Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Anton Ozebek Da je Sorica imela svojo električno napeljavo po vasi, je v Loških razgledih že pred 40 leti zapisal Franc Planina. Poleti leta 2008 v nedeljo popoldne sem se ustavil v Sorici. Takrat so v Sorici rušili stari zadružni dom. V kupu razvalin, tramov in ostale razmetane navlake je bilo veliko revij, časopisov in zvezkov. Med njimi sem opazil pisma z znamkami kralja Aleksandra in kralja Petra. Zdelo se mi je škoda, da propadejo, zato sem prijel del gradiva in ga odnesel v avto. Vzel sem tudi zvezek, v katerem sem videl stare datume in nekaj hranilnih knjižic iz časa Kraljevine Jugoslavije. Šele kasneje sem se lotil branja pisem in odkril, da je bil to del arhiva Elektrostrojne zadruge v Sorici. Žal je bilo za ostale dokumente že prepozno. Mogoče je še kdo vzel kaj stran, drugo so odpeljali na deponijo. Večina pisem se nanaša na obdobje okoli leta 1928 in 1938, zraven pa je še zvezek z zapisniki sestankov, občnih zborov in ustanovna listina. Tudi moje korenine izvirajo iz teh krajev, zato se mi zdi škoda, da bi se na te dokumente pozabilo. Odločil sem se, da dokumente, ki jih imam, predstavim v zborniku Železne niti za leto 2012. V Zadružnem domu v Sorici bo svoj prostor dobila razstava o zgodovini Elektrostrojne zadruge v Sorici. Takrat bom gradivo dal društvu, ki bo skrbelo zanj. V Loških razgledih iz leta 1971 sem našel članek Franceta Planine: Kako je Sorica dobila elektriko. Članek je nastal po zapisih ustanovitelja Elektro-strojne zadruge Lovra Pintarja in pripovedovanju njegovih sorodnikov. Iz dokumentov je razvidno, da je bil Lovro Pintar v tistem obdobju gonilna sila razvoja in napredka v Sorici. 59 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Na začetku 20. stoletja večina ljudi ni poznala elektrike. Niso vedeli, kaj elektrika omogoča in kako priti do nje, zato je zadeva počivala kar nekaj let. Danes si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Imamo celo električne pastirje. Tako je tudi elektrifikacija Sorice domačinom prinesla veliko novega. Za gradnjo elektrarne v Sorici se je navdušil soriški poštar Lovro Pintar, ko je poslušal razgovore Janeza Ev. Kreka s Soričani. Krek je znal kmečkim gospodarjem svetovati veliko koristnih stvari. Po njegovem nasvetu so v Sorici že leta 1900 ustanovili mlekarsko zadrugo in leta 1902 hranilnico in posojilnico. Lovru Pintarju pa misel o elektriki ni dala miru. Petrolejke so mu preslabo svetile in najprej je dobil predračun za acetilensko napeljavo firme Komforti iz Gorice, a se mu je zdela predraga. Sam ni imel zemljišča ob Sori, zato je nagovoril soseda Franceta Pfei-ferja iz Spodnje Sorice 4, po domače Šimca, ki je imel ob Sori svoj mlin. Pfeifer je bil pripravljen sodelovati in dati svet ter vodno moč za elektrarno. Pfeiferja je tudi zamikalo, da bi namesto v grapi na vodni pogon mlel kar doma na elektriko, in tudi zaupanje v Kreka Fotografija družine Lovra Pintarja leta 1922. 60 Portret Lovra Pintarja okoli leta 1890, delo slikarja Ivana Groharja. Rojen je bil leta 1874 in umrl v Sorici leta 1947. Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč ga je prepričalo, da se je bil voljan pridružiti. Tretji, ki se je vnel za načrt o elektriki, je bil Anton Fröhlich iz Zgornje Sorice 1, po domače Gosar. Skupno so pridobili še Frančiško Koblar, Ekarico, iz Spodnje Sorice 3, ki je prav tako imela mlin, takoj nad Šimče-vim. Lovro Pintar si je ogledal elektrarne v Ljubljani, v Krennerjevi tovarni v Škofji Loki in v železarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Drugi trije so ga pooblastili, naj vzame stvar v roke in naj se pri deželnem odboru pouči, kako bi zadevo izpeljali. Veliko podporo pri gradnji je dal tedanji deželni odbor, ki je v tistem času snoval širšo akcijo elektrifikacije in gradnjo elektrarne na Završnici. Gradbeni oddelek deželnega odbora je pri gradnji elektrarne v Sorici hotel pridobiti izkušnje za svojo nameravano gradnjo. V Sorici je kljub raznim oviram in razprtijam delo na elektrarni dobro napredovalo. Zgrajena je bila šesta elektrarna na Kranjskem. Pintar se je poznal z dr. Lovrom Pogačnikom, ki je bil zadružni komisar pri deželnem odboru, in njemu pojasnil svojo zamisel ter ga prosil za pomoč. Skupaj sta šla na tehnični oddelek deželnega odbora k inženirju Gailhoferju. Ko so naredili še pisno prošnjo na deželni odbor, sta 7. junija 1911 prišla inženir Gailhofer in dr. Lovro Pogačnik v Sorico. Ugotovila sta, da bi bilo vodnega padca le okoli 20 metrov, ter svetovala, naj odkupijo še pravico za izkoriščanje vodnega strmca od opuščenega mlinskega jezu kovača Hotarja, Jakoba Lahajnerja iz Zgornje Sorice 39, tako da bi bilo skupaj 31 metrov vodnega padca. Takrat so sovaščani izvedeli za namere imenovane četverke in so ščuvali kovača Hotarja, naj jim ne proda vodne pravice. Ta je potem zahteval 1.000 kron, vendar so se zedinili na 600 kron. Stvar je tako dozorela in župnik Jurij Karlin, ki je bil zamisli zelo naklonjen, je s prižnice oznanil, naj se po maši vsi gospodarji zberejo na sestanku v stari šoli zaradi gradnje elektrarne. Uveljavljati so se začela strankarska nasprotja. Iz Spodnje Sorice so prišli večinoma vsi gospodarji, iz Zgornje Sorice pa demonstrativno nihče razen Gosarja. Velika večina navzočih je zamisel sprejela, le nekaj je bilo še nezaupljivih. Lovro Pintar se je spet oglasil pri deželnem odboru in z dr. Pogačnikom sta se dogovorila, da bo pisal v Nemčijo in tam zaprosil za pravila elektrostrojnih zadrug, ki so jih tam že imeli. Ko so pravila dobili, so 23. julij 1911 spet povabili vse posestnike na sestanek. Tega dne je bil ustanovni občni zbor Elektrostrojne zadruge v Sorici. Inž. Gailhofer je razložil, kakšna je možnost uporabe elektrike, dr. Pogačnik pa je vodil sprejemanje pravil, ki so jih sestavili po nemškem vzorcu. Od gospodarjev iz Zgornje Sorice je bil na sestanku samo Janez Fröhlich, po domače Kejžar, iz Spodnje Sorice pa vsi razen Matevža Pfeiferja, v čigar gostilni so snovali naklepe zoper elektrarno. Zanimivo je, da je gradnji elektrarne iz političnih razlogov nasprotoval tudi takratni učitelj Josip Primožič, ki o elektriki ni vedel nič. Po sprejemu pravil se je v Elektrostrojno zadrugo vpisalo 15 članov. Ti so izvolili načelstvo zadruge, in sicer: za načelnika Lovra Pintarja, poštarja; za tajnika Jurija Karlina, župnika; za blagajnika Antona Fröhlicha iz Zgornje Sorice 4; za odbornika pa Valentina Kemperla iz Spodnje Sorice 11 in Antona Groharja iz Spodnje Sorice 10. V nadzorstvo so izbrali za načelnika Janeza Fröhlicha iz Zgornje Sorice 24, za člane pa Franca