Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 10. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. maja 1937 Ven iz okovov v sončno bodočnost! Kadarkoli presojamo življenje, tičimo vsi ne samo do gležnjev, ampak do vratu v navadah in oblikah, ki s stvarnostjo in z življenjem nimajo nobenega stika več in zato zanj tudi nobene vrednosti. Svoj del priklepamo na miselnost, ki je že zapadla propadu, in ga oblačimo v forme, ki niso zmožne, da bi življenje sodobnosti količkaj usmerjale. Nič ne vemo, da moramo novo vino vlivati v nove mehove, da ga stari ne drže več. Zato nas časi prehitevajo zaradi naše zaostalosti. Treba je samo, da se za hip ozremo na celoten sistem našega organizacijskega in našega javnega življenja sploh in povsod bomo z neverjetno lahkoto ugotovili, da hočemo živeti le od oblik in dediščine preteklosti, preleni, da bi delali za sodobnost in mislili na bodočnost. Rodi se kmet in dela z metodami očeta in gre z njimi v grob. Sin nastopi isto pot in propade gospodarsko. Obrtnik v cvetočih dneh ne misli na obrambo svoje prosperitete. v črnih dneh žolč razliva nad slabe čase in podleže nepripravljen. Učitelj z metodami, s katerimi je prišel z uči-Ijišča. stopa v pokoj, uradnik navija v spremenjenih razmerah s staro vestnostjo svoje paragrafe in črta rubrike v narodovo škodo, davkar kakor krvoses čepi пц hrbtu ubogega ljudstva in pije kri. da že vse skupaj smrdi in vpije do neba, duhovnik z bogoslovnimi študijami oblikuje živ-Ijenje in se po črki davnih let peha za srečno sedanjost in blaženo večnost naroda, ljudi, iz katerih je izšel. je v tem mnogo resnice, in v tem je naš greh. Za resnično življenje je treba, da trenutnega obvladaš in da bodočega oblikuješ. Tega je treba nam. zlasti nam katoličanom. Ven iz okovov, ven iz vezi starega oblikoslovja v novo sproščenost, v novo samozavest tokovnega bogastva svojega svetovnega nazora in v novo rast. iNič ne maramo varuhov apostola Petra v ječi, nič okovov, ki so lioteli v njem Cerkev zasužnjevati in jo udariti. Angel naše misli ne more poznati zapahov, pred njim se vrata odpirajo na stežaj in mi gremo v življenje, ker tako hočemo in tako moramo in zato, ker ne maramo, da bi kdo drugi življenje oblikoval, kakor mi, ker bi ga napak. V plesnivo preteklost oblečeno mišljenje te vere nima v lastno zmago. Kakor hromi stoje odreveneli pred velikimi nevarnostmi časovnih gibanj in čakajo v trepetu, da jih stro. Mesto da bi iskali potov za rešitev, vse beži pred nalogo časa, da si otme golo življenje, pa četudi brez časti. Nihče se ne upa pogledati soncu v obraz. Vse beži pred njim z dežele v mesto, iz mesta v tovarno, iz borbe za pravo vrednost notranjega človeka k zunanjemu videzu in k šminkam in maskam, iz viharjev idejnih tokov v suženjsko hlapčevanje nezrelih in nezdravih masovnih gibanj brezmočnega človeka, ki tvori njihovo bistveno podlago. Ob neizčrpnem bogastvu katolicizma smo videli mladega duhovnika iz delavskih revirjev in ga slišali prerokovati za nas sramotno pesem, da pač vse skupaj ne pomaga nič, da gre in bo šel brezbožni časovni tok boljševizma preko vsega sveta in tudi preko nas. Mi z našo miselnostjo strmimo nad tako uničujočo prerokbo zlasti še, če prihaja iz ust duhovnika. Mi raje mislimo na Davida, ki se je zvezal z Bogom in jih pobil 10.000, na Gedeona, ki je s peščico 300 mož po-gazil celo vojsko, na makabejske brate, ki so v najtežjih dneh očistili deželo svojo nečistih žrt-venikov in narodu odvzeli sramoto, kakor bi se predajali takim ponižujočim instinktom. Katolicizem v svojem bistvu je borba za zmago, je neizprosen nasprotnik gnilih zastojev. Je to borba za napredek poedinca in občestva, ki mora iz notranje polnosti za vse in za sleherni čas najti primernih metod in oblik. Čim temnejši so časi, tem drznejša je naloga njegova in naša in tem lepša zato. Zato le ven iz suženjstva in hlapče-vanja tuji misli in lastni lenobi. Dediščino očetov: Mahniča, Kreka in drugih smo pojedli. Ne zanašajnio se več nanjo, ki je lepa samo v zgodovini. Z njihovim zanosom in z njihovo vero pa se preborimo in prebijemo z novimi metodami skozi tesni novih dni na novo prelepo in prostrano sončno jaso: e k s k 1 u z i v n o slovensko narodno katoliško bodočnost. Problem gorenjske bolnice /, razvoji-m časa je danes za nas poli'jt indii-siriji'. ki nt" priv.ivlja samo Jesenic in njene okolice, najaklnalnejše vprašanje Ki'"'lnja Jeseniški- bolnice'. '?.v od lanskoletnega javnega zborovanja, ki se je vršilo na dvoriSčn pred liolelom Paar na Jesenicah, zlasti pa v zadnjem easn se v ц;огпјет delu (iorenjske /.ivo razpravlja o n redit vi vprašanja bolnice, ki naj bi se zgradila v radovljiškem okrajn. Neizpodbitno dejstvo je, da je bolnica tu neobhodno potrebna. \ edno se sliši o napredni Ciorenjski in njenih naravnih krasotah, vendar je resnica, da vsa (>o-renjska nima niti ene krajevne bolnice, z izjemo bolnice bratovske sklad nice, katera je samo za njene člane. S postavitvijo tukajšnje krajevne bolnice bi bila znatno razbremenjena tudi ljubljanska bolnica. /, zemljevida naše ožje domovine vidimo, da je z bolnicami prav dobro jireskrbljena bivša Štajerska, ki jih ima kar 8. Dolenjska ima dve bolnici, naša Gorenjska pa nobene. Z Jesenic Zobozdravstveni