COLOUEVE
inFOTfilACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto Xni.	DECEMBER 1984 2 6 5 7) h D St. 12 (147)
Jesenska razglednica iz obrata Rakovnik
Delo OOZK DSSS v duhu 13. seje CK ZKJ
Povečana aktivnost, zlasti na pen dročju priprav za razpravo v zvezi s predlogom sklepov 13. seje CK ZKJ, tudi v naši OOZK ni izostala. Predlagani sklepi so bili poziv članom, da kritično ocenijo svoje dosedanje delo ter pokažejo večjo konkretnost in odločnost v bodoče. Razprava o širši družbeni problematiki naj bi bila nadaljevanje poglobljene in kritične analize problemov v lastnem okolju, saj so le Ji- Itake narave, da je potrebno vsa-
kodnevno dogovarjanje, reševanje in ukrepanje.
Z leti so se načini in postopki dela spremenili v širšem gospodarskem prostoru tako v Jugoslaviji kot Sloveniji, kar je zahtevalo spremembo tudi v naši DO. Zaradi tega smo pristopili k razreševanju najbolj pereče problematike v sodelovanju z ZOP na naslednjih nalogah:
—	upravljanje razvoja DO,
—	oskrbovanje z materialom,
—	sistem kalkulacij,
—	organiziranost DO.
Vsaka od zgoraj navedenih nalog naj bi v končni fazi pripomogla k izboljšanju gospodarskega položaja, v katerem se je danes znašla naša DO. Komisije, sestavljene iz delavcev TOZD in DSSS so skupaj s sodelavci ZOP pripravile gradivo za projektni nalogi »oskrbovanje z materialom« in »organiziranost DO« in ga dale v nadaljnjo obravnavo (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
poLitaktivu in kolegiju DO. Glavni cilji vseh projektnih nalog so:
—	povečati uspešnost razvoja DO in TOZD,
—	znižati stroške nabave materiala v proizvodnji,
—	povečati donosnost,
—	povečati obseg proizvodnje,
—	povečati obseg prodaje,
—	zmanjšati porabo dela na enoto izdelka.
Z uspešno izvedbo vseh projektnih nalog lin še drugih, ki še niso zajete, bomo dosegli veliko večje povečanje idohodka in ostanka čistega dohodka. Za načrtovanje in uvajanje načrtovanih rešitev pa bo potrebno sodelovanje večjega števila vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev DO Color. Projektne skupine, ki so bile imenovane za izvedbo projektov bodo potrebovale od vseh drugih delavcev zaupanje v uspeh in vsestransko moralno podporo in pomoč.
Komisije so svoje delo opravile, zdaj je na nas samih, da začete akcije dokončamo. Seveda pa bi bilo veliko manj nesporazumov in medsebojnega obtoževanja, če bi vodstvo DO zavzelo končno stališče.
TOZD je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ki o-pravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. V delovnem procesu je TOZD neločljivo povezan z DSSS, ki zanj o-pravlja administrativno strokovna, pomožna in druga podobna dela, ki so skupnega pomena za celo DO. Zato problemi, ki se pojavljajo v DO, niso izključno samo problemi DSSS, ampak so v tesni povezanosti s TOZD.
Verjetno v TOZD premalo poznajo probleme, s katerimi se operativno vsak dan v zapleteni gospodarski situaciji srečujejo delavci DSSS (pravilno planiranje, zagotavljanje tekočih potrebnih finančnih sredstev za nemoteno poslovanje DO kot celote, ugotavljanje smotrnosti potrebnih zalog surovin v primerjavi s tekočo proizvodnjo in prodajo, zaradi zagotavljanja vse večjega faktorja obračanj itd.).
Cene izdelkov se formirajo v skladu z zakonom o oblikovanju cen in po predpisani metodologiji ter v skladu z zvezno resolucijo.
Če je produktivnost nizka oziroma je na posameznih delih zaposlenih preveč delavcev, mora komercialni sektor, ki nima neposrednega vpliva na zaposlovanje in splošno znižanje stroškov na enoto proizvoda, s politiko cen naših proizvodov
COLOR 2
zagotoviti socialno varnost vsem zaposlenim.
Ne razpolagamo z uradnimi statističnimi podatki kako delež Color-ja v jugoslovanskem merilu upada. Ne glede na to pa ne bi bilo nič presenetljivega, da je temu tako, saj vemo, da je tovarn s podobnim proizvodnim programom več kot jih je bilo še pred leti. Morda bi Color beležil večji delež v jugoslovanskem Okviru, če bi v preteklosti in še sedaj našel skupini interes z nekaterimi manjšimi »lakarcami«, ki so še kako bile in so zainteresirane za Colorjevo ime in znanje.
