZ Maribor, GZ Celje in Goedetski oddelek FAGG)" - posamezniki: Rotar, Šivic, Keržan in Vodopivec. S seznama se črta Mravlje in Čuček, ker je bilo na občnem zboru spregledano, da sta že dobila repub I iško priznanje. Glede ustanovitve dislociranega geodetskega oddelka Srednje gradbene šole v Mariboru je že bil sprejet sklep o ustanovitvi in bo začel delovati letos v jeseni. Organizacija proslave in razstave je' obdelana v posebni točki dnevnega reda. Glede ekskurzije v tujino je bilo sklenjeno, da ostane ta sklep za naslednjo nalogo, čeprav se za- vedamo, da bo s tem precej dela in težav. Ad 3,4 Razstava bo v Viteški dvorani mariborskega gradu; otvoritev bo v torek 8. maja ob 18. uri. Pokro- vitelj razstave je Svet podravskih občin. Ob razstavi bo organiziran tudi sprejem pri predsedniku občine. Predstojniki občinskih geodetskih uprav naj ta teden (do 13. aprila) dostavijo seznam vabljenih na sprejem iz posamezne občine. Prav tako naj predstojniki pošljejo seznam vabljenih na otvoritev razstave. GV 23(1979) 3 245 Sestavljen je bil protokol: - razstavo bo o tvoril predsednik društva, - slovesni nagovor predsednika Sveta podravskih občin, - poročilo o delovanju službe v regiji (Kobilica Janez), - podelitev priznanj. Stroški proslave in razstave so v glavnem za najem dvorane in organizacija sprejema. Sprejet je bil sklep: GZ Maribor bo poravnal stroške v hotelu Orel (sprejem) in prevoz panojev iz Slovenj Gradca, stroške najema dvorane pa društvo. V tem smislu bo poslalo društvo dopis izvršnim svetom občin za dodelitev sred- stev za kriti e stroškov najema dvorane. Dogovorjeno je bilo, da bo ponovni sestanek 24.4.1979 ob 9. uri, ko naj predstojniki občinskih GU prinesejo tudi možne eksponate za razstavo. Zapisnik sestavil tajnik Vrčko Dušan Zapisnik 2. seje 10 DG Maribor, ki je bila 24.4.1979 v prostorih GU Maribor. Predsednik Robinšak Rihard Edina točka dnevnega reda je bila priprava na razstavo ob 35-letnici geodetske službe v SRS in o geodetski službi v regiji. Predstojniki so prinesli možne eksponate za razstavo (načrti, instrumenti), ki prikazujejo predvsem nastanek in zgodovinski razvoj na našem območju. Pokrajinski arhiv je pripravljen pomagati pri eksponatih o prvotnih načrtih. Dogovori ena i e bila okvirna razde! itev za panoje: 1. pano (obojestransko) - Maribor 1. pano (obojestransko) - Ptuj (primerjava staro - novo) l . pano· (obojestransko) - Prekmurje 1 . pano - rezerva 4. panoji - prostorska dokumentacija Maribora Sprejeti sklepi: - Pokrajinski arhiv se pismeno zaprosi za eksponate: Maribor mesto, Grajski marof, Grajska vrata, Koroška vrata, Odredba o franciscejskem katastru. - Poslati dopise občinam z računom za sofinanciranje razstave. - Po dogovoru z GU SRS poslati iz Ljubljane publikacije 35 let geodetske službe (400 izvodov) in značke. Zapisnik sestavil tajnik Vrčko Dušan 246 GV 23(1979) 3 Predsednik Robinšak Rihard , l Zapisnik 3. seje 10 DG Maribor in predstojnikov GU, ki je bila 21.9.1979 v prostorih Geodetske uprave Maribor, UI. heroja Tomšiča 2. Dnevni red: l . Strokovna ekskurzija na Madžarsko. 2. Skupščina ZGS na Bledu dne 13.10.1979 - izvolitev delegatov - predlog za častne oziroma zaslužne člane ZGS - razprava o kandidatih za predsedstvo in odbore ZGS 3. 12. geodetski dan na BI edu 4. Šolstvo - poročilo o dosedanjem delu - predavate! ji - učni programi in skripta 5. Metodologija ter predlog nalog in opravil geodetskega upravnega organa. 6. Razno. Ad l Ekskurzija je bila 13. 