izpit pred zdravniško komisijo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je napravil naš rojak in sodelavec v naših kulturnih organizacijah g. Stanko Savin-, šek. Ko g. Savinšku ob tej priliki čestitamo, želimo, da ostane med nami in tu na Jesenicah otvori svoj atelje. Srebrno poroko sta preteklo nedeljo ])raz-znovala g. Štefan Ravnik in njegova žena .Marija. Cerkveni obred je opravil tukajšnji rojak kanonik in stolni župnik g. Tomaž Klinar. Srebr-noporočeneema želimo ob tej priliki, da bi v krogu svoje številne družine zdrava in čila dočakala časov zlate poroke. Stavbinsko delavstvo, ki je bilo radi neugodnih vremenskih razmer v ))recejšnjem številu na dopustu, se je sedaj vrnilo na delo in s podvojeno marljivostjo gradi na novili ol)jektih. Delavci stav])inci, člani naše strokovne organizacije ZZD, svoje vrste do-i)ro drže in jih še vedno večajo. Organizacija ZZD na Jesenicah zelo lepo na-prcduje. Prvega maja so se njeni člani udeležili sv. maše na .Savi, ki je bila darovana za naše delavstvo. Drugega maja je imela v veliki dvorani Krekovega doma lepo obiskan članski sestanek. katerega sta se udeležila zastopnika centrale iz Ljubljane, tovariša 1'ernišek in 1'reželj. Njunim izvajanjem so delavci sledili z veliko jjozornostjo in zanimanjem. Veseli so bili jasne in odkrite besede, iz katere so spoznali, da je Ic v vrstah ZZD pravi katoliški delavski po-kret. — Tečaja, ki ga je centrala Z Z jj pretekle dni za naše delavce priredila v Ljubljani, so se udeležili od nas 4 tečajniki. Vsi se pohvalijo, da je bil tečaj dobro pripravljen in da so na njem veliko pridobili. Vsi tečajniki so se udeležili izrednega občnega zbora Z/D v Ljubljani. Ogenj, ki so ga prinesli s seboj na Jesenice iz lečaja in z obč. zbora, bo tudi v naših vrstah doprinesel svoje. 2 »Delavska pravica« se je žc v dveh zaporednih številkah obregnila ob to, da 1. maja v savski cerkvi ni bilo sv. mašo za pokojne člane JSZ. Morda hoče s tem begati naše ljudi in zase žeti kak uspeh. Gospodom od JSZ bodi povedano, in s tem tudi javnosti, ki bi jo JSZ rada begala, da g. Križmana, ki na Savi mašuje, nihče ni prosil, da bi opravil sv. daritev za pokojne člane JSZ. Kdor drugače govori, ta laže. C. križni an, ki se sicer ne strinja z dosedanjim vodstvom krajevne JSZ in njegovimi metodami, je mnenja, da stari zaslužni borci jeseniškega katoliškega del. pokreta niso nič krivi sedanje zameglenosti v JSZ in je prav, če se jih s hvaležnostjo spominjamo ter zanje darujemo sv. daritve. To je tudi marsikatero leto sam od sebe napravil, v spremenjenih razmerah pa je pričakoval od gospodov pri JSZ. da ga bodo za to prosili. Pa ga niso, sedaj pa zavijajo oči. Zdravniška preiskava prodajalcev živil. Uprava občine Jesenice razglaša; Na podlagi odredbe okrajnega načel-stva v Radovljici v zvezi člena 21. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili čl. 2">. in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni čl. >5. bo okrajno načel-stvo po svojih organih zdravnikih izvršilo ponovno preiskavo nad osebjem, ki je zaposleno: i. dojilje: 2. delavci, ki predelujejo življenjske potrebščine (mesnice, kuharne, pekarne, gostilne, hoteli, kavarne, slaščičarne itd.); 1. rodbine. ki sprejemajo na stanovanje in hrano tuje otroke: 4. osebe, ki se postavljajo na službo pri ustanovah za socialno in zdravstveno zaščito otrok. Mestna občina poziva vse, tako delodajalce kakor tudi delojemalce in člane njihovih družin, ki so obvezani, podvreči se zdravniški preiskavi, ako se le-ti pečajo z omenjenimi posli, da se radi sestave tozadevnega seznama zgla-sijo v občinski pisarni do 15. maja t. I. kdor še ni izvršil (e prijave, se poziva, da to nemudoma stori. Po Уу. zakona o t zatiranju nalezljivih bo- lezni se morajo vse te osebe ob vsaki »riliki kontrole nad živilskimi obrati izkazati z zdravniškimi legitimacijami, da ne boliijejo na nalezljivih boleznih. Proti kršiteljem v tem razglasu navedenih zakonskih dohvčil se bo uvedel kazenski postopek. Velemestno hognt spored za binkoštne praznike je oripravljen v kinu v Krekovem domu. Predstave se vršijo: v krajevna bratovska sklacliiica na Jesenicah se je odločila, kakor smo iz iietiracliiih krogov informirani, da bo že v tem letu zgradila novo bolnico s 75 posteljami, dosedanjo bolnico pa prodala Kranjski industrijski družbi. Apeliramo na odgovorne činitelje pri Krajevni bratovski skladnici, da ne gradijo svoje bolnice samo zase, marveč skupno s krajevno bolnico za radovljiški okraj in okolico. Občinski zastop na Jesenicah je vložil pri kr. banski upravi v Ljubljani potrebno prošnjo, da se bolnica zgradi na Jesenicah. Mi samo želimo in vabimo vso javnost, da občinski zastop v tej akciji podpira. Sleherni, ki pošteno misli in želi, da se zgradi bolnica v radovljiškem okraju, mora priznati, da so Jesenice edini kraj, ki bi resno prišel v ])o-štev za zgraditev te bolnice. Zakaj? Jasno je, da v radovljiškem okraju občini Jesenice in Koroška Bela predstavljata dve tretjini davčne moči in če vzamemo za podlago število prebivalstva, ki ga je v radovljiškem okraju okoli 58.000. vidimo, da imata ti dve občini sami eno tretjino prebivalstva. Ker pa se mora v tem primeru, kje naj bo bodoča bolnica, upoštevati kot najvažnejše