Kritike, ki letijo na delo oziroma nedelo DSSS je zato potrebno ločiti od kritizerstva, ki tako prikriva lastno nedelo oziroma slabo de-
lo.
Nedelavnost oziroma premajhna učinkovitost je problem, ki se v naši DO pojavlja že nekaj let. Pri tem pa je predvsem treba spremeniti naš odnos do dela. V situaciji, ki ni značilna samo za našo DO, ampak za celo Jugoslavijo, ni dovolj samo opozarjati na napake, ampak jih tudi razreševati. OD naj bi bil tisti, ki bi spodbudil delavca k boljšemu delu. Nagrajevanje po delu pa, kot vemo, pri nas še ni zaživelo, čeprav je bil pred leti že pripravljen predlog .pravilnika. Več kot do predloga pa ni prišlo, ker poskusnega ocenjevanja nismo bili sposobni izvesti. Vzroki so verjetno vsem znani, lahko pa bi rekli takole: »Janez se ni hotel zameriti Micki, pa ji je dal isto oceno kot Jožetu, ki so ga vsi poznali kot pridnega in prizadevnega delavca. Jože se je potem grdo držal in si rekel, zakaj bi pa delal, če nimam od tega nič in zdaj dela toliko kot hoče in ne kot zmore.« Torej: Ali hočemo pravilnik o nagrajevanju alM ne? Ali bo ostalo tako kot je zdaj — volk sit in koza cela.
Da bi se izognili tem za družbo nesprejemljivim pojavom je nujno potrebno vsakodnevno tekoče in sprotno obveščanje ter sodelovanje na vseh ravneh. Na najrazličnejših sestankih nas o marsičem informirajo. (Da pa je informacija popolna, nam pomaga tudi časopis Delo s svežimi informacijami). Papirnate informacije, ki se je vsi tako branimo, je iz dneva v dan več. Poročila zaradi poročil (netočna), kupi gradiva brez zaključkov, številni podatki brez obrazložitev. Ugotovimo pa lahko, da je najbolj zanimiva in najhitrejša informacija tista, ki je za našo DO značilna — ustno izročilo po principu »reMa-kazala«. Za dober informacijski sistem in pravilno informacijo, ki si jo vsi želimo je potreben samo resnejši pristop in želja dobljeno informacijo koristno uporabiti pri svojem delu.
Tako v naši DO kot -tudi v drugih sredinah dajemo izredni poudarek izgradnji .informacijskega sistema, kar naj bi bila tudi naša prioritetna naloga, pri tem pa se ne vprašamo oziroma ne razčistimo dilem, kaj pravzaprav to je. Uspešen informacijski sistem pa je pogojen
z računalniško obdelavo, katero si pri nas vsi »želimo«, vendar posamezniki kot tudi širše organizacijske enote pri tem premalo sodelujejo ali pa se »strokovnjaki« poglabljajo v strokovne odločitve in hočejo uveljavljati svoje interese, kar ima za posledico, da se nam cilji odmikajo.
Odhodi strokovnega kadra iz DSSS so posledica že omenjenih problemov, ker se le ti prepočasi razrešujejo. Program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, ki ga je pripravil direktor DSSS in ga dal v obravnavo kolegiju DO, ki ga je z nekaj dopolnitvami sprejel, naj bi pomagal k razreševanju le teh. Poudariti pa je treba, da je veliko nalog iz programa tekočih zadolžitev, ki jih moramo izvajati vsak dan. In če bi to res storili, bi ostali samo problemi, .ki se porajajo zaradi spremenjenega položaja na tržišču, na katerega sami ne moremo vplivati. Program sam naj bi na predlog poliitaktiva obravnavali DS in sprotno preverjali njegovo uresničevanje.
