Leto II., štev. 15. V Celju, sobota dne 26. februarja 1S22. pGštnina plačana v gotovini. Posamezna številka K 2 —. Skriti nameni in tajni cilji o delovanju, to fSO lastnosti vseh meščanskih strank. „Selo". GLASILO ZEMLJORAONISKE STRANICE SA SLOVENIJO. Izhaja vsak četrtek. Stane celoletno................20 Din. (80 K) „ pol leta • • • ... .10 Din. (49 tej) za inozemstvo . . . ... .35 Dinara letno za Ameriko.......................5 Dolarjev Uredništvo in upravništvo lista: Celje, IJazlagova ulica tl. @8avnš urednik t Anton Novačan. Oglasi sa vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*20 Nali oglasi do 39 mm stolpca (64 mm). . K 1*- Pre stalnih inseratih znaten popust. Nesrečni Beograd. Nekaj pač je gnilega v državi Danski. Naše politično življ'enje je bolno, zelo bolno. Le krepki naravi našega priprostega naroda se je zahvalili, da še nismo podlegli tej bolezni. Pa tudi najkrepkejša narava se more le do gotove meje upirati bolezni, ker končno vendar podleže. Da vsled te bolezni vse trpi, ni treba še posebej povdar-jati, ker bolan organizem nima one odporne sile kakor zdravi. Iz Beograda, kjer je središče n ašega političnega življenja, prihaja kaj žalostna vest. Bivši minister in sedaj poslanec g. Prolič objavlja pismo, iz katerega izhaja, kakor da bi bil sedanji minister g. Pribičevič stregel po življenju umorjenemu ministru Draškoviču in Radiču, vodji hrvatskih Seljakov. Kaj je na tem resnice, še niso dognali ... Verujemo pa, da je ozračje, v katerem se taka misel le roditi more, bolano in da je okuženo, če se taka misel more izreči neosnovana. Kaj si tujci mislijo o nas, o tem naj razmišljajo oni, ki hočejo voditi državo, katere čast mora ostati nedotaknjena. Drugo bombo prinašajo časniki v podobi Radičeve spomenice na genovsko konferenco, kjer se pritožuje o notranjih političnih razmerah. Mi iste ne jemljemo tragično, ker vemo, da je le seljak oni, bodisi naš, hrvatski ali srbski, ki se more med seboj sporazumeli. In ta sporazum pride potom vse tri brate objemajoče zemljo-radniške stranke! Ta spomenica, če sploh obstoja, ko pišemo te vrstice, je samo zapisan dokument o notranji ‘politični bolezni, ki državo razjeda ter vpije po zdravniku. Ta zdravnik je pa pri nas doma, v našem priprostem zemljoradniškem seljaku, ki si bode z brati Hrvati in f Karl Goričan. Sanje so mora, življenje je san, trpljenje je življenje. Ali ste videli človeka, ki hiti k bregu? Ozre se še za trenotek in njegove prestrašene oči merijo nevarnost rastočih valov. Zdaj zdaj ga dohitijo in ga zagrnejo in črna nevihta iz daljave ga ho po-mandrala. Pred njim je svetli mirni solčni breg, za njim je smrtonosni vihar in vsako upanj?, je le varanje trenotka, ker še ni, kar se bo zdaj, zdaj zgodilo. To je slika. Morda visi v bogatem Lurdu, morda kje v prostranih pinakotekah, morda pri Tretjakovu v Moskvi... Morda jo je slikal divji Aleksander Ge s svojimi vpijočimi barvami. Morda pa ne visi nikjer in je še ni slikal nihče. Taka so bila zadnja leta pokojnega Karleka. Boril se je z boleznijo, ki ga je podlo vlekla, počasi od postaje do postaje, do groba in do dna je moral izpiti grenki kelih trpljenja. Glej, dobra Srbi sporazumno uredil domače ognjišče. Tuje zdravnike odklanjamo, ker sami se hočemo in moramo ozdraviti in iz ,tega vidika smatramo ono spomeničo le kot nekak strašilni glas za Beograd, da ob 12 uri popusti svojo kraikovidnost in nazarensko trmo, da ves svet ne bo imel iste potrjene črno na belem pred svojimi očmi. Vemo, da sedanji srbski državniki tega klica ne bodo razumeli, vemo iudi, da tujci dobro poznajo zdravo žilavost našega seljaka ter kratkovidnost teh meščanskih državnikov in da svet drugače ne bo mogel govoriti, če bo sploh govoril, kakor tako : „Notranje razmere si naj uredi oni zdravi in jaki seljak, ki ne diha v okuženem ozračju!“ Kar je zdravo, se upira gnilobi, ker noče zginiti. To je naravni potek in naravno je, da okuženo politično ozračje mora prepihati zdrav veter, ki more le priti iz priprostega naroda. Ta je oni večni, zdravi in neizčrpni vir, ki ne usahne nikdar! Na tem političnem bolovanju trpi tudi celo gospodarsko življenje. Vsaki, dan občutimo, kako se gospodarsko življenje pogreza, ki je že doseglo rob propada. Koliko časa še, da se prevrže čez ta rob ? 