Pfeiferja iz Spodnje Sorice 4 ter Petra Fröhlicha iz Spodnje Sorice 15. Po nasvetu inž. Gailhoferja so potem poskusili pridobiti še Janeza Pfeiferja, po domače Kondrata, in mu ponudili, da mu postavijo novo žago na električni pogon, kjer bi si sam izbral. V zameno bi jim on odstopil vodne pravice. Vendar ga niso mogli pregovoriti, ker je bil v taboru nasprotnikov. Zgradili so vodno zajetje pod njegovo žago, on pa je vložil tožbo, češ da mu bo to izpodkopalo žago. Strokovna komisija, ki je na poziv sodišča pregledala položaj, je ugotovila nasprotno, da bo žaga še bolje zavarovana kot prej. Kondratova odklonitev je onemogočila načrt, da bi zajeli vodo pod Cenco-vim mlinom ter speljali betonski kanal po levem bregu Sore na vrh Šimčeve Lajte, kjer bi stal rezervoar, iz njega pa bi po cevi padala voda k elektrarni, s čimer bi dosegli okrog sto konjskih moči. Treba je bilo ostati pri ožjem načrtu. Zaradi posredovanja tehničnega oddelka deželnega odbora sta se že 4. julija 1911 v Sorici zglasila zastopnika tovarn turbin 61 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč in vodnih napeljav Andritz pri Gradcu inženir Grünwald in A. E. G. z Dunaja inženir Srnec, poznejši ban dravske banovine. Prvi je izračunal množino pretočene vode pri nizkem stanju in strmcu 31 metrov na 70 litrov na sekundo, drugi pa je ob katastrski mapi na terenu ugotovil potek daljnovoda. Deželni odbor je kmalu nato razpisal natečaj za prevzem del. Imenovani podjetji sta poslali znatno nižje ponudbe kakor Toniss-Zabkarjeva tovarna turbin v Ljubljani in Siemens-Schuckertova z Dunaja. Zato se je Lovro Pintar šel v družbi inženirja Gailhoferja v Ljubljano pogajat o prevzemu gradnje. 21. avgusta 1911 so sklenili s tema podjetjema pogodbo o nabavi strojev in materiala ter gradnji in napeljavah. Hidromeha-nični del, to je Francisovo turbino in gradnjo cevovoda, je prevzela tovarna Andritz za 4.899 kron, električni del, to je postavitev dinama, stikalnice, regulatorja napetosti in napeljavo vodov, pa A. E. G. Union za 8.319 kron. Za gradnjo stavbe, betonskega kanala in rezervoarja so dobili stavbnega mojstra Petra Bevka iz Cerknega. Iz tovarne v Mojstrani so kupili 25.000 kilogramov cementa, gramoz pa so navozili iz gramozne jame Kalkbüchel, ki je bila last posestnikov iz Zgornje Sorice, do takrat pa so jo uporabljali tudi posestniki iz Spodnje Sorice. Zaradi hudega nasprotovanja so gospodarji iz Zgornje Sori-ce zadrugo tožili in jo tako oškodovali za približno 600 kron. Med najhujšim poletnim kmečkim delom so člani zadruge ves gramoz in deske brezplačno na-vozili. Stavbo elektrarne in kanal so gradili od konca avgusta do konca oktobra. Zgrajena sta bila vodni kanal iz betona, dolg 130 metrov, z odprtino 120 x 120 centimetrov in stavba za elektrarno iz kamna z betoniranim in 5 metrov dolgim odtočnim kanalom. Vodotočne cevi so položili iz kanala do turbine, vlite v premeru 20 centimetrov odprtine. Stroje so dobili v decembru, ko je bilo že meter snega. Zato so turbino Francis, 5,5 kW, z regulatorjem na oljni pritisk z 1130 obrati na minuto le z veliko težavo spravili v stavbo in so jo takoj montirali. 