Naša OOZK je svojo vlogo uresničevala v duhu kongresnih sklepov, uspešnost pa smo ocenili v svojih razpravah. Problematika, s katero se pri svojem delu srečujemo, je obširna in pereča. Veliko problemov .pa bi bilo hitreje in uspešneje rešenih, če bi jih obravnavali skupno na problemskih konferencah, ki so bile s planom dela akcijske konference predvidene. Vsem nam pa mogoče manjka prava, objektivna, odkrita, tovariška kritika, saj bi morali pokazati takšno stopnjo zrelosti, da konstruktivno kritiko, ki je podana pošteno, odkrito, argumentirano, v prisotnosti kritiziranih ne jemljemo kot osebni napad. Naša prihodnost je v tem, da svoj ugled Okrepimo skozi kvaliteto in vsebino svojega dela in obnašanja, predvsem v tem trenutku na področju uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Sekretariat OOZK DSSS
Vsem bralcem in sodelavcem želimo
srečno novo leto 1985
Nianslranje s številkami
PREDSTAVITEV
IN PRINCIP DELOVANJA
SPEKTROFOTOMETRA
Barva je čutna zaznava in je zato človek numerično ne more opredeliti. Želja človeka meriti barve, jih matematično ovrednotiti in grafično predstaviti je že zelo stara. Prvi uporabni sistemi za merjenje barv so se pojavili pred khkimi dvajsetimi leti in so bili kolorime-tri. Največja pomanjkljivost je bila, da so imeli samo en tip osvetlitve in zato z njimi niso mogli meriti pojava metamerije. Pred kakimi desetimi leti so se v industriji pojavili spektrofotometri, najprej v ZDA in nato v Evropi. V tem času so se dodobra usidrali v industriji barv in si danes dela brez njih, zaradi prednosti, ki jih te aparature nudijo, ne moremo več zamisliti.
Kontroliranje barvnih tonov je e-den najpomembnejših kvalitetnih parametrov, s katerimi se srečujemo proizvajalci premazov. Viri odstopanja barvnih tonov so predvsem:
—	neenakost barvnih etalonov,
—	-slaba barvna vidljivost nekaterih ljudi,
—	tehnični problemi,
—	povečana zahteva po čimbolj-ši reprodukciji barv, itd.
Z razvojem teorije o tolerancah med barvnimi toni, hitrim razvojem spektrofotometrov in današnjo sposobnostjo manjših računalnikov je možno enostavno in hitro kontrolirati stopnjo disper-giranosti pigmenta, barvnih odstopanj, metamerije, remisijskih krivulj in podobno. Sposobnost današnjih računalniških sistemov preko ustrezne banke podatkov omogoča popolno vhodno kontrolo pigmentov, ustrezno izbiro receptur, optimalno izrabo pigmentov in minimizacijo palete pigmentov, ker isto nianso lahko dosežemo z drugačno izbiro, seveda če to dopušča metamatrija in nižja cena. S primerjavo izmerjenih rezultatov izključimo osebne faktorje in motnje. Bistvena prednost up>orabe spektrofotometra se pojavi na relaciji proizvajalec—kupec, kjer se oba lahko enostavno dogovorita o zahtevah in kvaliteti proizvodnje v okviru dogovorjenih toleranc.
Na tržišču je danes veliko, v bistvu podobnih aparatur za barvno metriko. Izbira ni enostavna in temelji na zahtevi delovne organizacije, njenih potreb, da dobimo cenovno in tehnično optimalno rešitev.
Po dolgotrajnem zbiranju ponudb, študiju -literature in -tehničnih informacij o različnih sistemih, kontaktov s predstavniki proizvajalcev, smo se odločili za nakup sistema ACS-3000, ki odgovarja našim potrebam.
Slika 1. — Sistem ACS-3000
Sistem sestavljajo:
—	merilna glava (spektrofotome-ter),
—	računalnik z 256 KB glavnega spomina ter pomožni disk s kapaciteto 10 MB,
—	videoterminal,
—	terminal/printcr,
—	stojalo.
Zelo pomemben del sistema je »software«, to so računalniški programi, po katerih instrument deluje. Omogoča nam več kot 26 različnih tipov meritev, med katerimi so naj pomembne j ši:
—	-banka podatkov in izbira le-teh po določenih lastnostih,
—	izračun kontrastnega razmerja,
—	izračun formulacije po danih zahtevah (najnižja cena, najmanjša metamerija, najvišja pokrivna moč, najmanjša količina pigmentov) in količino pigmentov v formulaciji,
—	korektura nians (ročna in avtomatska),
—	kontrola kvalitete (barvna jakost, pokrivna moč ...).