prometno križišče, mora še tako velik egoist pritrditi, da so to samo Jesenice. Ko smo to ugotovili in priznali, konštatiramo. da že po naravni legi gravitirata na Jesenice in se jim pridružit jeta še obe dolini: bohinjska in kratijsko-gorska, ki tvorita tudi nad eno tretjino prebivalstva. Radovljičaiii se potegujejo, da bi se bolnica zgradila v Radovljici, češ, da naj bi se delokrog bolnice razširil tudi na kratijski okraj in bi tako Radovljica postala nekako središče. Izgovarjajo se titdi, da jiride na Štajerskem na 50.000 do 80.000 prebivalcev ena bolnica in bi radovljiški okraj sam zase ne zmogel teh bremen. Radovljiški okraj ima le okoli 58.000 prebivalcev — od teh da je zavarovanih jiri bratovski skladnici 8.000 do 10.000, tedaj da ostane le okoli 50.000 prebivalcev, ki bi se posluževali bolnice. Nekateri črnogledi od bratovske skladnice mislijo, da bi bili * skupno bolnico njiliovi interesi zapostavljeni; podobno mnenje podpirajo tudi tisti gospodje, ki se navdušujejo, da bi bolnica stala v Radovljici, ko pravijo, da dvomijo, da l)i bilo pogajanje z bratovsko skladnico ttspešno in oportuno. češ da bi bili pri tipravljanjti bolnice zapostavljeni interesi zainteresiranih občin. Ugotavljamo, da je vsaka taka bojazen ne-titeineljena. neiskrena in prehaja že v demagogijo in sainodrštvo. \ si ti gospodje prav dobro vedo. da daties obstoja v naši državi mnogo takih kombiniranih zavodov in razmeroma dobro uspevajo. Upamo, da tnorda ne vlada med vsemi gospodi pri Krajevni bratovski skladnici laka maltxlns-nost. ker so tudi njihovi interesi »kupni in bi imeli od bolnice bratovske skladnice koristi le samo njeni trenutni člani, kje pa so upokojenci, invalidi in onemogli, ki bi ne imeli od bolnice bratovske skladnice nobene koristi. ■Mnenja smo, da ima v tej zadevi in prav v tem času pravico svetovati iii kritizirati vsa naša cenjena javnost, saj gre za naše skupne potrel)e. Zato vsi na (k»lo! Bolnico hočemo in moramo dohiti na Jesenice. Ako nas Jeseničane že ločijo po svojih političnih interesih, ne smemo dopustiti, da hi nas tukaj, ko vendar gre za ohčo dohrol)it, našli naši nasprotniki nesložne. v razprtijah in nepripravljene. Dne 24. aprila tega leta se je vršil v prostorih Mestnega doma v Radovljici skupni sestanek žu-l)anov radovljiškega okraja, na katerem se je razpravljalo predvsem o gradnji bolnice za naš okraj. Sklical in vodil ga je župan občine Radovljica. Zastopanih je bilo 15 občin po svojih županih iu odbornikih. Posebno poročilo sta podala radovljiški župan g. Franc Re-sman in sreski sanitetni referent g. dr. Slivnik. Iz njunih poročil in zbranega gradiva je razvidno, da se zavzemata za Radovljico, kar je povsem razumljivo. Opozarjamo, da ])ri tej akciji ne smejo voditi toliko gospodarski interesi posameznih občin, kje naj bo bolnica, ko bodo vendar morale vse občine plačevati doklade. Zato mora bolnica biti na Jesenicah. ker so Jesenice naravno središče in križišče ter z manjšimi stroški dostopne. Xa tem sestanku se zastopniki občin niso mogli zediniti. kje naj bo bolnica in so sklenili, da se bo vršil drugi sestanek čez mesec dni. do tedaj pa naj občine po svojih zastopstvih razpravljajo in sklenejo, za kaj se odločijo, ali se bolnica sploh gradi in če se gradi, kje naj se gradi. Za Bled pravijo, da zaradi letovišča ni primeren za bolnico, s čimer se mi strinjamo. Kar velja za Bled. naj velja tudi za Radovljico: saj ima Radovljica prav v razvoju turizma za letovišče široko polje in bodočnost prav v tem. Ni pa to mesto za razne take institucije: okrajno načelstvo, davkarijo, bolnico itd. Gradnja bolnice je dozorela in ne gre. da bi se stvar še nadalje zadrževala. Nn razpolago je amortizacijsko posojilo, ki ga nudi Ol ZO za dobo 40 let s 7% amortizacijo. I'redvidena je bolnica za 100 postelj, kar naj bi stalo povprečno 5.000.000 Din in bi tako znašal letni obrok 210.000 dinarjev ali 7% doklado na direktne davke pri sedanji davčni podlagi, ali pa 75% v enem letu. kar ne pomeni prevelike obremenitve v razmerju s koristmi, ki bi jih imeli občani: 1. večina bolnikov, razen najtežjih bolezni, bi se lahko zdravila v tej bolnici; 2. odpadli bi prevozni stroški za revne in nalezljive bolezni do Ljubljane; 5. svojci, ki hodijo na obisk bolnikom, bi si prihranili na času in velik del prevoznih stroškov; 4. pri nesrečah bi dobili ponesrečenci takojšnjo pomoč; 5. bolniški blagajni bi odpadli stroški za prevoz bolnikov; (). zadoščeno bi bilo zahtevam zakona o zatiranju nalezljivih bolezni § 2().. ki pravi, da bodo morale vse večje občine zgraditi izolirnice. Zato ne čakajmo, ampak po gorenjsko zagrabimo za delo in si napravimo bolnico, ki mora stati na Jesenicah. K. J. Duša Slovenca - Evropejca \ sak lian si- odločno trkamo na prsi in dokazujemo svojo samozavest in vsak čas smo pripravljeni poteptati nasprotnika, ki se je drznil to našo samozavest okviriti kot amatersko slikarsko skazo in jo obesiti na ogled puliloKlav-cem, da bi jo eenili po lastni vrednosti. Kljub temu se je dotrajalo in se dogaja bas to. čemnr smo bili nasprotni, zato ne moremo dokazati, da smo te svoje zasmeliovalce zares ukrotili ter jim vsilili svojo avtoriteto. Potem bo tudi držalo, da ta naša samozavest res ni nič drugega