1 Ali ta činjenica ne kriči tudi po zdravniku ?! Nismo videli dosedaj, ali vsej občutili, da bi sedanji meščanski beograjski državniki sploh poskusili, zdraviti na katerem koli polju! Kako naj oni zdravi, kije sam bolan ier neve sebi leka? Nasprotno z vsakim dnem je slabše, kakor bi nas zakleta nevidna roka tirala v pogubo. In ta hudobna roka vodi to bolno politično življenje. Notranje življenje bolno, a zunanje vodi prijateljska antanta, kakor mačeha bogato nebogljeno dete. To bogastvo ji diši, po sramotni ceni nam ropa naše dobro blago in bogata ženka, glej tu otroci, glej tvoja moška doba, da bi vstvarjal in dajal in postavil krono svojemu življenju : Če že nismo rešili, v sebi žgoče uganke gledanja in čakanja, da vsaj opravimo posvetne reči in damo svojim to, kar imamo. Dete prehodne dobe, kakor mi vsi, ki smo od romantike nacijona-lizma prehajali počasi na dejanja, je pokojni Karlek zarezal široko brazdo v svet. Ko je zvedel, da so poleg Nemcev še drugi vzori na svetu, je poromal k Francozom, je pohitel v Rusijo in segel vse do Kavkaza. Boril se je z bedo slovenskega študenta, ki stiska zobe po svetu, med tem ko doma sedijo posamezni skopuhi in očetje naroda na kupih zlata kakor mački. Ta lopovska, zločinska slovenska meščanska družba !......... Ti vampirji slovenske kulture in napredka niso v svoji ošabni omejenosti niti smešni, ker so pokveke po značaju podobne razhojenim narančnim lupinam na tlaku. Zato je hudo biti Jugoslavija nima dovolj kruha za lastne sinove,, ker se tujec masti. Njemu je pogodu naše notranje bolovanje, ker dobro ve, da se ta narod tako dolgo da guliti, dokler živi bolano in zmedeno življenje, ki mu jemlje odporno silo.Trdno je vklenjen naš narod v antantine verige. Lepo je antanta skovala te verige, katerih zadnji je zakovan v bolnem političnem življenju, kjer životarijo njeni verni sluge. Pa narod že spregleduje, že napenja te verige naš seljak, ki bodo počile, kakor hitro je združen v svoji mogočni stranki. Ne treba naš seljak antantinih zdravnikov, ki nam le zav-dajajo, iz lastne moči se bo vzdignil dobro vedoč, da gnilobo more in mora le on sam uničiti. Priprosti narod ima zaupanje v lastno moč. To zaupanje ga podžiga, da kliče pod svoj prapor vse one, ki pripravljajo vrednote, a jemljejo mu jih drugi. Dobro pozna vse bolezni, katere bo iztrebil temeljilo ter zanesel v politično življenje zdravje v obliki poštenosti in žarke domovinske ljubezni. Dolgovezne in prazne marnje sedanjih voditeljev brez uspehov nas le žalostijo, ker vemo da tratijo dragoceni čas in nas pehajo v pogubo. Ti ljudje morajo izginiti ker naša zemlja nam je sveta, vodstva ne damo nikomur več v roke, najmanj pa bolnikom. V tem znamenju se vidimo pri prihodnjih volitvah, naše zdravilo bo grenko in trpko, toda učinkovito za vse! Domača politika. Rezolucija. Občinski odbor Škofja vas je v svoji redni seji, dne 19. februarja ti. sprejel naslednjo resolucijo: Ker je sedanja vlada v Beogradu s svojo slabo finančno in gospodarsko Slovenec od Prešerna pa vse do Cankarja in današnjih dni. Kdo te je kedaj vzdignil, te navdušil in potrdil v tvoji veri? Ne, dom nikoli ne! Slovenija je, izgleda, ugasli vulkan in naši ljudje, po srcu,, strjena lava. Ko greš na boj, s svojo mladostjo in svojo vero, se skrivajo izza voglov in čakajo, kako se ti bo godilo. In če se vrneš kot zmagovalec, se ne veselijo s teboj, temveč gledajo, ali ga imaš ali ga nimaš v rokah bič, s katerim jih lahko opletaš po hrbtih. Zato so bile Karlekove oči vedno zamišljene in daljne. Krog usten mu je visel usmev, ki se ne bi bil spremenil v usmev filistra, če bi tudi bil živel še desetletja. Zdaj je ugasnil tudi tisti smehljaj in na gričku v starodavni Novicerkvi bodo čakali njegovi zemeljski ostanki, da se razsujejo v prah in pepel. Karlek je bil kmeiijski strokovnjak in je veliko znal. Poznal je vinograde in nasade, razumel je skrivnosti drevja in plemenitih vinskih trt. Šel je iz politiko spravila državo ob ves ugled in ker bi nadaljevanje take politike privedlo našo domovino do katastrofe poživljamo vlado, da razpusti sedanjo skupščino, pošlje poslance domov, da ne bojo prejemali dnevnic zastonj in razpiše nemudoma nove volitve. Hrvatski klub z Radičem pa se naj udeleži pozitivnega dela, ne pa, da vse negira. Naj pokaže kaj zna. Nadalje protestiramo, da bi naša država prispevala za vzdrževanje eks-cesarja Karla. Na ta način bi ga vzdrževali mi sedaj z našimi davki in to pa menda za to dobroto, da nas je privedel na čelu drugih lopovov tako daleč. Dovolj smo dajali prej, sedaj je in mora biti dajatev konec. Če ne more živeti naj posnema nas, naj naj gre delat, dela je pa po svetu dovolj. Mlad je pa še tudi. Druge obč. odbore, katerim je naša domovina draga, prosimo, da sklepajo in objavljajo rezolucije v zgorajšnjem smislu, kajti razmere postajajo take, da propade: delavec, uradnik, kočar, naš kmet-delavec (ki sam obdeluje svojo zemljo) v doglednem času popolnoma, Škofja vas, 19. februarja 1922. Sledi: Občinski pečat in 24 podpisov. Pozdravljamo odločni nastop občinskega odbora v Škofji vasi, zastopnika ene izmed največjih občin v Sloveniji. Je res žalostno, da bi morala naša država zalagati ekscesarja Karla iz davkov tistih kmetov, ki jih je gonil Karl po vseh bojiščih Evrope v smrt in nesrečo. Pozivamo vse občinske zastope v Sloveniji, da se pridružijo občinskemu zastopu občine Škofja vas in sklenejo rezolucije. Ker se poslanci ne zmenijo za ljudstvo, naj si ljudstvo samo pomaga z