Vizualna ali subjektivna opredelitev barve je odvisna od spektralne sestave svetlobe, fizikalno kemijskih lastnosti objektov, ter od psi-hopsiholoških sposobnosti človeka. Človek zazna zelo veliko barvnih odtenkov, po nekaterih podatkih 10 milijonov. Od tega jih vidimo približno 7 milijonov podnevi in 3 milijone ponoči, kar je posledica zgradbe očesa. Vse te odtenke človek ne more oziroma jih ne zna ovrednotiti s številčno vrednostjo in subjektivna ocena barve lahko vodi do nesporazumov pri proizvodnji in uporabi barv. Zato je nujno objektivno vrednotenje barv, neodvisno od opazovalca in pogojev opazovanja.
Določanje barvnih vrednosti, barvnih razlik in toleranc, recepti-ranja po dani niansi, si v sodobni
industriji premazov ne moremo več zamisliti brez spektrofotometra z ustreznim računalniškim sistemom.
Spektrofotometer je optični instrument, M na osnovi meritev razlike med vpadno in od vzorca odbito svetlobo določi remisijske vrednosti, oziroma remisijsko krivuljo vzorca v spektralnem območju od 400—700 nm.
PRINCIP DELOVANJA SPEKTROFOTOMETRA
Spektrofotometer je merilni del sistema za barvno metriko, njegovo delovanje pa vodi računalnik z ustreznim programom.
1.	vir svetlobe,
2.	filter D-65,
3.	Ulbrichtova krogla,
4.	merilna odprtina,
5.	izhodna odprtina,
6.	stikalo,
7.	zbiralna leča,
8.	vstopna reža,
9.	monokromator,
10.	fotoelementi,
11.	referenčni fotoelement,
12.	analogno digitalni pretvornik.
Na sliki 2. je prikazan princip delovanja spektrofotometra, ki je sestavljen iz:
1.	difuzno remisijske enote
2.	optičnega dela
3.	remisijskega dela, ki je povezan z računalnikom.
Pred uporabo spektrofotometra umerimo z belim -standardom, to je bela keramična ploščica z R = 100 %, črnim standardom — črna keramična ploščica z R = 0 % in če je potrebno s sivim standardom
(Nadaljevanje na 4. strani)
COLOR 3
z R = 50 %. Te vrednosti so shranjene v spominu računalnika do novega umerjanja.
1.	Difuzno remisijska enota
Sestavlja jo: vir svetlobe (1), filter D-65 (2), ulbrichtova krogla (3), merilna odprtina (4) in izhodna odprtina (5) za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca. Vir svetlobe vklaplja stikalo (6), ki ga krmili računalnik.
V	sodobnih spektrofotometrih so vir svetlobe xenonove in halogen-ske utripajoče žarnice. To so tako imenovani hladni viri svetlobe, ki sevajo svetlobo na osnovi razelek-trenja v plinu in v primerjavi z žarnicami z žarilno nitko pri enaki porabi energije sevajo nekajkrat več svetlobe. V spektru sevanja vsebujejo tudi del UV elektromagnetnega valovanja, kar je pomembno pri merjenju fluorescenčnih vzorcev. Le-ti absorbirajo sevanje v UV področju in ga emitirajo v vidnem. Prav tako so te žarnice stabilnejše, obratovalni časi daljši in se tudi manj segrevajo.
Svetloba gre nato skozi filter D-65 in je označena kot srednja dnevna svetloba D-65. Zaradi pojava metamenije pa je nujna uporaba različnih standardiziranih vrst svetlob. Dva vzorca sita matematična takrat, kadar imata enako nianso pri dani svetlobi, pri neki drugi svetlobi pa sta niansi različni.
Se pravi r emisijski krivulji sta pri različnih svetlobnih virih različni.
V	praksi največ uporabljane standardizirane svetlobe:	A, C, D-65,
TL-84.
A — svetloba volframove žarnice (T = 2856° K),
C — srednja dnevna svetloba brez UV sevanja (T = 6770° K),
D-65 — srednja dnevna svetloba
z UV sevanjem (T = 6500° K),
TL-84 — vrsta fluorescenčne svetlobe (neonska luč).
Svetloba D-65 pade v Ulbrichtovo kroglo, katere notranja stena je preoblečena z magnezijevim oksidom ali barijevim sulfatom, ki vpadno svetlobo difuzno razprši. Krogla ima dve odprtini:	eno za
vzorec oziroma standard in drugo za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca. Medsebojni položaj teh odprtin je določen z geometrijo merjenja. Ločimo dva principa geometrije merjenja:	direktno in
- direktno osvetlitev: 45 °/0°; 0°/45°
Za matirane vzorce izbira geometrije ni pomembna, pri gladkih pa je najboljša geometrija merjenja 45°/0°, ker tako po odbojnem zakonu izključimo vpliv leska.