10. februarja 1912 je zažarela prva žarnica v strojnici, člani zadruge in njihovi prijatelji so jo zamaknjeno občudovali. Ko je bila elektrarna gotova, so takoj začeli z napeljavo daljnovoda po vasi in priključkov v hiše. Na žalost pa je takoj nastopilo tudi prvo razočaranje. Rezervoar je namreč pokazal razpoke in se je z zadnjim delom kanala vred začel posedati. Na najslabšem delu terena so betonirali, ko je bil že mraz. Kljub temu so bile napeljave po hišah konec marca končane in je nastopil slovesni trenutek, ko je zasvetila elektrika po hišah. Prvotno je bilo priključenih 139 žarnic. Rezervoar in kanal so potem spomladi popravili tako, da so napravili betonsko oporo, izklesali beton ob razpokah in na novo zabetonirali. Na splošno pa so bila vsa dela zelo dobro opravljena, ker je imel deželni odbor za Kranjsko gradnjo v Sorici za nekakšno preizkušnjo za gradnjo elektrarne na Završnici. Podjetja, ki so gradila elektrarno v Sorici, so se zelo potrudila v upanju, da bodo nato dobila še delo na večji elektrarni na Završnici. Elektrarna na Završnici je bila zgrajena leta 1915. Aprila 1912 je bil uradni pregled in prevzem elektrarne v Sorici. Stroje so preskusili z obremenitvijo, večjo za tretjino, in so se sijajno izkazali. Po pregledu je načelnik Lovro Pintar priredil banket, na katerem so imeli več napitnic v zahvalo vsem, ki so sodelovali. Slovesna otvoritev in blagoslovitev elektrarne pa je bila v nedeljo, 9. avgusta 1912. Glavno slovesnost je opravil dr. Janez Ev. Krek. Janko Pintar je Francetu Planini opisal otvoritev takole: ''Deželnega glavarja je zastopal inženir Vojno-vič, deželni odbor pa inženir Gailhofer in dr. Lovro Pogačnik. Gostov iz Selške doline in s Primorskega je bilo v Sorici toliko kot nikoli dotlej. Popoldne so na Ekarjevem podu pokazali, kako se da elektrika uporabiti tudi pri gospodarskih delih. Ko je zastopnik deželnega glavarja pojasnil pomen elektrike in zaklical: ''Pokaži svojo moč!'', je načelnik zadruge odprl motor in slamoreznica je zrezala polno korito slame, kot bi se igrala. Zaigrala je godba prosvetnega društva iz Selc, nato pa je povzel besedo dr. Krek in v temperamentnem govoru povzdignil Sorico med kraje, ki so si prvi na podeželju omislili elektriko. Deželni odbornik dr. Evgen Lampe je poslal naslednjo pismeno čestitko: 62 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Prva stran pisma dr. Evgena Lampeta ob svečani otvoritvi elektrarne 9. avgusta 1912. Junaški hribovci kažete pot lenim dolincem. Divjo strelo ste v žico vpregli, postala je pridna kot vol in čila kot konjiček, prijazno sije kot zvezda z neba. Otroci luči smo in bomo mračnjakom posvetili. Z železom in kamnom gradimo, hudournih voda nebrzdano silo krotimo, z gorskimi orjaki se borimo. 63 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč ji^-F^v* ^-fi^f jt ¿s j-c / Druga stran pisma dr. Evgena Lampeta ob svečani otvoritvi elektrarne 9. avgusta 1912. Dinamit je naš brat, nevihti rečemo: sestra. Grom nam je godba in blisk je naša svetilka. Skale se lomijo iz tisočletnih sklepov, gore naših planin odpirajo svoje naročje. Ledenikov potok je mleko naše mladosti. Čestitam vam, ker ste me prehiteli. Ko vam postanem enak, vam pogledam v oko. 64 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Po slovesnem delu je bila prosta zabava pod lipo pri pošti. Selška godba je neumorno igrala, domači pevski zbor je prepeval narodne pesmi, vrstili so se govori in napitnice, zvečer pa je bila za tisti čas