zakonitimi rezolucijami po svojih občinskih zastopnikih. vasi v svet in v vas se je zopet povrnil. Bil je izmed prvih, ki je toplo pozdravil „Našo Vas“, bil je zvesti prijatelj in zato mu piše te vrstice v drag in hvaležen spomin Potovanje v Nacedonijo. (Daljeg Mesto Štip ali Ščip, kakor ga imenujejo domačini, obdajajo tri gore, nevisoke, puste in neuljudne; zdi se ti, da kažejo mestu hrbet, z licem pa gledajo prijazno nekam v drugi svet. Na eni treh gor vidiš razvaline starega gradu, starodavne kule, pravijo nekoč trdnjava Kraljeviča Marka. Skozi mesto teče reka Bregalnica, toda takrat v pozni jeseni popolna suha, dolgočasno široko korito, polno prodnega kamenja. Tu se igrajo otročaji, psi, sprehodniki pa so si v njem napravili izglajeno stezo. Tudi Ščip je čisto orijentalno mesto, veliko po priliki kakor naše Celje, po svoji raz- Vprašanje nar. poslanca Mihajla Avramovića na g. ministra no* tranjih del. Narodni poslanec brat Mihajlo Avramović je stavil na ministra notranjih del sledeče vprašanje (upit): Nedavno je bila ustanovljena v Ljubnem v Sloveniji (Štajerska) krajevna organizacija Zemljoradniške Stranke Zveze Zemljoradnikov, ki se imenuje po pravilih stranke „Seosko Veče“ slovenski „Vaški Svet". Predstavnik tega Sveta je g. Andrej Zalesnik, težak iz Ljubnega. Devetega februarja tl. prišli so k g. Andreju Zalesniku žandarji pod vodstvom narednika Haverja in Za-gradišnika, vsi s puško in nasajenimi bajoneti, in mu ukazali, da pride drugi dan na žandarmerijsko postajo na zaslišanje, zato ker je ustanovil krajevno organizacijo Zemljoradniške stranke. Žandarji so razen g. Andreja Za-lesnika zasliševali tudi vse ostale odbornike „Vaškega Sveta", krajevne organizacije Zemljoradniške stranke. Na opazko g. Andreja Zalesnika, da on in njegovi tovariši ne store ničesar niti se protivijo zakonom države SHS, temveč se organizirajo v stranko, ki ima v Narodni Skupščini do 30 poslancev, so mu odgovorili eni: Da so brali v časnikih, da je v tej vasi ustanovljen „Vaški Svet", drugi pa, da delajo tako po ukazu „politične ekspoziture" v Mozirju. Prosim gospoda ministra, da mi pismeno odgovori: 1. Ali mu je znano, da v Sloveniji policijski organi preganjajo ljudi, ki stopijo v Zemljoradniške stranko, samo radi tega, ker to storijo? 2. Ali je on ukazal, da se tako postopa s pristaši Zemljoradniške stranke ? 3. Ako je on to ukazal — a jaz tega ne morem verjeti — na temelju katerega zakona in zakaj je to storil? 4. Ako on tega ni ukazal — in jaz verjamem, da ni, ker je po ustavi zajamčena vsem državljanom svoboda združevanja — kaj namera storiti, da se vrnejo policijski organi v Sloveniji na zakonito pot in ne delajo vnaprej takih nezakonitih izpadov? Z odličnim spoštovanjem Mihajlo Avramovič, nar. poslanec. Beograd, 16. februarja 1922. sežnosti in tudi po številu prebivalstva. Ulice niso ulice, tlakane so z robatim prodnim kamenjem, da se med hojo grizeš v kolena, se izpodtikaš in zaletavaš kakor pijan. Prebivalci so po veliki večini Macedonci, torej Bolgari, govore pa dijalekt, ki se le malo razlikuje od književne bolgarščine. Ljudje so prijazni in dobrodušni, nič ošabni, zdi se ti, da si med našimi prleki. Prav radi ti razodevajo, kako se pove stavek v makedonščini in kako se glasi v književni bolgarščini ... Turkov je malo, ali pa se držijo po svojih domovih, kar je Srbov, so po večini uradniki in profesorji in pa kakšno popotno ljudstvo. Španski judje imajo svoj umazani kvart, ki je umazanost v umazanosti. Ulice so seveda kolikor mogoče tesne, hišice pravljično pisane, po večini lesene, skromne in borne na zunaj, na znotraj pa polne orijentalnega lispa in komodnosti. Imajo tudi svoje stenice, kar pa je čisto postranska stvar. Ljudje pa so po zatrjevanju Srbov zelo premožni baje imajo še vse polno starih zlatih Domače vesti. Današnja številka „Naše vasi" je izšla z zamudo vsled potovanja našega urednika v Zagreb in Beograd. Zamenjava petdinarskih bankovcev. Delegacija ministerstva financ javlja uradno: Petdinarski (dvaj-setkronski bankovci državne izdaje se bodo do 5. marca t. 1. od davčnih uradov in finančne deželne blagajne brez nadaljnega sprejemali v plačilo, zamenjavali pa le v krajih, kjer ni podružnice. Narodne banke in kolikor dopuščajo razpoložljiva sredstva. Pozneje, in sicer do 5. junija t. 1. bodo pa ti organi samo še posredovali zamenjavo potom Narodne banke. Podrobnejše, določbe so razvidne iz razglasa delegacije z dne 20. februarja t. 1., št. 255/V./Val., ki se priobči v „Uradnem listu". Izžrebani porotniki za prvo portno zasedanje 1922 v Celju. I. Glavni porotniki: Derča Anton, posestnik Trnava št. 19; Frece Alojz, Celje; Prekoršek Ivan, upr. bolnice. Celje; Cizej Anton, posestnik, Prekopa št. 7; Plaskan Anton, gostilničan Braslovče trg; Jenko Franc, posestnik, Ljubija (Mozirje); Cetina Andrej, posestnik. Dobrtešavas št. 11; Lapuh Jožef, posestnik, Zg. Obrež