2.	Optični del
Sestavljajo ga sistem dveh zbiralnih leč (7) z vstopno režo (8) v njunem gorišču in monokromator (9).
Prva zbiralna leča je nad odprtino Uilbrichtove krogle, ter zbira difuzno odbito svetlobo s površine vzorca. Ta svetloba gre skozi vstopno režo na drugo lečo in vzporedno usmerjena svetloba z druge leče pade na monokromator.
Monokromator razstavi svetlobo na posamezne valovne dolžine in ga običajno sestavljajo uklonske mrežice in filtri.
Spektralno razdeljena svetloba pade v fotometrijski del spektrofo-tometra.
3.	Fotometrijski del
Sestavljajo ga fotometrični sprejemniki — fotoelementi (10) za merjenje spektralno razdeljene odbite svetlobe s površine vzorca in vpadle svetlobe v Ulbrichtovo kroglo (11) in analogno digitalni pretvornik (12).
Silicijev fotoelement pretvori svetlobni tok v električne impulze, ki jih vodimo v računalnik za nadaljnjo obdelavo.
Referenčni fotoelement meri svetlobni tok v Ulbrichtovi krogli. V elektronskem delu spektrofotome-tra so analogno digitalni pretvorniki, ki pretvorijo analogne signale fotoelementov v binarno obliko, primemo za računalniško obdelavo.
9
$
&
i
X#i
XI


difuzna osvetlitev: d/0° oz. d/8°

Slika 3. — Tipa osvetlitev
4 COLOR
difuzno osvetlitev.
Prva oznaka pove kot, pod katerim svetloba pade na predmet, druga pa kot merjenja odbite svetlobe; d = difuzno razpršena svetloba.
Proizvajalci propagirajo na podlagi izkušenj uporabnikov, da so prednosti uporabe sistema v:
— 10—20 % prihranka v pigmentih,
(Nadaljevanje na 5. strani)
ŠE O
Družbena lastnina je pri uporabnikih družbenih sredstev in ti morajo skrbeti zanjo ter voditi predpisane evidence o njej. Nasploh se ugotavlja, da se v zadnjem času z družbenimi sredstvi ravna nesmotrno, ne izkoriščajo se v skladu z njihovimi zmogljivostmi in pojavlja se čedalje več kraj. Vsak uporabnik družbenih sredstev je zato kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da so družbena sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja, u-strezno zavarovana pred morebitnim odtujevanjem. Prav tako mora biti poskrbljeno, da je za vsako sredstvo nekdo odgovoren.
Ustrezen samoupravni akt uporabnika družbenih sredstev mora določati, katere osebe so odgovorne za zaupana sredstva. O vsakem družbenem sredstvu, s katerim uporabnik gospodari, morajo biti vodene tudi natančne in ažurne knjigovodske evidence. Le na podlagi tako urejenih evidenc o sredstvih in njihovih virih je možno spremljanje družbenega premoženja pri u-porabnikih družbenih sredstev. Za zavarovanje družbenih sredstev so potrebni tako predpisi kot tudi samoupravni splošni akti posameznih uporabnikov, na podlagi katerih ti popisujejo sredstva in vire.
Popis sredstev ne smemo jemati kot vsakoletno nepotrebno ali celo birokratsko opravilo. Temeljni namen popisa je dosežen le, če vsak uporabnik družbenih sredstev u-s kladi v knjigovodskih evidencah zapisano z dejanskim. Vendar pri popisih sredstev ne gre zgolj za količinsko usklajevanje med popisnim in knjižnim stanjem; gre za
(Nadaljevanje s 4. strani)
—	50 % prihranka pri laboratorijskih raziskavah,
—	zmanjšanje števila partij, ki se jih ne da več popraviti, za več kot 100 °/o.
Apratura nam bo v pomoč pri formuliranju in izdelavi premazov, medfazni kontroli in vhodni kontroli pigmentov. Ne more pa nadomestiti človeka, ki bo in ostane s svojimi izkušnjami glavni dejavnik v proizvodnji. Je samo pomoč človeku pri dosegu končnega cilja, to je kvalitetnega premaza.