in za Sorico kar bajna razsvetljava, ko je hkrati zažarelo trideset žarnic.'' Zadružniki so vplačali po 5 kron pristopnine in 25 kron deleža za razsvetljavo ter 25 kron deleža za pogon strojev. Pri domači hranilnici in posojilnici so najeli posojilo za 30 let po 2-odstotnih obrestih. Polovica zadružnikov je zadolžnico podpisala kot dolžniki, polovica kot poroki. Vse naprave skupaj so veljale 27.322 kron in 94 vinarjev. Spočetka je bilo priključenih 139 žarnic, dva likalnika in zadružni elektromotor za pogon strojev. Od priključene žarnice so pobirali pavšalno tarifo 10 kron letno. Opravilo s stroji v elektrarni je prevzel zadružni načelnik Lovro Pintar in je to delo vestno in v zadovoljstvo članov opravljal do leta 1934, ko ga je prepustil mlajšim močem. Prvi tajnik zadruge je bil župnik Jurij Karlin. Od leta 1913 do leta 1930 ga je nasledil župnik Janez Mikuš. Do občnega zbora leta 1931 je tajništvo vodil Mihael Windischman, do leta 1940 pa Alojz Pintar. Za naprej nisem našel podatkov. Koristnost elektrike je posebno pokazala prva svetovna vojna. Težko je bilo dobiti petrolej in po hišah brez elektrike je večkrat gospodovala tema. Moški so bili večinoma v vojski, zato je bilo pomanjkanje delovne moči, toda s pomočjo motorja so ženske in otroci lahko opravili mlatev in rezanje slame za živino pozimi. Zaradi velikega pomladanskega deževja se je ponoči 24. marca 1915 tik pred rezervoarjem sprožil zemeljski usad in potegnil s seboj 8 metrov kanala, nakar je v jarek vdrla vsa voda iz rezervoarja, na srečo ne na elektrarno. Podrto pot in odplavljeno strugo so kmalu zasuli, namesto kanala pa so položili dve po 4 metre dolge cevi, ki so jih naročili v tovarni Witkowitz na Moravskem. Po končani vojni so 28. novembra 1918 Sorico zasedli Italijani, hoteli so vodstvo nad elektrarno, a odbor ni klonil, seveda pa so svojevoljno napeljevali elektriko, kjer so jo potrebovali, ne da bi zanjo dali od- Janez Mikuž je za župnika v Sorico prišel iz Škofje Loke septembra 1913 in odšel leta 1930 v Mavčiče. Tam je 3. oktobra 1954 umrl. škodnino. Italijani so imeli za potrebe propagande mobilni kino in prirejali so kino predstave. V Sorici so najprej vprašali, ali bi jim lahko odstopili elektriko. Odbor je sklenil, da če so slike nemoralne, ne bodo dali elektrike. Prej bi morali slike cenzurirati. Vedeti moramo, da je bil tajnik Elektrostrojne zadruge takrat g. župnik Janez Mikuž. Zato so Italijani pripeljali svoj avto, ki jim je proizvajal elektriko, in predstava se je odvijala pri koritu pred pošto, film pa so predvajali na Ekarjev hlev, na opaž. Župnik je zapisal, da slike niso bile kaj čiste. Povabljeni so bili tudi sosednji bataljoni in domačini. Okupacija pa je zadrugi prinesla tudi svojevrstno korist. Ljudje so morali zamenjati krone za lire. Lire so pridobivale na vrednosti, leta 1919 je bila lira vredna že pet kron. Zadružni odbor je 17. septembra 1919 sklical zadružnike in predlagal odplačilo celotnega dolga, ki je znašal še 20.000 kron. Ker je bilo takrat 22 članov z 29 deleži, so za vsak delež zbrali po 138 lir, jih zamenjali onstran meje za krone in z lahkoto plačali Zadružni zvezi v Ljubljani ves dolg na račun Hranilnice in posojilnice v Sorici. Zbrani 65 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč denar je čez mejo nesel in