št. 10; Valand Anton, posestnik, Šmarje pri Jelšah; Brinovec Franc, trgovec, Vransko št. 17; Zorko Ivan, krojaški mojster, Gorica štev. 9 pri Rajhenburgu; Videnšek Matija, kmet, Loče št. 10 (obč. Šmartno v R. d.); Kolenc Franc, trgovec, Celje; Arh Ivan, župan in posestnik. Stari trg št. 65; Cencel Ivan, posestnik, Tremerje štev. 16; Makovec Josip, trgovec, Retje pri Trbovljah št. 44; Kračun Martin velep. in trgovec, Gorenje Zreče št. 5; Con-fidenti Mirko, trgovec, Celje; Vrenko Alojz posetnik, Lastnič št. 5; Gomilšek Franc, posetnik, Griže; Zupančič Ivan. trgovec, Celje; Rudolf Miroslav, u-pravnik, Celje; Bizjak Ivan, krojaški mojster, Celje; Zore Franc, trgovec, Konjice; Naraks Ignac, gostilničar, Družmirje 36; Radej Karl, trgovec, Loke pri Trbovljah; 17; Raje Jurij, kmet, Brezova (Šmartno v R. d.); Štiglic Franc, posestnik. Rečica št. 30; Valen-čak Anton, trgovec in posestnik, Velnje št. 22; Jan Anton, posestnik, Škale; Diehl Robert, veletrgovec, Celje; La-bohar Andrej, posestnik, Sv. Rupert nad Laškim; Pustek Fereo trgovec, Šmarje pri Jelšah; Matkovič Josip, vinski trgovec, Celje; Zakošek Anton, dobrih turških lir, ki jih ob času kakšne nemile vojne nevarnosti zakopljejo po vrtovih ali pa jih spuste v kasetah v vodnjake. Dodelili so mi stanovanje pri nekem urarju, tihem in dobrem domačinu, ki ima svoje rokodelstvo in lastno čedno hišico. Dasi utrujen sem bil viharno vesel novih ljudi in novega kraja. Spoznali smo se prav prisrčno, govorili — jaz slovenski — oni makedonski in bilo nam je v zabavo, če nismo kaj razumeli, v veselje pa, ko smo ugotovili, da je slovenščina kakor macedonščina. Mlada gospa, prava slovanska rasna plavka, gibka in vitka in nad vse ljubka, mi je pokazala sobico, v kateri bom spal; pri vhodu me je poškropila z neko vodico ... Poleg dveh otrok, plahega dečka in srčne devojčice, živita v tej družini dve starki, mati in hči, stara mati in mati hišnega gospodarja. Obe suhi kakor škeleta, obe gluhi, toda čili, stara še bolj kakor ona druga manj stara. Stara ima 96 let, manj stara 70, obe pa kadita cigarete, stara posestnik, Drenskorebro št. 18; Vizo-višek Ivan, trgovec in posest., Žalec. II. Nadomestni porotniki: Kožuh Ivan, posestnik, Škofjavas, 32: Pelikan Josip, fotograf. Celje; Koren Franc, pek. mojster, Celje; Pilih Blaž posestnik, Levec št. 35; Ropan Franc, posestnik, Ljubečno; Cerar Franc, posestnik, Trnovlje 8; Kukec Emrik, trgovec in posestnik, Žalec; Roblek Franc, veleposestnik, Žalec; Samec Karl posestnik, Škofjavas 13. Prvo porotno zasedanje v letu 1922 v Celju se prične dne 6. marca. Posledica vladnega pobijanja draginje. Te dni je stopil v veljavo novi zakon za pobijanje draginje, ki določa, da lahko trgovci pri prodaji zaslužijo 25 %• Vsled tega so zagrebški trgovci takoj dvignili cene presičjega mesa na 100 K. — Naši mesarji zaslužijo pri izvozu mesa 100—200%- Ko bi bili kmetje zadružno dovolj organizirani, bi ta mesarski dobiček sami lahko vtaknili v žep. — Mesarji v Zagrebu pa tudi s tem dobičkom niso zadovoljni. Navijali so še višje, da so bile oblasti primorane nekaj mesarjev zapreti. Novi živinski potni listi. Te dni je izročena prometu nova emisija živinskih potnih tistov in sicer po 80 vinarjev, 2 in 4 krone. Stari živinski potni listi se smejo uporabljati do konca meseca marca 1922, dodati pa jim je ustrezno takso, ako zadostni kolek ni vtisnjen. Invalidi. Novi zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov je izšel v „Uradnem listu" št. 14. Dobi se v Delniški tiskarni v Ljubljani. Mastni dobički narodne banke SHS. Bilanca narodne banke kraljevine SHS ki ima 40 miljonov kron vplačane delniške glavnice, izkazuje dne 31. eecembra 1921 za minulo poslovno leto čisd dobiček 22,708.076 kron. Torej ta privilegovana državna banka obrestuje svojo glavnico s 60 po sto. Državotvorci, ki se nahajajo med delničarji in člani ravnateljstva te banke, so torej sami nesebičneži, ker znajo na ta način obrestovati svoje glavnice. Ne čudimo se torej, da te nesebičneže posnemajo tudi drugi. Kaznujejo edino branjevke in grajzlerje, če hočejo delati s 60 %, ker je to odiranje. Kolikor nam je znano, se nahaja med člani ravnateljstva, tudi nenaiVni in neblazirani nar. poslanec in minister n. r. g. dr. Kukovec. skoro več kakor ona manj stara. Kadita in govorita, počaščata me s cigareto in črno kavo. Stara je rodila v življenju dvajset otrok, manj stara pa samo dvanajst, torej gre oni večje spoštovanje. Modrujemo in se izprašujemo, kako in kaj, posebne modrosti pa ne uganemo. Zakaj življenje ima povsod na svetu iste vzroke in posledice, rojstvo in smrt, začetek in konec in le v bajkah starih narodov beremo, da so se ljudje porajali iz glav in šli živi v nebesa, v Olimp večnega smeha in veselja. Približal se je večer in sijajna mesečina se je izlila po dvorišču. Posedeli smo še malo, potem je gnalo mene ven v mesto, da bi kaj videl