Vsak stan, kakor tudi vsak posameznik, je dolžen doprinesti za zgradbo doma svojega naroda primeren del. Ta pa je odvisen od duševnih in telesnih zmožnosti dotičnika, od njegovih gmotnih razmer in tudi od stanu, kateremu pripada. Izobraženstvo, ki razpolaga z dovoljnimi gmotnimi sredstvi in je neodvisno, bi moralo izvrševati najtežje naloge. Ostali razumniki, posebno od države plačani uradniki, učitelji in drugi iinajo najtežje stališče z ozirom na javno delovanje. Tej vrsti pripada tudi mož, kateremu so posvečene te vrstice, prof. dr. Karel Glaser, ki je skoraj mcd pozabljenimi rodoljubi slovenskega naroda, pa je bii velik in vnet vzgojitelj in u.itelj naroda z besedo in knjigo. Karel Glaser je bil rojen v Hočah pri Mariboru dne 3. februarja 1845, nmii pa je dne 18. julija 1913 v bolnici v Gradcu, od kcder je bil prepeljan na groblje rojstne župnije. Gimnazijo je dovršil v Mariboru z odličnim uspehcm. Klasi.no filologijo in slavistiko je študiral na Dunaju in je bil nato domači tičitelj pri grofu Brandisu v Mariboru. Z letom 1868 je začel poučevati na javnih srednjih šolah. Telesno je bil sicer šibek, duševno pa orjak, jezikoslovec prvega reda. Poznal je korenito klasično filologijo in slavistiko. Po.eg svojih gimnazijskih predmetov se je bavil intenzivno z indijskoiransko filologijo. Poznal je orientalske jezike kot malokdo med Slovenci. Za znanstveno spopolnitev v tej stroki je še kot nad 401etni mož študiral v Berlinu in na Dunaju indijski jezik ter je napravil Ieta 1883 sanskritski izpit. Želel je dobiti kako orijentalistično profesuro, pa mu se ni posrečilo. Napisal pa je o tej snovi mnogo znanstvenih razprav, informativnih člankov v nemškem in slovenskem jeziku, kar je hvalevredno zabeležil v slovenskem biografskem leksikonu Grf. Pripravil je tudi zelo obširno gradivo za zgodovino slovenske književnosti, ki jo je izdal. Kljub temu marljivemu učenjaškerau 'delovanju se je moral nad polovico svojega delovnega življenja zadovoljiti na manj važnih srednjih šolah bivše Avstrije. In kaj je bil vzrok? Njegov fcremeniti narodni slovenski značaj, katerega ni nikjer zakrival! To je bilo posebno nevarno v prvih letih njegovega službovanja od leta 1870 do 1880. Po kratkotrajnih službah v Leobnu, Celju in Ptuju je prišel leta 1874 na nižjo nemško gimnazijo v Kranj. Tam je bilo takrat še dokaj nemškutarije. Zelo so pogrešali dober slovenski pevski zbor. Ker je bil prof. Karel Glaser tudi izobražen v petju in glasbi. je osnoval s svojim drugom prof. Ckabernetom moški pevski zbor ter z njim hitro dosegel lepe uspehe. Nastopil je pri teoforični procesiji s svojim zborom, kar je mogočno delovalo na Ijudstvo tudi v narodnem pogledu. S tem se je pa iznova zameril ponem.evalnemu avstrijskemu režimu in sicer z dvojne strani: ker je namrec bil pevski zbor v narodnem oziru odločno slovenski in preveč demokratično sestavljen. Profesor Glaser ni gledal na stan in suknjo, temveč je iskal le sposobne pevce tudi med obrtniki in delavci. Zato je bil kot državi nevaren panslavist službeno prestavljen v Vidno v Šleziji. Treba je vedeti, da so bila učna mesta v Šleziji in Bukovini takrat za Slovence — kazenska mesta. Glaser je bil žrtev nemškega terorja. V Kranju je priobčil v izvestju za šolsko leto 1876 razpravo: »Odlomek slovensko-francoSke slovnice.« Krivična premestitev je eeveda vplivala na njegov blagi zna.aj. Bil je človek blagega srca in finega ču- stva, kar se je opazilo tudi v šoli. On ni injponiral s strogostjo, pač pa z dobroto srca, kar so njegovi učenci vedno uvaževali in priznavajo še danes, dasi je že 20 let v grobu. Prof. Glaser je bil eden od onih mnogoštevilnih Slovencev, katere je stara Avstrija ošabno prezirala. Z gorjupom jih je odpravljala! Še le po letu 1880 so to pri prof. Glaserju skušali vsaj deloma popraviti, ko je bil prestavljen na državno gimnazijo v Trst, kjer je ostal do leta 1900. Kot vpokojenec je živel v Gradcu, Ogrskem Brodu na Mor., kjer je bil ravnatelj zasebne židovske nižje gimnazije, in nazadnje v Hočah. Te vrstice naj bodo skromen spomenik vrlemu slovenskemu možu za 20letnico njegove smrti. Dal je svojemu narodu vse, kar je mogel. I. G. Sv. Jurij ob Ščavaici. V nedeljo dne 23. t. m. bo pri nas nekaj izvanrednega, Hej, Vana, kaj pa bo neki? Tonč: »Ališeneveš? Amerikanci pridejo. Iz Amerike pride rodoljub in prinese vse polno denarja, to je dolarjev.« — »Eh, dosti že ne bo mogel prinesti sam.« — »Veš, saj ne pride sam, ampak v spremstvu pritlikavca, pet pedi velikega človeka, in pa zamorec pride z njim.