zamenjal Franc Trojar iz Sp. Sorice 16. Pri prenosu je moral biti previden in je uporabil poti čez Prtovč in čez Davčo. Smolo pri prenosu denarja sta imela Peter Fröhlich, ki je zaradi požara dobil zavarovalnino, in Mihael Windischmann, ki je šel plačat za sina - dijaka. Obema so denar odvzeli, češ da ga hočeta vtihotapiti v Jugoslavijo. Novembra 1923 se je pri načelniku priglasilo 28 posestnikov iz Zgornje Sorice za pristop k zadrugi, radi bi priključek za 126 žarnic in tri motorje. Odbor je na seji 11. novembra 1923 sklenil, da jih sprejme in zato poveča moč elektrarne s tem, da zajame vodo v odtočnem kanalu in postavi dodatno elektrarno s Peltonovo turbino na Ekarjevem travniku. Tok obeh elektrarn bi upravljali s stikalno ploščo v stari stavbi. Ko so dobili predračun od tovarne turbin Schneiter v Škofji Loki in od podjetja Brown Boveri v Ljubljani, se jim je zdela vsota zanje nedosegljiva. Deloma je vplival še spomin na težave, ki so jih gospodarji iz Zgornje Sorice povzročali ob gradnji pred vojno. Zato je vsa stvar padla v vodo. Zadružniki niso upoštevali, da je v večji organizaciji večja moč in trdnost. Če bi bili pripravljeni omejiti porabo toka, kadar bi manjkalo vode, bi tudi s staro elektrarno želji sovaščanov lahko zadostili. Zadruga je imela že od začetka nabavljen material za napeljavo skozi vso Zgornjo Sorico, a je morala bakreno žico - bilo je je 260 kilogramov - med vojno oddati za vojne namene, instalacijski material pa je bil uničen leta 1923, ko je pogorela lopa Lovra Pintarja. Ta material ni bil niti zavarovan. Pri Pintarjevih so imeli tudi žarnico že od začetka, od leta 1912. Leta 1949 pa so jo posodili sosedovim. Bila je 16-svečna in starinske oblike. Pri sosedovih so jo uporabili na podu pri mlatvi. Zaradi tresljajev je padla na tla in se razbila ter tako po 37 letih nasilno končala življenje. Ker je bil tok soriške elektrarne istosmeren in so bili vsi sedanji stroji izdelani za izmenični tok, so Sorico jeseni 1965 priklopili k splošnemu omrežju, stavbo bivše soriške elektrarne pa so prodali za vikend. Za Pintarjevo hišo je še dolgo stal močan betonski steber od nekdanjega električnega voda, ki pa ga danes ni več. 66 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Zapisnik ustanovnega občnega zbora Elektrostrojne zadruge v Sorici 23. julija 1911. 67 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč 68 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč 69 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Stran iz knjige sejnih zapiskov 10: Pod točko 2 določijo Lovro Pintarja, Jakoba Frohlicha in Jožeta Pfeiferja za skrbnike zadružne centrale. 70 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Stran iz knjige sejnih zapiskov 13: Pod točko 2 sprejem članov v letu 1913. 71 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč 0A 27 ^ Al Jf m, ¿f^/i-l f-dMfnc <*d j# t/*»*.* r.