kot okvirjen reklamni lepak, ki ima vse hibe amaterskega umotvora . Uesno se moramo vprašati, zakaj se vsi naši poizkusi, najti v življenju trda tla, razblinijo. Vzroki so v vsej globini, vpleteni v velikansko zemeljsko mrežo, ki objema vse паг(и1е in plemena nalik ogromnemu polipu, ki -s svojimi tipal- 3 kam i sesa iz zemlje trpek življenjski sok. Mi «mo ena teh tipalk, majhen del tega ogromnega telesa, nebogljenci, ki jim večji in močnejši sosedi izpod korenin kradejo življenjsko potrebne sokove. Mi pa ne upamo obdolžiti te strašne tatvine tujca, ampak se v svoji sovražnosti dolžimo med seboj in se z lakomnim eogizmom bijemo okrog praznega korita. Če smo priznali, da smo majhanovo Miiike« mi je prišel iiu misel, ko sem krasno majniško jutro jadral po goriijesavski dolini od zapada ])roti vzhodu. Mnogo meščanov, zlasti Ljubljančanov morda niti iie ve, da se začetkom maja že ob štirih zjutraj »dan dela« in tedaj je najlepšo: eesta prosta, nobenih vozil, tisti, ki se vozijo v avtomobilih, so navadno pos|)anri in jih pred deveto uro ni iia cesto, da bi plašili ljudi in živali s svojim dirjanjem .skozi vasi. \ jeseniškem zvoniku, ki še vedno nosi streho iz nadomestila za baker, katerega je oropala svetovna vojna, je odbila štiri. Kdina lokomotiva premika na prostranem kohxlvorii. Iz tovarniških diinnikov, treh niartinarskih, kar pomeni, da so v obratu tri peči, torej polna zaposlitev, se vali dim proti vzhodu, kar pomeni lepo vreme. ZtM-javi lireščijo, veliki polip žerjav grabi več stotov železa z enim samim prijemom, v četrt lire je železniški vagon |)razen, za kar so včasih delavci potrebovali po vev ur. S silnim ropotom ga siplje na kup. Prebivalci ob tovarni so takega ropota vajeni in mirno .чрс. C esta proti Javorniku, ki je čez dan najbolj prometna, je bila povsem prazna, nobenega človeka nikjer, nenavaden pogled. V tovarni na Javorniku zopet ropot in drdranje kolesja, potem pa spet vse mirno. Pri šolskem poslopju na Koroški Beli, ki stoji na tako lepem in sončnem prostoru, so pričenja jiaradiž. Vse drevje v naj-bujnejšem cvetju, vsepovsod vzduh, kakršnega ne premore nobena pariška parfumerija. ■Nekje tam od blejske strani je slišati zvon, gotovo kak zapozneli mežnar pozvanja k dnevu, da glas zveni še čez planoto, udarja med goščave gorske in kali tihoto.« I udi Žirovnica še ni oživela. Le tu in tam se izmed hiš j)otegne na cesto delavec, ki gre s ko-lesoin v jeseniške železarne na jutranji išiht«. Ne samo dolenjski, tudi gorenjski kmetski dom ne more in noče iireživljati vet kot po enega sina, ki bo gospodar, drugi morajo za kruhom med proletarce. Stare mamice se počasi pomikajo proti bre-zniški župni cerkvi, kamor gredo k šniarnicam; cerkvena ura v zvoniku pa je »štreno zmešala« niežiiarjn, kajti kazala je celih deset minut za s red njeev ropsk i m časom. Na Selil zavije cesta v desno in s te to6kc ima kolesar poln pogled na Triglav, ne da bi se mu bilo treba ozirati. Vrh že obseva vzhajajoče son-se, med tem ko so C mir, Stenar in Viva Villa«. Nadalje: za oba bin-koštna praznika dvojni spored; po dva glavna filma! Na binkoštno nedeljo ob 5 popoldne filma »Viva Villa« in »Moj najlepši dan«; ob pol 9 zvečer nov spored. Predvajata se filma »Kraljica džungle« ter »Moj najlepši dan«. Na bin-koštni ponedeljek ob 5 popoldne in ob pol 9 zvečer »Kraljica džungle« in »Moj najlepši dan«. Cene so običajne. S Koroške Bele Vse tiste može in žene, ki so vedeli med njegovim potovanjem v Rim pripovedovati čudovite stvari o njem, prosi gospod kaplan, da se 21. maja ob priliki dek. vi-zitacije zglasijo pri g. dekanu na Koroški Beli in te očitke ponovijo. Če so resnični, se jim jih ni treba sramovati, če pa niso resnični, pa naj raje molčijo, ker bi se jim sicer lahko pripetilo, da bi bili povabljeni kam drugam zaradi fantazije nekaterih delavskih voditeljev. Končno so le dočakali. Pred prvim majem so se po Borovljah in po Marijini vasi trdovratno začele širiti vesti, da bo »kaplan vendarle šel odtod«. Stvar je baje gotova in globoko vernim samo čestitamo na uspehu, ki so ga imeli s svojim dolgim čakanjem, kadar bodo odslej srečali g. kaplana na cesti, pa naj malo zamiže, da ne bodo te vere izgubili. Gasilska pravda, ki je bila dolgo časa predmet govorjenja na Kor. Beli in o kateri so »pametni« vedeli povedati, da bo gasilsko društvo izgubilo, (ločim so »neumni« trdili nasprotno, je sedaj končana. Izgubili pa so »pametni«, kar dokazuje, da sodišče dvomi o upravičenosti tega naziva pri tistih, ki so se ga sami polastili. Mali oglas. Vsem tistim izobražencem, ki se spuščajo v pravde, ki jih smatra vsak navaden zemljun že vnaprej za izgubljene, postreže naj-galantneje z vsemi pu-ragrafskimi pojasnili domače podjetje »Kibic« na Koroški Beli. Naročnikom in prijateljem I Mnogo denarja stane naš list. Redna naročnina, četudi bi bila točna, stroškov izdaje ne krije. Dober tisk pa je potreben. Prispevajte zato v tiskovni sklad »Na mejah«. Podprite našo borbo! Gorje pri Bledu 1'rvič so oglašamo v tem listu. Pa ni zato mislili, da spimo. Ne! Delavni smo ill čuječi. Pa poglejmo v naše društvo. Staro je že. Ae dve leti in slavili bomo 60 letnico obstoja. Vseh 58 let je bilo delavno med našim ljudstvom. Najboljši dokaz za marljivo delo je naš ponosni dom in številne naše vrste. Že dvakrat se je društvo selilo. Imelo je najprej poslopje, ki je sedaj pred( lano v občinski dom. Potem je delovalo v cerkveni dvorani v zadrugi, dokler ni po zaslugi gosp. .Markežu in drugih članov zrastel dom, kakršen je sedaj. Delo je vedno spremljal božji blagoslov, ki je pomagal do uspeha. I udi ko je krivica udarila po naših društvih in razpustila Prosv. zvezo, je naše Katoli.