« — Saperlot, potem pa bo že nekaj. In konec krize bo najbrž potem tudi vsaj pri nas. Kam pa jo bodo ti Amerikanci najpoprej mahnili? Kje bi jih bilo najboljše počakati?« — »Ti, Vana, ali res ne veš, kaj bo? V dvorani g. Pergerja bo tomaževski pevski zbor ta dan nudil veliko smeha in zabave. Vprizorili bodo kar tri igre na en dan: »Snubače«, komičen prizor s petjem; veseloigro »Rodoljub iz Amerike« s petjem v treh dejanjih, ter spevoigro »Srce in denar« v 1 dejanju. Snubači, že sam naslov nam pove, da bo to nekaj veselega. Ro- doljub nam bo pa sigurno kaj dolarjev pode-. lil, ker pride iz Amerike. Kdor se bo prej pbžuril za vstopnice in bo bolj v ospredju V dvorani, bo dobil več dolarjev. Igra »Srce in denar« pa je bolj resna. Videti jo morajo vsi, zlasti na novo pečeni zakonski pari, ter tudi oni, ki majo veselje do tega stanu, pa od daleč gledajo vanj. Torej bo ta prireditev prav pri* šla vsakomur, kakor tistemu, ki se rad srrieji, tako onim, ki so bolj resnega obra_a. Posebno pozornost pa bo vzbudil in napravil na vse udeležence 5 pedi velik amerikanski mažicelj, ki namerava pozdraviti vsakega od največjega do najmanjšega. Pisal je, da spleza na mizo, če bo polna dvorana, in da se od tam predstavi. Zamorca videti je tudi redko, ta dan boste videli vse to. Pred in po igri zapoje tudi' pevski zbor. Jurjevčani, obeta se nam ta dan velik spored in obilo zabave. Noben naj ne ostane doma. Pokažiino, da nam je pri srcu ljudsko izobraževalno delo. Na prav veselo svidenje! Frankolovo. Kakor vsa katoliška prosvetna društva, je bilo tudi naše prosvetno društvo »Slomšek« dne 21. februarja t. 1. oblastveno razpuščeno. 553 knjig je bilo zapečatenih. To lepo število knjig jasno in odločno pokaže delo in moč naše mladine. Na odru se naša mladina za časa društvenega razpusta ni pokazala. Pa ta naša mladina ni spala med tem. Oklenila se je svoje nebeške matere Marije. Mogočen odmev daleč na okoli je dal Marijanski tabor na Gojki. Tu je naša fantovska' mladina pred svetom manifestirala za ideje velikega Slomšeka in nepozabnega dr. Janeza Kreka. Tej miadini, ki se bori za tako vzvi. šene ideale, je bila skazana pravica. Prejšnji teden je bilo naše prosvetno društvo »Slomšek« zopet oblastveno dovoljeno. Mladina, sedaj pa na plan! Slovenska knjiga, pojdi zopet med naše ljudi! Fantje, d&kleta, povejte vsemu svetu, da dobro razumete besede onega, ki smo ga izbrali kot voditelja: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do prave zveličanske narodne omike!« V nedeljo dne 23. julija bo sestanek ob 3. uri popoldne v Društvenem domu, kjer bomo podali smernice našemu bodočemu delu. St. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 23. julija, ob 3. uri popaldne v Društvenem domu »Dva bregova«, dramo iz življenja beračev V treh dejanjih. Sodelujeta pevski in tamburaški zbor. Vstopnina običajna. Vsi domačini in sosedje vljudno vailjeni! Tremarte pri Celju. Tukajšnje prosyetno društvo, ki je šele pred kratkim nabavilo noye kulise, vprizori v nedeljo dne 23. julija, ob pol šiirih popoldne v prostorih g. Čekovina znano igro »Dve nevesti«, šaloigra v treh dejanjih. Med odmori igra dru_tveni tamburaški zbor. Pridite vsi! Velik potres na otoku Trinidad (pf ed južno Ameriko), ki je zabteval toliko Človeških. žrtev in je napravil mnogo materijelne škode, predvsem v pokrajinah za pridobivanje surovega olja, je zopet obrnil pozornost na ot.k. Trinidad je namreč na celem svetu najbolj bogatna asfaltu. Pretežni del celotnega asfalta, ki pokriva ceste velemest, prihaja iz Trinidada. Asfalt na Trinidadu tvori veliko je- zero, ki ima v obsegu 3 angle_ke milje. Ako ga opazujemo iz večje daljave, sliči s svojim gladkim in temnim površjer_ mirnemu, zelo globokemu jezeru, ki se sploh ne giblje. Cc se mu pa približaš, vidiš, da nimaš pravzaprav pred seboj jezera, ampak temno, gladko in na videz trdo maso. Na površini tvori asfaltnt) jezero debelo in odporno skorjo. Ako ni preveč vroče, je mogoče jezero počez prekorakati peš. Trinidadski asralt pridobivajo .isto enostavno na ta način, da odstranjujejo zgornjo trdo skorjo na jezeru, jo drobijo na manjše kose in odvažajo. Asfalt na Trinidadu je čist in je kljub dolgotrajnemu prevozu v vse dele sveta zmožen na svetovnem trgu vsake ikonkurence. V Evropi je dobiti asfalt edino le v Neuchatelu v Švici. Ta asfalt pa nikakor ni v čistem stanju, ampak pomešan z apnencem. Potrebna so vsa mogoča postopanja, predno je evropski asfalt za na trg.