9. do 15.9.1979. L...a sofinansiranj e ekskurzije bi bilo treba prispevati ca. 25 .000 din in se predlaga, da se ta vsota izplača iz blagajne društva. l. Sklep: Za sofinanciranje ekskurzije se odobri izplačilo 25.000 din iz blagajne društva geodetov Maribor. Ad 2 a) Za skupščino ZGS so bili predlagani naslednji kandidati: Kekec, Premzl, Lodrant, 3 delegate izvoli GZ Maribor, l delegata pa naj dajo člani društva iz ostalih delovnih organizacij v Ma- riboru (uredi Robinšak). b) Za častne in zaslužne člane ZGS so bili predlagani: Mrzlekar, Kolač, Pušnik, Robinšak, Samo- bor, Sraka in Kobilica. c) ZGS je z dopisom poslala seznam možnih kandidatov za predsedstvo in odbore ZGS. Novih predlo- gov v razpravi ni bilo in je bil sprejet poslani predlog. 2. Sklep: Za Skupščino ZGS so izvoljeni naslednji kandidati: Kekec Alojz, Premzl Boris, Lodrant Franc, 3 delegati iz GZ Maribor, 1 delegat - zunanji. 3. Sklep: Za častne in zaslužne člane ZGS predlaga DG Maribor naslednje: Mrzlekarja Dušana, Kolača Ahmeta, Pušnika Vinka, Robinšaka Riharda, Samoborja Bogdana, Sraka Roziko, Kobilico Janeza. 4. Sklep: DG Maribor predlaga za predsedstvo ZGS naslednje: Kobilica - predsednik Šivic - podpredsednik Mlakar Kolman Kren za 10 ZGS Avbelj - predsednik Vilfan Seliškar Demšar GV 23(1979) 3 247 za nadzorni odbor Majcen - predsednik Golorej Lesar Ad 3 O programu Geodetskega dneva nas je obvestil tov. Robinšak. Ad 4 O dosedanjem delu na geodetskem oddelku Srednje gradbene šole v Mariboru je podal poročilo tov. Kobilica. Treba bo še naprej iskati možne kandidate za predavanja predmetov iz stroke, predvsem s časom, ko bo vedno več strokovnih predmetov, trenutno pa so potrebe pokrite. Prav tako je treba najti možnosti za tehnično opremo, predvsem za vaje iz geodetskih predmetov, ki se bodo začele spo- mladi. Veliko bo sicer oskrbel GZ Maribor, vendar moramo pretehtati tudi lastne možnosti (na geodetskih upravah). Glede skript že poteka dogovarjanje z geodetskim oddelkom Srednje gradbene šole v Ljubljani. Ad 5 GU SRS je v dopisu z dne 16.7.1979 poslala osnovne smernice za popis opravil in nalog občinskih geodetskih organov. Te smernice se ne ujemajo z mariborskim primerom, kjer je bil popis pristojno- sti, nalog in opravil opravljen že pred tem. 5. Sklep: Kot primer se pošlje mariborski predlog popisa pristojnosti, nalog in opravil vsem GU, ki jih zastopajo pristojni predstojniki. Ad 6 a) Za boljšo evidenco o članih GD Maribor so bili razdeljeni osebni kartoni, s katerimi naj bi dobi- li osnovne podatke in preglednejšo evidenco o članih. b) Tov. Bratoš kot blagajnik društva je zaprosil predstojnike za nadaljnjo pomoč pri pobiranju čla­ narine. c) Tov. Robinšak je predlagal organizatorjem razstav ob 35-letnici geodetske službe, ki sta bili v Ravnah in Ptuju, da pošljeta poročila oziroma zapis za Geodetski vestnik 248 GV 23(1979) 3 Tajnik Vrčko Dušan NAPRAVA ZA DALJ INSKO ZAZNAVANJE STRUPENIH PLINOV Der Spiegel 9.04.1979 Fiziki v ZRN so konstruirali napravo za odkrivanje strupenih emisij. Princip: Na visoki zgradbi nameščen računalniško podprt in kontroliran laserski top bo na razdalji do 5 km na 20 različnih valovnih dolžinah odkrival in seveda istočasno določal več razi ičnih škodljivih sestavin. Raču­ nalnik bo na podlagi odboja in molekularnih karakteristik določal onesnaženje. Vse skupaj bo vgrajeno v standardni kontejner, ki se lahko prevaža s tovornjakom ali železnico. Laserski top deluje na nevidnem infrardečem spektru, ki je neviden in neškodljiv za oko. Ker bo z vsakim impulzom odposlanih do 20 frekvenc, bo možno meriti tudi različne sestavine istočasno. Naprava bo razstavi jena na spomladanskem hannoverskem sejmu. T. Banovec MEDNARODNE IN NACIONALNE MANIFESTACIJE V LETU 1980 l. HAMBURG; 13. - 26. julija X IV. kongres Mednarodnega društva za fotogrametrij o - IS P 2. TOKIO; 25 .8. - 1 . septembra X . konferenca Mednarodnega združenja za kartografij o - ICA 3. CANBERRA; 2. - 15. decembra XVII. zasedanje Mednapodne unije za geodezijo in geofiziko - IUGG 4. BOLGARIJA II • četrti etj e; III. četrtletje; IV. četrti etj e; konferenca o mrežah za izmero in zakol ičevanj e pri gradnji naselij, mednarodni simpozij komisije 5 FIG avtomatska obdelava geodetskih podatkov, konferenca - komasacija - dejavnik z:a racio;;alno in učinkovito obdelavo ob- delovalnih površin 5. NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA II. ali IV. četrtletje: mehanizacija in avtomatizacija v geodeziji, fotogrametriji in kartogra- fiji 19. - 23. maja; peto posvetovanje uredništev strokovnih geodetskih časopisov sociali- stičnih držav IV. četrtletje;. simpozij: racionalizacija fotogrametrično merjenih nalog 6. POLJSKA II. četrti etj e; 111 • četrti etj e; IV. četrtletje; konferenca - topografske karte Poljske za potrebe proizvodnje (ljudsko ekono- mijo) konferenca - geodetska priprava terena za gradnjo družinskih zgradb konferenca - avtomatizacija kartografskega procesa GV 23(1979) 3 249 7. MADŽARSKA 111. četrtletje; uspesnost organizacije geodetskih kartografskih del 8. ČEŠKOSLOVAŠKA Praga 14 . - 1 7 . a pri I a; simpozij - geodetska dela pri gradnji metroja. V. Kolman IMENOVANJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 7. redni seji dne 29.8.1979 izvolil: dr. Jureta BESENIČAR.!A, dipl .ing.geod. za docenta za predmete Izravnalni račun l. in II. in Netopografska fotogrametrija MAGISTERIJ Dne 10.7.1979 je na oddelku za geodezijo na Interdisciplinarnem podiplomskem studiju prostorske- ga in urbanističnega planiranja zagovarjal svojo magistrsko nalogo izr .prof. Milan Naprudnik, dipl. ing .geod. Naslov naloge: Tematska kartografija v prostorskem planiranju. 250 GV 23(1979) 3 UDK 528:338.984 = 863 Geodezija, planiranje MAJC EN , S ton ko 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Izvirna razprava SVOBODNA MENJAVA DELA, SREDNJEROČNI PLANI IN GEODETSKA SLUŽBA Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 177 Pristojnosti, financiranje in programiranje nalog geodetske službe je treba uskladiti z novimi družbenoekonomskimi odnosi. Podani so predlogi za spre- membe zakonodaje, ki ureja dejavnost geodetske službe. GV - 89 UDK 528.9(048):912 (084.42-12)Domžale Domžale, opis, tematski atlas SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS ROTE-Domžale Boris Bregant Strokovno poročilo Geodetski vestnik, Ljubljana, 23(1979) 3, p.1851 zvd Atlas vsebuje 55 kart v merilu 1 : 10.000. Na osnovi, ki jo tvori v oranžni barvi tiskana vsebina topografskih načrtov je v črnem natisnjena vsebina registra območij teritorialnih enot (ROTE): meje teritorialnih enot s šiframl in hišne stevilke z ulicami in pripadajočimi znaki. Prikazana je metodologija zasnove atlasa, njegova uporabnost, prednosti in slabosti . GV - 91 Boris Bregant UDK 528(497. 12)(091 )=863 Geodezija, Slovenija, zgodovina KOROŠEC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84 NAŠ PROSTOR V ČASU IN PROJEKCIJ 1 Povzetek izvirne studije Opis razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejevanja na osrednjem Slovenskem Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 183 Zgodovinski pregled zajema čas od prvih začetkov kartografije v Evropi in na slovenskem ozemlju do 1. 