LITERATURA:
1.	Manfred Richter, Einfiihrung in die Farbmetrik, 1981.
2.	Prospekti proizvajalcev spektro fotometrov.
3.	The Measurement of Colour, 1969.
4.	The Measurement of Appearance, 1975.
5.	Mednarodno posvetovanje o barvah in barvni metriki, VTŠ Maribor, 1984.
Jurij Zupanc, dipl. ing. Franc Kamin, dipl. ing.
INVENTURI
nekaj več. S popisom je treba ugo toviti najmanj še tole:
—	kakšna je kakovost popisanih sredstev,
—	ali delavci z zaupanimi sredstvi ravnajo kot dobri gospodarji,
—	ali je poskrbljeno, da so sredstva pravilno in na pravem mestu skladiščena,
—	ali niso kake zaloge zastarele, nepotrebne ali celo nekurantne,
—	ali imajo delavci potrebna zaščitna in varovalna sredstva,
—	ali nima uporabnik v prevelikih zalogah vezanih preveč obratnih sredstev,
—	ali so osnovna sredstva zadostno izkoriščena ali ne,
—	ali se pri ravnanju s sredstvi ne bi dalo kaj izboljšati, spremeniti, popravita in podobno.
Morda kdo misli, da so odgovori na našteta in še kaka druga vprašanja stvar organov, odgovornih za nemoteno delo in poslovanje uporabnika družbenih sredstev. To je že res; je pa tudi res, da je popis
sredstev in njihovih virov odlična prilika za reševanje tudi takih in podobnih zadev. Predvsem pa je treba jemati popis sredstev in njihovih virov kot potrebno in koristno dejanje, saj gre za ugotovitve o dejanskih količinah in kakovostih sredstev, ki utegnejo biti drugačne, kot pa jih izkazujejo knjige. Če se hočemo uporabniki prepričati o svojem premoženjskem stanju, morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja:	knjigovodske evidence o
sredstvih in njihovih virih morajo biti urejene in ažurne, popis pa mora biti opravljen vestno in pravilno. Ugotovljeno bo bodisi ujemanje popisnega stanja s knjižnim bodisi razlika, ki pa jo je treba pojasniti in na predpisani način likvidirati. Uporabnik mora biti po popisu prepričan (in ito z dokazi), da se mu po knjiženju popisnih razlik dejansko stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ujema s knjiženim. Popis je zato družbeno koristno in potrebno delo ter se ga je treba lotiti natančno in sistematično.
Ivica Žagar Fin. rač. sektor
11. javna obravnava skupne disciplinske komisije
Izvršljivi sklepi
Jože BEZLAJ, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 3. 9. 1984 v popoldanskem času iz hude malomarnosti pretočil cisterno Xilena v rezervoar Sti-rena. Tako je nastala mešanica dveh surovin, katere uporabnost bo znana šele po ugotovitvah razvojnega sektorja. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 136. člena in mu je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5% akontacije OD za mesec september 1984.
Slavko BARBER, na delih in nalogah — medfazna kontrola izdelkov v TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 3. in 4. avgusta 1984 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izrečen mu je ukrep JAVNI OPOMIN.
Marjan TORKAR, na delih in nalogah — preventivna in operativna gasilska dela v DSSS, je odgovoren, da je dne 6. 8. 1984 v nočni izmeni na delovnem mestu spal in s tem storil hujšo kršitev, navedeno v 1. točki 97. člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSS. Ob upoštevanju vseh bistvenih okoliščin mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Silvo ANDRIC, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 27. 8. 1984 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole. Izrečen mu je ukrep JAVNI OPOMIN.
Miloš BUKOVEC, na delih in nalogah — medfazna kontrola izdelkov v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne
4.	8. 1984 neopravičeno izostal z dela, kar je hujša kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smole in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
ZAHVALA
Vsem, ki so mojo drago ma-smo spremljali na njeni zadnji poti, izrekli izraze sožalja in darovali cvetje, iskrena hvala.
Marija Plešec
COLOR 5
Srečno 1985
COLOR6
Ferid Škrgič pri polnjenju nitrolaka v sod...
S kamero v obratu Rakovnik
Franc Košir »preživi« ves delovni čas na viličarju ...
Jože Mohar pri izdelovanju nitrola-kov...
Že lani smo pisali o obratu Rakovnik in o problemih, s katerimi se srečujemo zaposleni v tem o-bratu. Pogoji dela se letos niso spremenili. Izdelovalci lakov so pozimi zaradi narave dela, ki je ver zana na manipulacijo s surovinami zunaj in znotraj proizvodnih prostorov, izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam. Podobno kot lani so tudi letos prisotne težave pri oskrbi s surovinami, v prvi vrsti nitroceluloze. Pomanjkanje le-te pomeni, da brez osnovne surovine ne morejo proizvajati, nimajo pa tudi te možnosti, kot v drugih obratih, da bi delali kaj dragega. V nekaterih mesecih letošnjega leta je bila dobava dokaj dobra (januar, apnil, maj, september) in so presegli plan — tudi do 19 %, s čimer so dokazali, da lahko več naredijo ob normalni oskrbi s surovinami. Vse te težave z nabavo vitalnih surovin jim onemogočajo izpolnitev načrtovanega obsega proizvodnje, tako, da bodo letošnje planske naloge predvidoma izpolnili 90 %.
Rezka Kozjan In Franc Jazbec pri »avtomatskem« polnjenju nitroemaj-lov...
eeeeeee»ee©aeeeeeeeeee»ee<
Janez Lombar pri pripravi šaržiranja nitrolakov...
Dvigovanje nitroceluloze na podest..
ČLOVEK ČLOVEKU... ?
Mogoče je tako razmišljal
V obratu Rakovnik
Vesna Kranjec:
»SPREJELI
SO ME ZELO LEPO...«
V obratu Rakovnik vsakega obiskovalca preseneti »vratarica«, saj je od 1. novembra letos na delovnem mestu varnostnika zaposlena 23-letna Vesna Kranjec. Nenavajeni na to spremembo, smo se odločili za kratek klepet z njo:
»Doma sem z Reke, kjer je mož prej služboval. Po preselitvi v Ljubljano sem se najprej zaposlila pri Žitu, tozd šumi, sedaj pa sem pri Varnosti. Službo imam le dopoldne, tako, da imam več časa za učenje, saj moram čimprej končati administrativni tečaj, kasneje pa me še čaka študij na srednji šoli. Poročila sem se zelo mlada (imam sina Denisa) in sedaj moram zamujeno čimprej nadoknaditi. V Colorju so me zelo lepo sprejeli, kot da sem njihov član, delo varnostnika pa mi je še kar všeč.«
Vesna pravi, da sicer ne ve, koliko časa bo ostala na tem delovnem mestu, počasi spoznava novo sredino in morda bo (po končanem šolanju) celo postala član našega delovnega kolektiva.
Vsako leto se ob koncu leta spomnimo naših najmlajših s tem, da jih obišče in obdari dedek Mraz.
Že nekaj let je bila organizirana skupna prireditev ob dedku Mrazu v okviru koordinacijskega odbora sindikata za vse OZD na področju Medvod. Koordinacijski odbor je organiziral prireditev v domu Svobode in poskrbel za darila, predstavniki OZD pa so jih na prireditvi le razdelili.
Ker pa so bila letos razpoložljiva finančna sredstva po tovarnah za ta namen zelo različna, smo se dogovorili, da bo podobno kot pretekla leta organizirana predstava, za obdaritev pa bodo poskrbele same OZD po svojih močeh.
Na skupni predstavi se dedek Mraz pripelje s svojim živalskim spremstvom, ki mu pomaga obdariti pridne otroke. Otroci se veseli-
Hasan živi daleč od svoje družine. Živi in dela, da bi kaj zaslužil; trudi se, da bi čim manj potrošil zase in bi tako večji kupček bankovcev lahko poslal svojim. Prav veliko to ni, je pa vsekakor dobrodošel. Dela večinoma zunaj. Pogosto je moker, tudi zebe ga včasih. Da bi se ogrel in v toplem miru pokadil cigareto, se odpravi v bližnjo kadilnico. Ni sam tam notri. Tam so tudi delavci, ki so člani drugega kolektiva. To so tisti delavci, katerim je že zgradil proizvodne prostore, Skladišča, pisarne, jedilnico in ta prostor, v katerem je tako prijetno toplo in suho. Tudi v pogovor se zaplete s tem in onim, dokler mu tistega majhnega ugodja, ki si ga je privoščil, ne zagrenijo razne opazke. Ker je slišal že marsikaj hujšega kot to, da bo prezimil kar tu v kadilnici, da prihaja sem, da moti druge delavce, da osvinja prostor in še kaj, mu ne preostane drugega kot da se pobere in gre v sivi mrak k svojemu delu.
Blok za malico je kupil pri vratarju že zjutraj. Zajtrka si skoraj nikoli ne privošči, zato komaj dočaka deseto uro, ko bo pojedel nekaj toplega.
Ker ima pravico do polurnega odmora med delom, še malo posedi in spet pokadi cigareto ali dve. Tačas pridejo na malico tudi večje in manjše skupine domačih delavcev in, ker morajo včasih malo počakati pri delilnem pultu in tudi ne morejo sesti, kamor bi ravno želeli, takrat lahko Hasan spet sliši marsikatero o svojem prezimovanju in še o čem.
Pa še nekaj ga je začudilo. Pred jedilnico se je s svojim tovornja-
jo tudi zanimive igrice, ki je namenjena prihodu dedka Mraza. V domu Svobode, kjer je ob taki priložnosti veliko otrok in staršev, je ob razdeljevanju daril vedno strašanska gneča ob dedku Mrazu. Vsak otrok bi rad čimprej dobil tisto, kar je ves čas predstave že nestrpno pričakoval. Seveda so naj-mlajii nekoliko prikrajšani, saj jih starejši otroci kaj radi odrinejo. Da se letos ne bi spet pojavila podobna gneča in nejevolja, smo organizirali poimensko razdeljevanje daril. Dedek Mraz bo vsakega otroka poklical po imenu in mu izročil darilo, na katerem bo napisano njegovo ime. S tem bomo, upam, dosegli malo več prisrčnosti, saj otroku veliko pomeni, če dedek Mraz otroku posveti vsaj minuto časa, za spomin pa mu bo ostala tudi stika z njim. Nevenka plešec
kom pripeljal prevoznik, ki tudi ni član domačega kolektiva. Vzel je pladenj, nanj zložil malico, čaj, štiri kose kruha (dva koščka je potem zavil v papir in spravil v žep) in se spravil k obedu. Le nečesa ni storil. Bloka ni dal.
No ja, kaj pa jaz vem, si je mislil Hasan; mogoče bo malico upošteval pri obračunu svojih storitev.
Mogoče je tako razmišljal, verjel pa najbrž ni.
ODGOVOR NA PRVI STAVEK
V 146. številki Golarjevih informacij je izšel članek avtorja Naceta Sovdata z naslovom »ZK — želje in možnosti«. Ne bom se spuščal v vsebino celotnega članka, čeprav je napisan tako tendenciozno in pristransko, da bi zaslužil dalj še obravnave in postopne analitične kritike.
Ustavil se bom samo pri prvem stavku. Ta stavek pravi: »Organizacije Zveze komunistov v Colorju svoje vloge v preteklih letih niso uresničevale v duhu kongresnih sklepov«. Ali je res tako? Če sprejmemo to trditev dobesedno, pomeni, da so osnovne organizacije ZK v Colorju delovale drugače kot jih zavezujejo sklepi kongresov. Vprašujem se, ati se avtor zaveda pomena svoje trditve. Če bi bilo tako, so vse tri organizacije ZK zrele za razpustitev, posamezni odgovorni člani pa še za kaj več. Resnica prav gotovo ni taka, čeprav moramo trditi, da osnovne organizacije ZK niso v celoti uresničevale sklepov kongresov. Samo tako bi tudi smeli napisati sporni stavek.
Druga stvar, ki me moti pri tej trditvi je, da se avtor, ki je sicer član osnovne organizacije ZK TOZD Premazi čuti kvalificiranega, da ocenjuje vse tri osnovne organizacije ZK. Prepričan sem, da mu delovanje ostalih dveh osnovnih organizacij ni toliko poznano, da bi lahko najbolje opravil oceno njunega dela. Pošteno in p»rav bi bilo, da bi v bodoče to oceno prepustil članom osnovnih organizacij Smole in skupne službe, sam pa bi ocenjeval delo osnovni organizaciji Premazi.
Miro
COLOR 7
Dedek Mraz tokrat drugače
COLORJEVE INFORMACIJE številka 12 (147), 1. 13, december 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	500	din
2.	nagrada	300	din
3.	nagrada	200	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 46 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih skladišča gotovih izdelkov tozd »Premazi«. Komisija v sestavi Marija Krmelj, Zvonka Kozamernik in Cilka Sedej je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Anico Pevec, drugo nagrado 300 din prejme Slavka Križaj, tretjo nagrado 200 din pa Judita More.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila!
Čestitamo!
Dela pri ureditvi tovarniške trgovine dobro napredujejo ...