ško bralno društ\o kmalu zopet začelo z delom. In danes z veseljem gledamo na število fantov, ki složno nastopajo za naša načela. I udi mladina rada zahaja v naš dom in kmalu bomo tudi za te imeli posebne sestanke, na katerih hočemo |)ridobiti vse za našo stvar. Pa naša dekleta. V velikem številu prihajajo posebno mlajša k sestankom in gimnastiki. I o delo pa ni ostalo brez uspeha. Dne 4. apr. tega leta je I' rantovski odsek, združen z dekliškim kro/koni« priredil Prosvetno gimnastični večere, l.ep, 12 točk obsegajoči program je bil izveden v splošno zadovoljstvo navzočih, (lovori. (leklamacije, telovadila, simbolična vaja deklet, kolo, tamburaši in končno pesem Povsod lioga« ter slovesna zaobljuba so naše vrste še bolj vžgali in utrdili za nadaljnje delo v valovih sedanje viharne dobe. \si sodelujoči so pokazali. da se z dobro voljo tndi v kratkem časn veliko doseže. Občinstvo, ki je napolnilo našo dvorano do zadnjega kotička, je pokazalo, da se strinja z našim gibanjem in mu ])osveča svojo |)ozornost. •Samo nekatere gotove OSI be so se izražale brez vsake stroko\ ne ocene, da je vse za nič«. Podobno kritiko je izrazil tudi junaški l'oiiod« o nastopu Sk Planine v I jubljani. Toda taki kri-tiki nas ne smejo motiti. I udi naš dramatski odsek dela z \senii silami. .Saj smo imeli tekom letošnje sezone nič manj ko 7 iger, med katerimi je prišla do vrhunca igra v 4 dejanjih Podrli križ«, ki k a Že žalostne sado\e današnje dobe in vzgoje. Dvakrat je na našem odru hitro ni bilo treba več luči, so pognali na cesto in vso to razdaljo Ijotlo prevozili dvakrat, vse^a vkup 60 kilometrov. Denar jo tudi mii Gorenjskem drag in lastniki konj so veseli, da .imajo zaslužka. Fri Sv. JPetrit nad Begunjami zvoni; gotovo je cerkveno opravilo ta dan tam gori, kjer je tako daleč viden velik evliaristični križ. Zopet nova ovira. Alia, ponedeljek je bil včeraj in v Kranju sejem. Vole poganjajo, tri trope jih je, gotovo več ko trideset. Čisto poseben tip so ti gonjači. Vedno eni in isti, vsa leta, jeseniški mesarji jih že poznajo in jim zaupajo svojo živino. Dolga je pot od Kranja do Jesenic tako za žival, kot za gonjača. A tern se nič ne mudi. saj imajo čas do prihodnjega ponedeljka, in navadno se tudi vračajo pes, grede pa malo po- Kalco mislijo DesenišicI študentje In njihov odraz Dijaško življenje je pisano. Polno prekipevaj očega veselja je, mladostna prešernost, moč in zdravje odsevajo iz njega. Kar pa je najlepše, so živi iu plamteči ideali, ki osvetljujejo vsakemu posamezniku pot v bodoče življenje in ki so v tako lepi obliki lastni samo mladini, zlasti pa dijaški, ledini oblaki na obzorju .študento-vega življenja so skrbi pred konferenco, ])ol-letjem in izpričevali, ko se dijak za nekaj časa potopi v učenje, potem pa zažari sonce brez-skrbnosti v še svetlejši Inči. Žalost in hujše skrl)i so študentu skoro neznane, zato ni čuda. da vsak, ki je kdaj okusil sladkost dijaškega življenja, še v poznih letih hrepeni po teli srečnih dneh. 1 udi med Jeseničani je mnogo študentov. Le ob počitiiicali jih moreš videti doma, sicer so pa razkropljeni široni Slovenije po skoro vseli gimimzijali, tako v Ljubljani, Celju, Al. \ idu, da, celo v 1'tnjn. brez dvoma pa se jili največ vozi v Kranj. .Skoro prazen in brez življenja je gorenjski vlak ob počitnicah, a s prvim šolskim dnevom se spremeni v pravo gledališče. I u imaš v vsakem vagonu, da. celo v vsakem knpejn nov prizor pred seboj. Zalo bo gotovo mar.sikoga zanimalo. kaj vse spravlja v tek in giblje duha naši dijaški mladini. Ne bom pri tem našteval igric in bolj ali manj posrečene dovtipe nižje-šolcev. pač pa hočem opomniti na nekatere stvari, ki so na videz nedolžne, pa morejo škodljivo vplivati na mladino. Naj navedem par primerov novodobnih štndentovskih nazorov: \ knpejn sedita dva dijaka, vsaj višješolca morata že bili. Nekaj časa molčita, pot cm pa privleče eden zagrebške Športne novim' iz žepa, prebrska kmalu z vso strokovnjaško spretnostjo rezultate nogometnih in drugih tekem iz lista. Nato reče tovarišu: Ti, ali si bil v nedeljo na tekmi? Zdaj je spel liraslvo enkrat na-brisal le pratkarje.« Sledil je živahen opis te- Iz prevratnih v Mnogi naši prijatelji iz okolice in od daleč vidijo v Jesenicah nekako kolišče prevratnih nazorov in žarišče, od koder se širi boljseviška miselnost v njilive še neokužene vasi, fare in občine. \ obrambo jeseniškeda delavstva in v svrho pravilne orientacije teli naših prijateljev moramo zapisali, da je ta miselnost v lenieljili zgrešena. I'ravo naše delavstvo, ki je doraščalo v industrijskem obeležju kraja in njegovih borb ali pa ki se je k nam priselilo v časn prixsperilele It'litajoc., tako da jim (ežko prishižeiii kovači ostanejo. Največ kukavic je slišati med žapužami in Otokom, na vseli straneh ceste kukajo. \ Moš-II j ali zvoni tričetrt na .