1941. Razvoj geodezije pri nas je prikazan v širokem okviru splošnega zgodovinskega, zlasti družbeno-gospodarskega dogajanja. GV -90 UDK 351 :528:31 (497. l 2)=863 Geodetska si užba, statistična si užba SELIŠKAR, Aleš 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Boris Bregant Strokovno poročilo SODELOVANJE GEODETSKE IN STATISTIČNE SLUŽBE Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 191 Sodelovanje_obeh služb se je poglobilo ob akciji za nastavitev registra ob- močij teritorialnih enot - ROTE in evidence hisnih številk - EHIŠ. Sodelo- vanje se nadaljuje pri oblikovanju nekaterih republiskih in zveznih predpi- sov. GV - 92 Boris Bregant UDC 528(497. 12)(091 )=863 Geodesy, Slovenia, history KOROŠEC, Branko 61000 Ljubljana, YU, Linhartova 84 OUR SPACE IN TIME AND PROJECTION Summary of original study Description of development of land measurements, cartography, and regio- nal pol icy in the central Slovenia Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 183 Hystorical overview takes the tirne from the very first beginnings of carto- graphy in Europe and in the territory of Slovenia till 1941. The development of geodesy in our country is shown in the wide frame of general historical and particularly social and economic activities. GV - 90 UDC 351 :528:31 (497 .12 )=863 Geodetic service, statistical service SELIŠKAR, Aleš 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Boris Bregant Professional report THE COOPERATION OF GEODETIC AND STATISTICAL SERVICE Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 191 ' The cooperation of both services has been widened at the action of establ i- shment of ROTE and EH IŠ. The cooperation is continued at the construction of some republic and federal regulations. GV - 92 UDC 528(497. 12)(091 )=863 Geodesy, planning MAJCEN, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Original discussion FREE EXCHANGE OF WORK, MIDDLE TERM PLANS AND GEODETIC SERVICE Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 177 C ompetences, financing, and programming of geodetic service work are to be accomodated with new relations in soci ety and economy. The proposals are given for changes in legislation, which regulates the geodetic service activity. GV - 89 UDC 528. 9(048):912(084 .42-12)Domžale Domžale, description, thematic atlas SVETIK, Peter 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS ROTE - Domžale Boris Bregant Professional report Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p .1851 mep The atlas contents 55 maps in scale 1 : 1 O .000. On the base which is re- presented with orange colour printed content of topographic maps is in black colour overprinted the content of ROTE: the boundaries of territorial units with numbers and house numbers with streets and corresponding num- bers. Further it is shown the methodology of fundamentals of atlas, its applicability, merrits and demerits. GV - 91 Boris Bregant UDK 338. 984:352 .07=863 Občina, planiranje JENIČ, Franc 68270, YU, Krsko, Geodetska uprava Strokovno poročilo RAZMIŠLJANJE O PLANIRANJU V OBČINAH Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 196 Skupno z nastajanjem in sprejemanjem posameznih faz družbenega plana mora nastajati tudi plan geodetskih del. Elementi plana geodetskih del naj bodo zajeti v planih nosilcev planiranja v občini. GV - 93 UDK 347 .235 .11 :625 .71+625. 78=863 Kataster, poti, cevovodi, kabli, kanalizacija URH, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Gradbeni center Slovenije Boris Bregant Izvirna študija INTEGRALNA VLOGA PREGLEDNEGA DELA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV V NAČRTOVANJU RAZVOJA (P-KKN) Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 203 Za prostorsko in družbeno planiranje je potreben pregledni načrt katastra komunalnih naprav. Prikazana je kartografska metoda za oceno stanja in razvojnih možnosti v prostoru. GV - 95 Boris Bregant UD K 528 .48=863 Strokovno poročilo Inženirske meritve, posebna področja izmere UKMAR, Zorko 61000 Ljubljana, YU, Gorkičeva 16 DEJAVNOST GEODETSKE SLUŽBE V PRIPRAVAH ZA PROSTO CONO NA KRASU Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 198 Naloga geodetske službe je bila zagotoviti potrebne geodetske osnove za programiranje, projektiranje in izvedbo gradnje objektov. Naloga je bila zapletena, ker je bilo treba upostevati enotnost cone, ki leži v dveh drža- vah. Opisana je vzpostavitev enotnega geodetskega in kartografskega siste- ma v coni. GV - 94 UDK 061.3(4):007:168.4:711=863 Seminar, prostorski informacijski sistem NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Boris Bregant Strokovno poročilo EVROPSKI SEMINAR O INFORMACIJSKIH SISTEMIH ZA REGIONALNO PROSTORSKO PLANIRANJE, MADRID 11 .-15. jun. 1979 Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 207 Obravnavanih je bilo šest ožjih tematskih področij v zvezi z informacijski- mi sistemi za regionalno prostorsko planiranje. Predstavniki Jugoslavije so sedel ova I i z dvema referatoma . GV - 96 Boris Bregant UDC 528 .48=863 Engineer's surveying, special fields of surveying UKMAR, Zorko 61000 Ljubljana, YU, Gorkičeva 16 Professional report THE ACTIVITY OF GEODETIC SERVICE IN THE PREPARATION WORK FOR DUTY FREE ZONE IN KRAS, S LOVEN IA Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 198 Geodetic service should have declared the geodetic base for programming, proj ecting, and elaboration of obj ects. The task has been compl icated having in mind the unity of zone lying in two different countries. Poper shows the estab il ishment of the un itary geodetic and cartographic system in the zone. GV - 94 UDC 061 . 3(4 ):007: 168 .4: 711 =863 Course, geogrophic information system NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Boris Bregant Professional report EUROPEAN SYMPOSIUM ABOUT INFORMATION SYSTEMS FOR REGIO- NAL SPATIAL PLANN ING, MADRID 11-15 jun .1979 Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 207 Symposium have deal t with six narrower thematics in connection with in- formation systems for regional spatial planning. Yugoslavian represetati- ves were cooperated with two papers. GV - 96 Boris Bregant UDC 338.984:352.07=863 Community, planning JENIČ, Franc 68270, YU, Krsko, Geodetska uprava Professional report CONSIDERATION ABOUT PLANNING IN COMMUNITIES Geodetski vestnik, Ljubljana,23(1979) 3, p. 196 Together with the arising and admission different phases of society plan must orise also the plan of geodetic works. The elements of geodetic work plan should be incorporoted in the plans of corriers of plonning in commu- nity. GV- 93 UDC 347. 235. 11 :625. 71+625. 78=863 Cadastre, cabel, pipeline, roads, sewerage URH, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Gradbeni center Slovenije Boris Bregant Original study THE INTEGRATE ROLE OF REVISION PART OF THE COMMUNAL BUIL- D ING CADASTRE IN THE PLANN ING OF THE DEVELOPMENT Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 203 For regional and social planning is necessary the revision plan of communal building cadastre. The cartographic method is shown for the status estima- tion and development possibilities of a region. GV - 95 Boris Bregant UDK 62 .001 .5=863 Strokovna razprava Znanstvene in tehnične raziskave GO LOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS MNENJA IN PREDLOGI K RAZISKAVAM - RAZISKOVALNIM NALOGAM Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 209 Podani so predlogi v zvezi s postopkom za določanje vsebine raziskovalnih nalog. GV - 97 Boris Bregant UD K 001 .4:528=863 Izvirna študija Geodezija, strokovni jezik, slovenščina GOLOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS O PISAVI IN PREVAJANJU TUJK V GEODETSKI DEJAVNOSTI (nadalje- vanje) Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 223 Obravnavano je poimenovanje točk, ki služijo za naslonitev za (absolutno) orientacij o stereomodelov v fotogrametriji. Podani so predlogi za'slovenj e- n je nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije in mejnih strokovnih področij . GV - 99 Boris Bregant UDK 528. 