^rji ' ^/f^UAMu «rta*» f f-ii- ^m^f^L^mmm' J , /'■P' - Z/' AA jf-l ¡77 -/ftr Sivj^J, i—,t j n ' Hil i*.t. / / A«* /t /i?J /t mi jf i 1tLd-rL*** dbt*,ti /a t rev X Mr g± ) / ¡t/0 /t m*/ /z/v >6 (Sil i / / a/*- /itt t /f>W /t /iffi ti Mi j/t r i /¿Zf /L Mer /z/e /6 nu j/f i i /ftfi /i /tet /ut ■ ti nit itt t f U6 /v// /MZ si tur ifi i t /it ffl_ i IS v / m f f ms J /tt? ¿i MI H i & ST0 £J0 £ £$£■ i i/v ¿j k / me J /t// /zri m /i g tt ¿4ey /tJZ 'i alt Ji T ti ¿At i i* it z f! jr T7P i ¿si / i'V 49* tr /it Mi i sv* iti 'i i ti JiiJTM. ¿iiMAt- t 4*4 tVtT t/J i fvt / !f>w nt . + f / /iit ¿7$ { /t v y tft U K*}** J /iS. t M ne 't t*r / iH / i/v U MJ/ /i te & Jie/ IZii mr Ut '¡r t me t /m a/ mi T n 1 t*r Str / i rti L, S ijitij /ffr/e» . iKOFJA LOKA _ Opla delovanja autom.. regulat bjr^a . Batom fcrpalie - 1 so stiska Olje na fcrmilnl Ventil, kateri se petina krmilnega batliJa £ razdeli na obe strani cilindra , Krmilni batiB je vezan = nibalom(V)p Iko se turbine odpis po — polnoma z ročnimi ioleaom (9), je nastaviti kolešček (b) v naj = VÍ.&JD lOSo . ( Ollfaj 3 > - Za polaanje regiilatorja jo potrebno + kg 81 ate ga Olja Eiiamko D T S * Hsavy Ilodlum od SAbndaid Taouum 011 d. , im prav a S goato ttfkofieaa , katerega a® napolni pri sdprtiñi 11 . Cija je polniti skosi mrailoo , da na bi prt 51 & cuati frli diUfa ttlsan v ragulntor . JPrvo olj« Jo izuanjati po 3 mesecih t in se iztoči po cevi nametane spodaj regulatorja ♦ Madaljno polnenja z oljarn so latno obnovi , Nepravilno delovanja regulatorja aa i>oka£e tako regulator tro na t ali niba in sioar na naSin , nko veo $as od = piro Ul zapira V Treaanjt pcvíroün navadno 3lat>0 filtl Jermen nihala I11 Je jarosa Siti po aledeči skioi t A ko je Jannsn nihala alabo napet Je mo&no , da ta povzroBa tresenje . Jahanja regulatorja povzroča tudi □rtvl dvig v veznem drogov ju in je pregledati , nko je umajonA katar a lame a ¡jagOZd , T Slučaju f da sa regulator zatakno t J a pr« glodat 1 turbino , Če ovirajo tuja telesa , rja ali natopiSano blato , lahko premotil j m de],, tux bi neka regulacija . Opis delovanja avtomatskega regulatorja podjetja G. F. Schneiter. 85 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč S to položnico lahko vplača vsakdo dr blagajni Poštne hranilnice ali nje podružnic, pa tudi na vsaki polti v kraljevini Jugoslaviji neomejen znesek, ne da bi se moral legitimirati. Položnico izpolni vplačnik sam z roko (samo s Črnilom) ali s pisalnim strojem ali pa s tiskom. Priznan i uo potrdi blagajna Poštne hranilnico ali pošla jn jo vrne vplačniktn Položnico je treba datirati z dnem, ko se znesek vplača. Prizna niča je dokuz, du se jo i z vr lilo vplačilo v korist dotičnegu čekovnega računa, kadar ima vplačilno filo vilko, podpis pooblaščenega uslužbenca pošle ali Po£tne hranilnice m pečat. Nerazločno pisanih, raztrganih, zamazanih, popravljenih ali radi runih iekovnih položnic pošte ne smejo sprejemati. Reklamacije ee obravnavajo samo, ako so vložene v roku S let. Pravni poduk na hrbtni strani položnice, takrat priznanice, leta 1940. Položnica, takrat priznanica, za plačilo banovinske trošarinine za električni tok. 86 Železne niti 9 ▼ Pred sto leti je v Sorici zagorela električna luč Betonski steber elektronapeljave okoli leta 1995 pred rušitvijo. Nekdanja soriška elektrarna, sedaj preurejena v počitniško hišo. Viri: Arhiv Elektrostrojne zadruge v Sorici. Arhiv družine Pintar. Franc Planina: Kako je Sorica dobila elektriko. Loški razgledi 18/1971, str. 233-236. Nataša Budna-Kodrič: Italijanska zasedba Sorice. 1. Loški razgledi, 49/2002, str. 113-142. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Tehniška založba Slovenije, 1976. 87 Železne niti 9 Ob 100-letnici smrti Antona Globočnika 88