šesto, k šmarnicajii seveda, saj naši Gorenjci tako radi liodijo k šmaruičiii pobožiiosti; tndi delavni dan se odtrgajo za dobre pol ure. Že od daleč pozdravlja mogočen zvonik Marije Pomagaj iia Brezjah, okoličani hite po stranskih stezah in po cesti. Ob šestih vsako jutro so ])ri milostnem oltarju Marije Pomočnice šmar-iiice. Izpred doma brežiškega orgaiiista g. Bo-leta je najkrasnejši razgled na v zlatem soncu se lesketajoče julijske Alpe: prekrasen pogled. Nekaj nedopovedljivo lepega je takale tura« v majsikem jutru po prelepi Gorenjski. naši mladi... kine. za katerega manjka prostora in mojega izrazoslovja, da bi ga do potankosti podal. Nekako blizu Kranja sta se športna strokovnjaka spomnila na svoje šolske naloge. Na žalost, nista jih imela. Kaj jima je kazalo drugega kot iti špricat«. In če je taka praksa stopila že večkrat v veljavo, si lahko mislite, kakšen bo iisjieh ob koncu leta. Drugo, kar moram omeniti, je razdor, ki ga sej e j o nekateri med študente, lako so se vrgli razni napredni elementi, ki v svojem nacionalizmu že več ne vedo, kam bi z njim, na študente. jih opremili s svojimi znaki in listi, tako da vlada zdaj očitna mržnja med njimi iu ostalimi. Ali obstaja njihov nacionalizem v setvi sovraštva? Nekoč sem imel priliko poslušati mnenje enega od teh prerokov o papežu, češ da je 011 kriv za vse krivice, ki se gode Slovencem v Italiji. S takimi in podobnimi frazami, s knjigami in svojimi listi obilelnjejo potem sošolce, da bi jim vzbudili mržnjo do vere in Boga. Zakaj tako? Ali se ne zavedajo, da jireti propast onemu narodu, ki se je obrnil od Ijoga in njegovih zapovedi? Res je. da ni mnogo takili. ki bi imeli take napake, pa je škoda vsakega posameznika, ki bi ga morda prekomerni šport ali vpliv maloštevilnih slabili tovarišev potegnil za seboj. Ne samo poedinci. cel narod občuti tako škodo! Kljub tem slaiiostim pa je še vedno naše di-ja~tvo dobro. Rado je veselo, pa je vseeno še pošteno iII verno, laka mladina bo imela bodočnost ! Poglejte jih, kako nekateri resno razpravi ja-joo načelnih -stvareh, drugi sede ob odprtih knjigah in študirajo, drugi spet nešteta vprašanja in neznanke iz raznih šolskih predmetov rešujejo. \ nie.s se vrste ve.sele dijaške šale. kratek smeh. vesel pogled, primerna beseda, tovariško svarilo in zopet delo in študij in del)ata. Mimo nekaterih bežnih senc je pogled na jeseniško di-jaštvo lep in sončen. K. \ . katoliške smeri katoliškega javnega življenja in njegovega o.sva-jajočega duha, je bilo in je še danes po ogromni večini s(x ialnim in (ivetovno nazornim borbam doraslo, da ga nasprotni tok okužiti ne more. Za oni del delavstva velja to. ki je bil deležen mladega, samozavestnega katoliškega gibanja pred vojno. Povojni dobi z novimi razmerami stari duh ni bil dorasel. Osnove našega gii)anja so «e preveč zanemarile, življenje se je vse preveč (нЈга-žalo v zgolj političnem iidejstvovanju, trdna liu 5 so se zato zrahljala. V lastnih vrstah so se pričele svitati skozi razpoke nijanse razkola, nasprotne črte so se krepile in osvajale tla. Krepile in množile pa so se te vrste v ogromni večini samo s pritokom novih sil iz takoimeno-vanih neokuženih« vasi in fara. Jasno povejmo: jeseniški marksizem s svojimi prevratniki na skrajni levici se je rekrutiral iz našega podeželja, kjer naj bi bilo jedro zdravega katoliškega naroda. Fantje in možje, ki so prihajali v naše železarne iz okolice iz Marijinih družb, iz cerkvenih pevskih zborov, iz prosvetnih društev, celo iz mladinskih organizacij, so množili tu vrste naših najzagrizenejSih nasprotnikov. Brez odporne sile, verni samo iz tradicije, iz navade kraja, so že v prvih dneh in mesecih podlegli nebrzdani borbi socialističnih demagoških gesel in njihovi brezprimerni drznosti. Da je bilo to možno, je od tod, ker sistem našega katoliškega javnega udejstvovanja ni bil več življenjski. Zaostali smo in okosteneli. Le tako je bilo možno, da so ti okoliški delavci pri nas podpirali marksizem in protifarško gonjo, doma pa, kamor so se vozili s svojimi kolesi ali drugače, še vedno igrali vlogo naših pokretašev in nastopali na naših odrih in v naših združbah. Zato tako, ker odločujoči činitelji v krajih niso razumeli novih razmer in se jim ni zdelo vredno zasledovati v sklopu organizacij nevarnosti, ki v novem kraju prete njihovim ljudem. Še se spominjamo, ko smo nekoč z Jesenic navedli pred Bogom odgovornim faktorjem poimensko nad vse žalostno opredeljenost njihovih ljudi, s kakšno brezbrižnostjo se je šlo preko kričečih činjenic. Tako je marksizem pri nas rastel po krivdi okolice, rastel po svoji lastni progresivnosti in notranji posurovelosti, kateri naš človek sam ni bil dorasel, rastel v nepopravljivo škodo Jesenic in celega okraja. \endar bi bili krivični, če bi sedaj kamenje le na okolico metali. V temeljih zgrešeni smo bili tudi tu doma na Jesenicah, krivi zato, ker smo pustili, da je naša strokovna organizacija delavstva, JSZ, filozofirala in lenuharila, mesto da je delala, Vzpodbujala, zbirala, opozarjala in gradila. Tu je temeljni vzrok, da slovensko industrijsko delavstvo še danes ni v večini v katoliškem narodnem taboru. Napisali smo te vrstice nam in okolici v svarilo, da v vsej