92=863 Praktična kartografija KOS, Vili 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS KARTA MESTA MURSKA SOBOTA Strokovno poročilo Primer tiska karte z uporabo rastrske tehnologije in kratke barvne skale Geodetski vestnik, Liubljana, 23 (1979) 3, p. 217 1 zvd Podrobno je opisan tehnološki postopek izdelave večbarvne karte. GV - 98 Boris Bregant UDC 528. 92=863 Pract i ca I cartogra phy KOS, Vili 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS Professional report THE TOWN MAP OF MURSKA SOBOTA, S LOVEN IA Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p.2171 map Poper describes in the details the technology of elaboration of multicolour map. GV - 98 Boris Bregant UDC 62 .001 .5=863 Professional discussion Scientific and technical research work GO LOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS OPIN IONS AND PROPOSALS ABOUT RESEARCH WORK Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 209 Poper gives the proposals in connection with procedure for determination of the contents for research work. GV - 97 Boris Bregant UDC 001 .4:528=863 Ori gina! study Geodesy, S loven ion, terminology GOLOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS ABOUT WRITTING AND TRANSLATING OF FOREIGN WORDS IN GEO- DETI( ACTIVITY (continuation) Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 3, p. 223 Poper deals with the naming of points, which are used for absolute orienta- tion of stereomodels in photogrammetry. The suggestions are given for transla- tion in Slovene for some professional expressions from geodesy and marginal professional fields of work. GV - 99 Boris Bregant kompakten lahek udoben Novielektrooptični daljinomer DM 501 ima vse značilnosti, ki so napravi I e že njegove- ga predhodnika DM 500 tako us- pešnega: kompaktnost, majhno težo, udobno uporabo, nataklji- vost na daljnogled Kernovih teodo- litov DKM2-A in KI-S NOVOSTI pa so: - večji doseg (2000 m), - samodeino naravnavanje svetlobne jakosti, - obojestranska vrtljivost, - ponovi janj e meritve vsaki dve sekundi na gibi jive cilje (npr. pri zakoličbah). Kern et Co. AG', Werke f(fr Prtizi sionsmechani k und Optik 5001 AARAU Švica . Zanimam se za novi DM 501: r.Pošljite mi barvni prospekt. *Želim prikaz instrumenta. *Pošljite mi ponudbo. Name - ime: Beruf - poki i c: Adresse - naslov: Uvozne in servisne storitve opravlja: MLADOST· ZAGREB, Predstavništvo Ljubljana Celovška c. 143 SI i ko 1 . EI ektroopti čni dal ji nomer DM 501, nasajen na da- 1 jnogl ed sekundnega teodolita DKM2-A. Na stoja- lu je pritrjen s polnilnikom. Napajalni kabel, ki je priključen na stabilni podstavek teodolita, ne ovira prostega gibanja instrumenta. Slika 2. Z enostavno staknitvijo DM 501 z daljnogledom na teodolitu nastane priročen el ektroopti čni dal ji nomer. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZDRUŽEN EGA DELA ZA NOTRANJI TRG "P R O S V E TA" vam kot prodajalec izdelkov firm: AGA, KERN, ZEISS, WILD, OPTON, HEWLETT, PACKARD, RICHTER, CORADI, BEETL!:, SPL.FINOMEHANIKA ITD. nudimo geodetske instrumente, pisarniško orodje, pribore in opremo za izvajanje geodetskih del. Z vsemi izdelki boste pri nas hitro in poceni postreženi. GEODETSKI INSTRUMENTI: teodoliti, nivelirji, tal