in kaj doživel. Potepam se po ulicah, počasi brez skrbi, kakor hodijo po pariških bulvarih slavni izkušeni fla-nerji. Ljudje slone ob odprtih oknih, večinoma ženske, gospe in dekleta, judinje in kristjanke. Vse so lepe, zdaj na večer v mesečini, in čarobne so njih črne oči njih temni lasje. Objame te želja, da bi si eno izbral. Dopisi. Belokrajina. Iz cele Belokra-jine se ljudstvo pritožuje zaradi slabega železniškega potovanja. Ljudje, ki imajo opraviti v Novem mestu pri sodniji ali kak drugi opravek, morajo iti na vlak že v zgodnjih jutranjih urah in pridejo v Novomesto že četrt na peto uro zjutraj. Sedaj so primorani v največjem mrazu čakati belega dneva na cesti. Ali to še ni vse! Ako potnik ne opravi svojih stvari do 9. ure dopoldne, kar se največ slučajih tudi zgodi, mora čakati na večernji vlak, ki odhaja nekaj pred 21. uro iz Novega mesta. Pozivamo upravo državnih železnic in vse merodajne kroge, da se v tej stvari potrebno ukrene, da dobimo vlak, ki bode prihajal v Novo mesto med 7.—8. uro zjutraj in odhajal med 1.—2. uro popoldne. Belokrajnci. Ljubečna pri Celju. V nedeljo dne 5. februarja 1922 se je ustanovilo pri nas „Prosvetno društvo". Namen društva je širjenje izobrazbe potom društvene knjižnice, javnih predavanj itd. K društvu je pristopila večina prebivalstva brez ozira strankarske pol. pripadnosti. Društvu želimo zemljoradnik! mnogo uspehov, da ne najde veliki dan, ki že svita za gorami, naših ljudi zunaj na vasi nepripravljenih. Škofjavas, Naš občinski odbor šteje 24 odbornikov, ki so izvoljeni od različnih strank po strupeni strankarski borbi. Kakor čujemo, se pa odborniki sedaj dobro razumejo in odbor deluje složno. Se pač vidi, da kar živi na deželi — na vasi — v istih gospodarskih prilikah, ima iste potrebe in nadloge. Strankarstvo se zanese med zemljoradnike le ob času volitev. Takrat se naš človek vjame na limanice. Da le voli! Potem pa Bog ž njim! Iz celjske okolice. Dragi brat urednik. Prej je bil velik kmet — samostojen kmet. Manjši kmetje, kočarji, delavci in rokodelci smo bili socijalisti ali pa klerikalci. Zdaj ste Vi pobasali kmete, kočarje in delavce med zemljoradnike. Kaj pa mi kovači kolarji, črevljarji-- Spadamo mi k Vam? Naš g. nadučitelj mi je rekel, da ja, ker je to ena gospodarska enota. Prosim za odgovor! — Odgovor uredništva: Da, Vaš g. nadučitelj (kaj še ni naš brat, je še vedno gospod ?) ima prav. Tudi kovači, kolarji in čevljarji spadajo k nam. Kaj ne delijo oni svojo usodo z zemljoradnfki ? In pa pokažite mi jo peljal pred bradatega popa, da požegna ljubezen in ostal z njo v tem tujem mestecu. Izvolil bi kakšno obrt, koval bi železo ali delal iz maka olje, in živel mirno in zadovoljno ob strani ženice, ki bi imela črne oči in vroče zvesto srce in — sineka. Ko tako premišljujem, tavajoč po ozkih ulicah, se znajdem pod oknom, oknom čisto nizkim, in pred obrazkom, obrazkom čisto belim, in pred očmi, očmi čisto črnimi, pred dekletom, dekletom lepim judovskim. Govori španjolski....... Govori splašena golobica in na vratu ji blesti pravo biserje. Morda je tisto biserje iz stekla ... Toda lesketa, lesketa se divno v mesečini. Kako je bilo dalje? Nič. Rekla sva si z lepo judinjo lahko noč, enkrat, dvakrat, trikrat sladko lahko noč. In potem je vse zatonilo, izginilo za vekomaj in le nežen spomin je ostal v srcu, kakor med listi v knjigi vejica suhega rožmarina. (Dalje prihodnjič.) rokodelca na vasi, ki ne bi imel vsaj Scošček svoje zemlje! Če je nima v lasti, jo pa vzame v „štant*! Vse kar je na vasi spada k zemljoradnikom, ludi bratje učitelji, če imajo zdravo srce. Bojte se pa liberalne frakarije 1n baharije, na drugi strani pa babje* vernega tercijalstva. Kedaj ustanovite „Vaški Svet" ? S Polul. Poročevalcu o občnem zboru čevljarske zadruge v št. 16. „Nove Dobe" v odgovor. Prvo kar Ti svetujem je da naprosiš kakšnega ljudsko-šolskega učenca, de Te nauči toliko iz slovnice, da boš znal razločevati ednino od množine. Kajti edino duševno revni dopisnik se je zamogel čuditi, če je prišel na občni zbor pravi član zadruge, kojega je le ta, kakor vse druge svoje ude pismeno povabila. Praviš, da sem blatil in sumničil dr. Kukovca. Ali si res tako neumen, da «e veš, da g. Kukovec še ne pomeni cele vlade. Jaz sem povdarjal potrebo odločnega predsednika naše zadruge, ki ne bo samo hvalil visokih gospodov, kot je storil en naš član na Stefanovo pri Balkanu ko je slavil dr. Kukovceve zasluge za obrtništvo. Rekel sem, da jaz pa ne občutim teh velikanskih dobrot, pač pa čutim visoke davke in strašno draginjo, ki tira male obrtnike in sploh široke mase revnega ljudstva v strašno bedo in grozni obup. Za revne obrtnike vlada nima toliko moči, da bi nam znižala dohodninske davke, kaj še, da bi nas jih oprostila, a za Vranglovce pa izdaje miljone, da se lenijo, si privoščijo torte in druge delikatese, po troje vrst mesa dnevno in v polovici