medsebojni povezanosti napravimo takim nemogočim razmeram konec. Nasproti vsem ostalim organizacijam smo zato postavili katoliško brezkompromisno Strokovno organizacijo delavcev Zveze združenih delavcev. Opozarjamo, naj jo nihče ne zamenja z Jugoslovansko strokovno organizacijo, ki hoče živeti od idejnih kompromisov. Doslej sta v radovljiškem okraju dve skupini naše organizacije ZZD: na Jesenicah in na Breznici. Pozivamo ostale občine in fare, da tudi one čimpreje ustanove svoje podružnice ZZD in stopijo v naš sklop. Dokler pa nimate lastne organizacije doma, prosimo vse naše odločilne faktorje, da vse store, da se njihovo delavstvo, ki je zaposleno v naših železarnah, nemudoma organizira v jeseniški Zvezi združenih delavcev. Delajmo dosledno roko v roki drug z drugim in Jesenice bodo po skupnem našem prizadevanju postale iz legla prevratnih smeri žarišče novega borbenega zmagujočega katoliškega delavskega pokreta. Sonce in senca na Breznici 13olgo smo si želeli v naši občini versko duhovne prenovitve, saj je minilo od zadnjega svetega misij ona že skoro 16 let in se med ljudmi v tolikem času marsikaj spremeni. Letos od 10. do 18. aprila se je spolnila naša želja. Prišli so misijonarji lazaristi, sami izvrstni govorniki, ki so z živahno in jasno besedo dramili naše duše in nam vračali srčni mir. Temeljito so pojasnjevali najvažnejša življenjska vprašanja, od katerih je odvisna prava sreča na svetu in po smrti. Marsikomu je po misijonu veselje kar sijalo z obraza, ko je po dolgoletnem tavanju spet našel mir srca in notranje zadovoljstvo. Veličasten je bil sprevod v petek zvečer, ko je čez osemsto krepkih mož in pogumnih žena z gorečimi ba-kljami v rokah manifestiralo svojo živo vero, ko so sprendjali njega, ki je Luč sveta. Do solz pa je mnoge ganil prizor na nedeljsko jutro zjutraj, ko so se zgrinjale k Gospodovi večerji cele vrste vernih župijanov, pa ne samo žensk, ampak tudi naših mož in fantov. Rčij takega ])ri nas še nismo videli. Udeležili smo se misijona v kar lepem številu. Opazili smo, da so se ga najbolj pridno udeleževali pod Stolom zrasli domačini. kmetje in delavci, manj odziva pa je našel med ljudmi, ki so se v teku časa k nam priselili, posebno v vaseh ob železnici, in med našimi pol-izobraženci, ki so oboji pod vplivom slovenske- А^ШлифС' za Mi Ust! iaUievo^e ^ Ut UCU/ocmU! mu duhu tujih nazorov. Ostalo je precejšnje število zaslepljencev, ki se kot sokol s polomljenimi krili ne morejo dvigiiiti od snovnosti v nebesne višine k božjemu Soncu in niso še z našim pesnikom spoznali, da jih je »tujih ukov želja speljala goljfiva kača« in da srečen je le oni, ki »z Bogomilo up svoj na onostransko srečo hrani«. Zarili so se le v uživanje tega, kar jim more nuditi revna zemlja ali pa slepi tavajo za slepimi vodniki. Ob tolikem uspehu misijona seveda tudi ved ni nasprotnik Luči in Resnice ni mogel molčati in mirovati. Poslužil se je tistih, ki svojim dušam niso našli miru in se ravnal po starem svojem preizkušenem geslu; Krepko laži, nekaj bo že ostalo. Hotel je zmanjšati uspeh misijona s tem, da je ometal z blatom obrekovanja enega izmed gospodov misijonarjev. Preiskali smo vso zadevo in se prepričali, da je vse zlobno govorjenje podla laž. »Prijatelji«, nastopite javno pred zanesljivimi pričami našega ])re-pričanja in ni se treba skrivati za anonimne govorice. Zato razpisujemo po listu »Na mejah« nagrado tisoč dinarjev vsakomur, kdor more v tem slučaju dokazati kako trditev o gos])odih misijonarjih, ki bi bila nečastna za poštenega človeka in posebno za katoliškega duhovnika. Poštenjaki, s pošteno besedo na plan in proč s podlim skrivanjem! — Ob tej priliki moramo omeniti, da se je večerne procesije udeležila tudi naša šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev, ki so jo spremili razen dveh do cerkvenih vrat. Mi želimo svoji mladini takih vzgojiteljev, ki jo bodo ne le z besedo, temveč tudi z verskim življenjem učili stare vernosti naših očetov, ki so se v moči vere branili navalov tujcev na severu in zapadu in tudi turških napadov z juga. I reba je upoštevati, da nas je še zmerom ostalo tudi v naši občini 90% zvestih vernosti naših očetov. nastopila tudi Vincenci-jeva konferenca z igro »Poulični otrok« in enkrat Podmladek Jadranske straže z igro »Pa-velčkova piščalka«. Prijatelji petja pa so prišli na svoj račun dne 2. maja tega leta, ko je naš pevski odsek priredil lepo uspeli koncert, za kar zasluži naše priznanje organist in pcvo-vodja g. Tone Bižal. Pripravljamo se tudi na okrožne tekme. Zato nas še čaka precej dela, ker je zimsko delo v glavnem vzela akademija. Sedaj je težko delati, ker mnogim služba ne dopušča. Vendar pa bomo z dobro voljo skušali tudi to nalogo kolikor mogoče dobro rešili. Končno bi pripomnili še nekaj, kar se sicer ne dogaja samo pri nas in kaže naše nasprotnike kot podle in surove. Naši plakati nimajo nikdar miru pred temi ljudmi. Večkrat se dogaja, da še isti dan, ko so bili pripeti, seže po njih zlobna roka in jih raztrga. Ali morda oni ne vedo, da je tako početje kaznivo. Sicer pa, če taka dejanja ne prenehajo, bomo sami napravili red. Fare In kraji v Radovljiškem okraiu, dopisujte v list „Na Mejah" Z Dreznice Zvedeli smo, da imamo med dopisniki »Jutra« iz