leta po tri obleke in po tri pare čevljev in to še luksuznih. To gre vse za naše žulje. Naš predsednik mora to visokim gospodom v obraz povedati. To je bil ves moj „napad" na 5. dr. Kukevca in tovariši obrtniki so vsi ploskali in burno pritrjevali. Praviš nadalje, da imam jaz najmanj povoda za to. Rad bi vedel zakaj neki? Mar tvorim kakšno posebno izjemo med obrtniki ? Ali pa mogoče, ker stanujem nad Kukovčivem vinogradom, kjer je obrt popolnoma pod nič, a mu moram plačevati mesečnih 160 K in ne letnih 36 K kot mi je nekdo v obraz vrgel. Blagovolil pa si me še počastiti z „neotesancem iz Polul*. No s priimki obkladati znajo samo surovi neolikani ljudje. Ob času državnozborskih in občinskih volitev pa nisem bil pre „neotesan", ko se me je vabilo naj volim z demokrati in ludi g. dr. Kukovec bi se najbrž ne bil branil neotesančevega glasu, ko bi mu ta slučajno pripomogel na ministrski stolček. Tovariši obrtniki, dobro si zapomnite, da nam kaže vi-«okorodna demokratska gospoda le toliko časa prijazen obraz, dokler molčimo pod njeno peto, kakor hitro pa se predrznemo zacviliti, smo pa takoj neotesanci. To se spomnimo zlasti pri vseh bodočih voliti ah ter pokažimo takrat figo v demokratsko skrinjico, krogljico pa spustimo v skrinjico stranke v katerej se bodemo znašli skupno s sotrpini kmeti in delavci. „Novo Dobo" pa naj vsak ki jo ima naročeno takoj pošlje nazaj in naj si takoj naroči list „Naša Vas", ki bode gotovo tudi obrtnikom od-stopel kak predal za poročila in se potegoval za naš dobrobit. Konečno pa še opomnim dopisnika, da se za urednikov hrbet skrije samo nezna-čajnež, a tako fino otesani gospod bi se pa naj podpisal, kot se podpiše „neotesanec iz Polul", čevljarski mojster, Anton Goršek. Gospodarstvo. O vzgoji vinske trte po načinu grofa Kulmerja. Med članki o vinarstvu, ki jih je objavil v zadnjem času „Kmetovalec" se nahaja tudi velepomenben članek z naslovom „Naloga našega vinarstva v bodočnosti". Gospod vinarski nadzornik navaja v dotični razpravi, da mnogi trtni nasadi sedanjega obdobja ali kolobarja, ki se bliža svojemu koncu, niso enako uspevali in rodili. Nekateri teh nasadov so kazali bujno rast in veliko rodovitnost, med tem ko so začeli drugi v rasti in plodnosti pojemati, še preden so razvili svoje popolne oblike in pričakovano rodovitnost, četudi so bili z ozirom na tla in podnebja oboji pod enakimi razmerami zasajeni. Kod vzrok nepovoljnih uspehov navaja člankar različne napake, ki so se delale pri zasaditvi vinogradov od takrat še neveščih in neizkušenih vinogradnih posestnikov. Spoznati in odpraviti te napake bi bila prva in največja naloga našega vinogradništva v bodočnosti. Poleg izbire primerne ameriške podlage in evropejske trte za dana tla, kakor tudi posebno plemenske izbire žlahtnih trt in vporaba prvovrstnih cepljenih pri sajenju, bi utegnila tudi vzgoja vinske trte imeti znaten vpliv na razvoj in poznejšo rodovitnost trsa. V presojo tega mnenja naj služijo naslednje vrstice. Pred kakimi 25 leti je znani vinarski strokovnjak Pfeifer od Sv. Ruperta na Srednjem Štajerskem ustvaril metodo, po kateri naj bi se vzgajala vinska trta. Zlasti si je prizadeval, da bi se kolkor mogoče povišala rodovitnost vinske trte. Vzgajal jo je zato visoko nad zemljo v obliki priramide in rezal na reznike. Slabe posledice te vzgoje so se prav kmalu pokazale. Pred vsem je pri tej vzgoji računati z dejstvom, da se ne more izkoristiti od zemlje odsevajoča toplota, katere trs zelo mnogo potrebuje med zoritvijo grozdja; tudi svetlobe mu primankuje, ker ga solnce vsled njegove, grmu podobne oblike nezadostno obseva. Veliko moči rabi trs za pošiljanje svojih sokov v višino in veliko redilnih snovi se odvzame trsu z svakoletnim obrezovanjem njegovih mladik, posebno tedaj, ako se iste v vinograd nazaj ne spravijo. Visoka vzgoja in vsakoletna kratka rez trs slabi, vsled česar isti prej usahne, kakor bi bilo drugače pričakovati. Pfeiferjevi trtni nasadi so že po preteku nekaj let oslabeli, ne vpoštevajoč kakovost njegovega vinskega pridelka, katera je zaostajala prav daleč za drugimi. Iz vseh teh vzrokov toraj Pfeiferjeva metoda ni mogla pridobiti privržencev. Grofa Kulmerja vzgoja vinske trte v Šestinah pri Zagrebu, katero je pisec teh vrstic za časa svojega službovanja kot vinogradar na Hrvaškem imel priliko proučevati, se ne strinja s Pfeiferjevo metodo, ampak e isti skoro docela nasprotna. Skupna vodilna misel obeh je samo dosega čim večje produkcije. Grof Miroslav Kulmer ne reže visoko na reznike, marveč na locne (4—6 locnov) zelo nizko pri tleh, vsleg česar se pridela boljša kvaliteta grozdja, nego na reznikih, ki se nahajajo visoko nad zemljo. Vinogradništvo grofa Kulmerja zapušča z ozirom na rez teorijo ter izhaja iz njegovih večletnih praktičnih izkušenj, ki so pokazale, da je način rezi in vzgoje merodajen za uspeh, kar vtisne tej vzgoji posebno vrednost. Naloga Kul- merjeve vzgoje je, na ameriški podlagi cepljeno evropejsko trto s premočno rezjo v rodovitnosti ne ovirati. Za plod določena očesca (na locnu 8—12) dosežejo včasih število 60 —100 na enem in istem trsu. Po pravilu, da kratka rez rodnost trsa zadržuje, dolgo pa ga k rodovitnost nagiblje, je torej mogoče, trto aii prisiliti k večji rodovitnosti ali jo v rodnosti ovirati. Trs, na dolgo obrezan, ne bo poganjal premočno in grozdje ne bo kazalo onih debelih, vodenih jagod, kakor na rezniku; tudi ne bo opaziti takozvanoga martinovega grozdičja, ki le redkokedaj dozori in vsled tega trs po nepotrebnem izmozgava. Na kolikor mogoče nizkih trsih se nahajajoči lonci (šparoni) se privežejo na žico, kije napeta približno 30 cm od zemlje, tako, da pride polovica locnov na desno, polovica na levo stran. Ker visi torej grozdje v enakomerni višini od zemlje, je umevno, da tudi enakomerno zori, ne glede na to, da so v bližini zemeljskega površja pogoji za tvorbo sladkorja ugodnejši, kakor v nasprotnem slučaju. Kakor je znano, je pa kakovost vina zelo odvisna od sladkorja nahajočega se v moštu. Vpliv solnčnih žarkov je enakomerno porazdeljen, kar omogoči veliko število enako zrelega grozdja na enem in istem trsu. Omenijo se naj še snovi arome in bukeja, katerih se pri tej vzgoji v veliki meri v vinu opazuje. Iz vsega tega sledi, da je utemeljena trditev o dobri kakovosti vina pridelanega po Kulmerjevi vzgoji vinske trte. Približno 40 cm od prve žice je pritrjena druga, na katero se privežejo mladike, ki izhajajo iz locnov. Po končanem cvetu se te mladike za nekaj cm prikrajšajo, da more soince močneje vplivati na grozdje. Nato začenjaj mladike, ki prihajajo od reznikov ali naravnost iz debla močneje poganjati; privežejo se na tretjo žico, ki je oddaljena kakih 50 cm od druge. Te na tretjo žico prevezane mladike tvorijo potem nekako streho ter varujejo včasih tudi pred točo, posebno takrat, kadar pada v navpični smeri na zemljo. Koncem avgusta se ta streha odvzame, razkosa, položi v jame, da se skisa (enzilira) in pokrmi govedi v zimskem času. — Pred mescem avgustom se vršički prikrajšajo samo takrat, kadar se je začela širiti peronospora in se je bati, da bi se ob vlažnem vremenu nevarnost razširila potom nežnih vršičkov še ne povečala. Okopavanje se vrši s vprežno živino; v jeseni se trsje zagrne, na spomlad pa zopet odgrne. Po leti se večkrat okopava s planetom „jupior*, h kateremu se pripreže samo ena žival. Z okopavanjem se razen rah-lanja zemlje doseže tudi uničenje plevela, rastočega med črtami. Kjer bi se spričo strmega terena na dalo delati s vprežnim orodjem, tam se ob rigolanju napravi terase, fki o-mogočujejo obdelovanje zemlje s vprežno živino. Trsje je nasajeno na razdaljo po 150 cm in po nekod tudi po 130 cm v kvadratu. Škropi se s škropilnico „Automata" od firme Nechvile na Dunaju, ki sa-mogibno deluje, s samodelujočo škropilnico „Hydrolino„ in se s „Syfonijo“. Škropilnico „Automata" nosi tudi osel tudi v najbolj strmem terenu. Žvepla se z Nechvilejevim žveplalnim aparatom „Vindobona„, iz katerega se žveplo pod močnim zračnim pritiskom kot fini prašek izmetuje. Najhitreje žveplajo otroci s štirimi aparati; v takem primeru spravijo nasad pod fino žvepleno meglo, porabijo 7 — 8 kg na en oral (12 —14 kg na ha) in požveplajo na dan pribljižno 10—12 oralov (6—8 ha). Žveplo na ta način razpršeno, pokrije v najfinejših plasteh grozdje in listje ter se od pripekatočega solnca tako-rekoč prime. Z navadnim puhalnikom se to nikdar tako ne doseže, ker žveplo v predebelih plasteh odpada; razen tega dela en aparat za dvajset puhalnikov. — Žveplalnik „ Vindobona" se lahko rabi tudi za razprševanje bakrenega prahu, ako se na razpr-šalno cev nostavi razpršalna luščina za fino razpršanje. Želeti bi bilo, da se v bodoče poskuša razen škropljenja z raztopino modre galice proti peronospori tudi z bakrenim prahom, s katerim so sc na Francoskem dosegli zadovoljivi uspehi. Gnoji se vsako tretje leto s hlevskim gnojem, kateri se zgrne pri vsaki drugi črti v poprej izorani jarek ; pri prihodnjem gnojenju se črte menjajo. V bolj oddaljenih vinogradih se gnoji tudi z metuljnicami, kar se je dobro obneslo. Dohodki znašajo na leto 80 do 90 hi, v ugodnem slučju četo 120 hi na enem oralu, vsakoletni stroški pa pred vojno okoli 300, sedaj približno 3000 kron. V lelu 1919 se je vsled različnih ujm nabralo na 12 oralih samo 260 hi, med tem ko so obdelovalni stroški (ne vračunši izdatke za materijal in amortizacijo) znašali 37000 kron. Kultivirajo se drobna in laška graševina, traminec, rulandec, muškat, žlahtnina, portugalka in kraljevina. Marsikateri vinogradnik se bo čudil uspehom grofa Kulmerja, misleč da je to nemogoče; toda če se stvar bližje ogleda in vpoštevajo večni naravni zakoni se odstrani vsak dvom. Narava vedno ista v najraznovrstnej-ših pojavih, je določila vinski trti večje oblike. Da pa teh nima, niso krive samo neugodne zemeljske in podnebne razmere, ampak prepogo-stokrat tudi neprimerna vzgoja in nezadostno gnojenje. Razločevati je strogo med vzgojo trsa in njegovo rodovitnostjo. Napačno je, siliti ga k rodovitnosti poprej, nego je dosegel zaželjeno obliko. Enako krivo je tudi odrezovati mu leto za letom za prst debele mladike in ga na način v rodovitnosti ovirati. Pripomniti je še treba, da so korenine trte pri tej vzgoji številnejše in boljše razvite, nego pri kratki rezi in visoki vzgoji. Dobro razvitemu ko-reničju je bržkone v prvi vrsti pripisovati uspehe grofa Kulmerja v vinarstvu, kajti čim večji je nadzemeljski del rastline, tem številnejše in močnejše so njene korenine. Grof Kulmer opušča pletev in prikrajševanje vrhuncev v prvih letih ter odstranjuje celo plod na premladem trsju, med tem ko naš vinogradnik komaj čaka trgatve in bi hotel če v tretjem ali celo drugem letu brati. Za umnega vinogradnika je važno vedeti edinole to, pri kateri vzgoji in odgoji mu bo vinska trta največ dobička donašala. Grof Kulmer priznava, da je imel med vsemi panogami kmetijstva dosedaj največ čistega dobička pri vinoreji. Ce že ne moremo tekmovati z grofom Kulmerjem, ker so naše zemlje ponekod že preveč izčrpane, vendar nam je mogoče storiti v tem pogledu še marsikaj in sicer s primernim gnojenjem. Nič naj nas ne ovira, izdati za gnojenje vinogradniške zemlje tudi večje svote, ako se nam ista z obilnejšo trgatvijo četveroTali petero povrne, kajti ne more nam biti vse- eno,nali znašajo naši letni stroški na enem oralu 4000 K in dobimo 20 hi vina, ali po izdamo 7000 K, pa pridelamo zato 40 in še več hi vina. Pripomnim, da ni moj namen priporočati Ktilmerjevo metodo o vzgoji vinske trte za vsako zemljo in podnebje brez poprejšnje temeljite preizkušnje, rttarveč podati samo sliko njegove vinoreje v splošno presojo in to zlasti zategadelj, ker se v slo- venskih kmetijskih listih taka vprašanja redkokedaj razmotrivajo. Vekoslav Štampar, ekonom. Za zabavo. Dobro sredstvo. Sosed se vozi v vlaku. Naenkrat se prične kraspati godrnjaje: „Presneta reč; jedna bolha mi ne da miru!" Nato .se oglasi tovariš: „Zgrabi bolho; daj je med kolena ter jo tako dolgo ščegetaj, da od smeha poči!" S1 e p o o k n o. Pride zidar v mesto ter vidi na neki hiši slepo okno. Začudi se, zmaje z glavo ter pravi: „Čudni ljudje so v mestu; najprvo naredijo okno, potem ga pa zazidajo". Zelo d a 1 i bu ča. Dva popotnika se vležeia v senco pod veliki hrast. Prvi začne modrovali, kolika škoda je, da želod ni tako velik kakor buča. Naenkrat mu pade želod na nos in drugi mu reče ; „Hvali Boga, da na hrastu ne rastejo buče; sedaj bi Ti buča nos zdrobila". Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid", najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave i; t. d. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. F e H er, Stubica donja, Elsatrg št. 318, Hrvatska. Širite list „NAŠA VAS“ VAŠA ZELJA imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke ŠUTTOER. Prihranite si popravljanja in jezo. Najfinelše ure iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. Maroške Mre. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. i3-7 Zahtevajte cenik s slikami od : Tvorniške fvrfke H. SUTTHER, LiybS|atia, št 979 Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller°!@v „Elsafluid** kot kosmetikum 9—7 7.a nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, neg in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanjal Z zamotom in poštnino ?a vsakega: 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica......................48 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 specijalnih steklenic...........................................168 K 24 dvojn. ali 8 Specijalnih steklenic 280 K 36 dvojn. ali 12 specijalnih steklenic................. 394 K Poštnine prosto na Vašo pošlo. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. Pi im o 1: Elsa obliž sm kurja očesa 5 K in K 7'50; Elsa mentolni klinčić 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribic olje K; Elsa voda za usfa 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimiris .41 K i GIy- ccrin 6 in 30 K; Lysol, Lisoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar, ŠTUHCA donia, Elsatrg St 318, Hrvatsko. mmmm ,Pri kmetu' ANTON FAZARINC C preje Srlmcl CiU£9 Kralja Petra cesta. Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov. Postrežba točno in solidna! Cene zmerne! Kupuje vse vrste deželnih pridelkov. 13-13 Anton Ličnik urar, zlatar, optik, CELJE, Glavni trs 4. Popravila točno in dobro. Za zlato in srebro se plačuje najvišja cena. 52-2 ©gSefte si 52-15 manufaktiurno trgovino J. ICUDIŠZ €e91e« piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štampilij iz kavčuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno. CEUE, RAZLAGOVA ULICA 12.