našega kraja tudi človeka, ki se najbrž muči z začetnimi težavami branja. Zato ni čudno, da je pred nedavnim spremenil naše poročilo o zvišanju plače v znižanje. Priporočamo mu. da z vajami v branju pohiti, da bo znal brati prav tudi naša poročila. Če pa našim poročilom noče verjeti, naj izvoli v občinskem uradu pogledati lanski in letošnji proračun glede tega. V naši občini pojeta nekje svojo pesem lopata in kramp tudi na Gospodov dan, ko za navadnega vernika velja zapoved nedeljskega počitka. Včasih smo slišali, da zidarji, ki zidajo dom brez Boga, polagajo temelje na pesek. Pri nas sploh mnogo gradimo. Zadnja leta rastejo hiše kot gobe po dežju, pa je še zmerom stiska za stanovanja. iMarsikak dom je vstal iz lastnih kmet-skih in delavskih žuljev, nekateri tudi iz ))rostovoljnih darov, nobeden pa ne z upom na poznejšo sanacijo od diugod. Lttošnjo zimo smo v Prosvetnem domu imeli poleg tridnevnega kmetijskega tudi kmetsko- Delavci, študirajte krščansko socijalno literaturo gospodinjski tečaj, ki je trajal skozi polnih dvanajst tednov od jutra in skoro do večera. Vodila ga je učiteljica, ki nam jo je dala na razpolago Slovenska krSč. ženska zveza, gdč. Frana Žitko-va. Vedno smo videli, s kakšno vestnostjo je vršila svojo nalogo. Nad vse pa nas je presenetila razstava, ki so jo dekleta priredila v nedeljo 25. aprila. Kar verjeti nismo mogli, da se da v takem času doseči tako lep uspeh. Tu smo videli vsakovrstna ženska ročna dela od zakr-panih nogavic do novih oblek in lepo vezenih miznih prtov, od kranjskih žgancev in zelja do raznega peciva, ki mu .še imena nismo vedeli. Celo grmado različnih sladkih stvari so dekleta razprodala v teku dneva številnim obiskovalcem. Želimo si tudi, da nam društvo v bodoče preskrbi po Krščanski ženski zvezi za naša dekleta take tečaje, ki se vrše v slovenskem in katoliškem duhu. Malo dni za tem tečajem se je začel še neki drugi tečaj, kjer so se mlada dekleta učila kuhati in menda je bila tam glavna jed češki »knedli-čki<. Nam pa so bolj všeč domači žganci s kislim zeljem. Za narodni bojkot Kaj bi klečeplazili prihuljeno v domači hiši na svoji zemlji in v svoji deželi. Toliko je čedna in rodovitna in lepa, da jo lahko vsakomur pokažemo brez sramu, in toliko bogata,, da iz nje živi še brat in tujec. Naš kruh jedo, naše besede pa ne razumejo. Pri naši skledi sede oholi in drzni, mi pa naj bi bili srečni, da jim smemo pri naši mizi streči. Dovolj dolgo je že dan, da bi lahko spregledali, da nam je to v sramoto. Čas je, da slečemo suženjsko miselnost in da od vsakogar zahtevamo, da nas spoštuje — nas in našo narodnost. Naj se tujec poniža na naši zemlji, da nas bo razumel, ko bo jedel naš kruh. Ponovimo mu v našem jeziku dvakrat, trikrat, dokler ne razume. Tako se bo učil spoznavati klenost jezika in značaja. Ne podpirajmo njegove lenobe s svojo nenarodno uslužnostjo. Bodi Srb ali Hrvat ali Nemec, če si med nami, nauči se govoriti v našem jeziku! Naravnost škandal je — za nas same — da more kdo leta in leta živeti med nami, pa ne zna ne prositi in ne ukazovati v našem duhu in z našo besedo. Slovenski javnosti! v proslavo 140 letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 5<) letnice organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugosloveii-skega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzame štiri velike velesejemske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časni- Ceneno in dobro prehrano. vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v UUDSKI KUHIN3I JESENICE KREKOV DOM lili Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše Dože Markež Jesenice, telefon št. 605 karska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, nrejevan, stavljen, tiskan in razpošiljati pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnar-jev v Sloveniji, Zvezne organizacije Saveza grafičnih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljubljanskega vele-sejma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov. Da bo res ves jesenski ljul)ljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi sodelovanje vse slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost! — Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji jn redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije. Ljubljana, J. majnika 1937. Častno predsedstvo razstave slovenskega novinarstva: Dr. Anton Korošec, 1. r., minister notranjih del. Dr. Albert Kramer, 1. r., minister v pokoju. Dr. Fran Kulovec, I. r., minister v p. 11111= =11 Preklic Podpisani R e v Anton, posestnik in tovarniški delavec, Potoki štev. 1, pošta SI. Javornik, obžalujem in preklicujcm, kar sem v nedeljo 25. aprila 1937 v gostilni M 11 le j na Potokih žaljivega govoril o gospodu Duh ovni k 11 Antonu, kaplanu s Koroške Bele, izjavljam, da je to neresnično in da nisem imel za tako trditev nobenega razloga ter obljubim, da se bom v bodoče vzdržal vseh žaljivk. Zahvaljujem se g. Duhovniku Antonu, da je odstopil od zasebne tožbe. Vse stroške v tej stvari plačam sam. Potoki, dne 3. maja 1937. Rev Anton Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah ohrostuj^^A^ (lonajW me^ nili določene Novevi^j^e^iz^lač^ je vedno prom])tno. Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec