Karmen Kenda-Jež Etnološke raziskave kot (drugotni) vir v narečnem slovaropisju Prispevek ob primerjavi gradiva za narečni slovar osrednjecerkljanskib govorov z narečnim besedjem z istega področja, zbranim v delu M. Makarovič Kmečko gospodarstvo na Slovenskem (1978), načenja vprašanje o možnosti (ne)posrednega vnašanja etnoloških terenskih zapisov v ponazarjalni del geselskega članka. In the paper the author compares the material for the dialectic dictionary of the central Cerkno region with the dialectic vocabulary from the same region collected by M. Makarovič for her book "Farming in Slovenia" (1978), and opens up the issue of the feasibility of (in)directly incorporating data from ethnological field trips into dictionary entries. 1.1. Najpomembnejša skupna značilnost virov, ki so bili kdaj uporabljeni za sestavo posameznih narečnih slovarjev, je njihova časovnostna, prenosniška, socialno- in funkcijskozvrstna raznorodnost (prim. Baur 1986: 87). Mednje sodijo tako zgodovinsko arhivsko gradivo (tiskano in rokopisno, od najstarejših spomenikov naprej) kot najnovejši izsledki dialektoloških raziskav (Baur, n.d.: 79, 83-84), tako pisni izdelki (dnevniki, zasebna pisma) posameznih nosilcev narečij (AOS 1980: 6, Horvat 1988/ 89: 75) kot zapisi njihovega govora, tako že sestavljeni slovarji narečnih besed kot izbor dialektizmov1 iz drugozvrstnih slovarjev (SRNG 1965: 18), tako umetnostna, publicistična, praktičnostrokovna kot praktičnosporazumevalna besedila v narečju, tako besedje, zajeto z dialektološkimi raziskavami, kot tisto, ki je bilo predmet raziskav drugih znanstvenih disciplin (zgodovine, etnologije, naravoslovnih ved ipd. (prim. SRNG, n. m.). Pri tem v obdobju zbiranja gradiva marsikdaj ni bil natančno opredeljen 1 Izraz je uporabljen v pomenu ’narečna beseda, zaradi slogovnih in drugih razlogov rabljena v zvrsteh knjižnega jezika' (prim. Ahmanova (1966: 131), EWJP (1978: 70) ter ustrezno geslo v SSKJ); v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 24) je dialektizem le kazalka k izrazu narečna posebnost/značilnost. niti obseg uporabljenih virov niti način njihove uporabe (SGP 1979: IX) ali pa je bila nadaljnja obdelava gradiva taka, da ločevanje izsledkov po izvoru ni bilo več mogoče (SRNG 1965: 19). 1.2. Če je za omejitev izbora virov glede na čas njihovega nastanka dovolj že opredelitev za diahroni ali sinhroni narečni slovar, pa je utemeljitev načina izbora ustreznih virov glede na zvrstnost in prenosnik bolj zapletena. Odvisna je od namembnosti slovarja, predvsem od odločitve, ali se bo slovarska obdelava osredotočila na pomensko plat in geografijo besed (Wortgeographie, Bauer 1986: 101) ali pa bo vsebovala tudi relevantne podatke za proučevanje glasoslovja, oblikoslovja itn., torej slovnice raziskovanega narečja;2 od predstave o možnem uporabniku slovarja; stopnje strokovnosti oz. poljudnosti (sem sodi tudi določitev natančnosti fonetične transkripcije) — pa tudi od strukturnih razlik med knjižnim jezikom in narečjem, npr. od možnosti za (sorazmerno) natančno zapisovanje glasov s črkopisom knjižnega jezika,3 ter od stopnje funkcijskozvrstne razčlenjenosti narečja.4 1.3. Prispevek naj bi bil poskus ponazoritve (upo)rabe gradiva etnoloških raziskav pri sestavljanju območnih sinhronih narečnih slovarjev na primeru konfrontativnega5 slovarja osrednjecerkljanskih govorov. Ne gre za načenjanje teoretičnega vprašanja o (pre)potrebnem stiku med dialektologijo (in sociolingvistiko) ter etnologijo pri raziskavah narečja (oz. katerega koli drugega zemljepisno, družbenoplastno ali funkcijsko omejenega jezikovnega različka), ki je bilo pri nas v strokovni literaturi v zadnjem času že obravnavano (Stanonik 1990: 181-202, 1994: 281-304), poleg tega pa se vsak slovenski dialektolog, ki se ukvarja s pomenskimi raziskavami besedišča po tematskih sklopih, ob pomanjkanju domačih besedoslovnih in pomenoslovnih narečnih vprašalnic sreča vsaj z vprašalnicami Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja (I-XI, 1976-78), ki ponujajo temeljno razčlenitev poimenovane predmetnosti;6 ampak za povsem praktično vprašanje o stvarnih možnostih za 2 Odločitev je navadno odvisna od tega, kako podrobno so se z določenim govorom ali narečjem ukvarjale druge veje dialektologije (prim. načela projekta LISVK, Hafner 1980: 12, 25-26). ’ To ne povečuje samo možnosti za obsežnejši vnos raznovrstnega pisnega gradiva v slovar, ampak tudi možnosti za večjo učinkovitost posrednih (prek mreže informatorjev, navadno opite na mrežo šol) raziskav na terenu. Zaradi manjše narečne razčlenjenosti to metodo za pridobivanje izhodiščnega gradiva pogosto uporabljajo na Poljskem (Falinska 1989: 7-16). Na slovenskem govornem področju je bila uporabljena pri graškem projektu z naslednjim opozorilom (LISVK 1980: 237): “Pri tem je bilo že vnaprej jasno, da bomo tako z dokajšnjo zanesljivostjo lahko ugotavljali le leksikalne razlike, medtem ko glasovnih in oblikoslovnih v glavnem ne bomo mogli upoštevati.” ' Poseben položaj imajo pri tem narečja s posebnim, regionalnim narečnim knjižnim izročilom. 5 Slovarji, ki poskušajo čim širše zajeti besedni zaklad določenega govora (narečja, narečne skupine itn.), nosijo različne, vendar ne dovolj povedne izrazijske oznake - od izraza sodobni slovar, ki upošteva zgolj zapovrstje nastanka posameznih slovarskih različic (prim. Wiegand 1986: 193), in za strokovni jezik (zaradi svoje potencialne večpomenskosti) neprimerne zveze popolni slovar do izraza sistemski slovar (SSN 1980: 18), ki pa se ne uporablja samo za poimenovanje slovarja z značilnim izborom iztočnic, ampak tudi za slovar diferencialnega tipa, ki v svojih pomenskih razlagah upošteva sistemske značilnosti (naravo) besede. Tu uporabljeni izraz je iz Wiegandowega (n. d.: 196) poskusa, da bi bilo izhodiščno razmerje do knjižnega jezika pri obeh temeljnih vrstah narečnih slovarjev razvidno tudi iz poimenovanja. Pri konfrontacijski metodi naj bi bile upoštevane razlike in podobnosti med narečnim in knjižnim idiomom, pri kontrastivni pa samo razlike. 6 O kakovosti posameznih vprašalnic (oz. o njihovi večji ali manjši pokrajinski obarvanosti) odloča predvsem gostota mreže prejšnjih raziskav. neposredno vključevanje na ta način zbranega besedja v narečni slovar. Zastavljalo se je zlasti v polemikah o ustroju, namenu in potrebnosti vseslovenskega narečnega slovarja (Benedik 1992: 14, Matičetov 1992: 14, Smole 1992/93: 234 itn.), vendar so odgovori ostali na ravni načelnih ugotovitev. 2.0. Kot ponazarjalno gradivo je bila uporabljena knjiga Marije Makarovič (1978) Kmečko gospodarstvo na Slovenskem. Morda se zdi izbor dela, ki se v uvodu (n. d.: 6) sklicuje na poljudnost obravnave, tvegan, toda primernost izbire je mogoče podpreti vsaj s tremi argumenti: (1) Avtorica delo opredeljuje kot “sistematičen pregled (poud. K.K.J) različnih gospodarskih načinov, orodij in naprav, kakršne lahko ugotavljamo na slovenskih kmečkih gospodarstvih v raznih območjih Slovenije /.../ približno od srede 19. stol. dalje” (n.m.). Pričakujemo torej lahko nekakšen povzetek dotedanjih obravnav izbranega predmeta, ki dovoljuje vsaj delno posplošitev ugotovitev tega prispevka. (2) Zapisi narečnih besed niso cielo enega samega zapisovalca (prim. seznam uporabljenih virov in literature, n. d.: 293-296), zato je mogoča tudi primerjava različnih (implicitnih) zapisovalskih načel. (3) Seznam besed, ki so označene kot cerkljanske (79 besed oz. besednih enot) je sorazmerno kratek in tako primeren za krajšo predstavitev, hkrati pa dovolj obsežen, da je lahko reprezentativen. 2.1. Narečne besede so v besedilu posebej zaznamovane (ležeči tisk), na desni pa jim navadno7 v oklepaju sledijo še njihove prostorske določitve — “/kj osa l (Go ren j s ko), šapal, štrajfal (Koroško), oteušal (Jezersko), švigal (Cerkljansko), štrihal (Gorenjegrajsko) so navadno tako, da so udarjali s klasjem ob klop”. V posameznih primerih, ko raziskovalna točka oz. področje nista navedena neposredno za posamezno besedo, ni povsem jasno, ali se določena zemljepisna oznaka nanaša na vse neoznačene ležeče tiskane besede v povedi ali ne. Stvar vsakokratne presoje je bila, ali bo taka beseda uvrščena na seznam ali ne. Poleg etnografizmov,8 ki so v ospredju pozornosti stroke in potencialno sodijo med njeno strokovno izrazje, torej tudi v besedišče knjižnega jezika (pri čemer je ob morebitnem prehodu potrebno njihovo glasovno “poknjiženje”), avtorica navaja še t.i. “prave” narečne besede (Ripka 1989: 1 18)'J — “/p/onekod pa je bilo v navadi, da so kravam, ki so med molžo brcale, cebale (Cerkljansko), držali dvignjeno levo prednjo nogo”. 7 Redko so ležeče tiskane besede brez vsakršne prostorske označitve - /č/e je žito slabo naloženo, se spabne (50). " Izraz slovaška dialektološka slovarska skupina (Ripka 1989: 120) opredeljuje takole: “To so predvsem imena za različne posebne stvari (predmete in njihove dele), značilne pojave ljudske kulture ipd., katerih izdelava in uporaba je poleg tega vezana na isto zemljepisno področje. /../ Večino teh predmetov so izdelovali s staro, primitivno /../ proizvajalno tehniko, ne povsod na popolnoma enak način /../ in pogosto iz različnih snovi ali surovin”. Smiselno bi bilo med etnografizme uvrstiti tudi poimenovanja za zemljepisno omejene pojave iz duhovne kulture. Prim. cerkljansko (Lazeč) futanje (’futajne) ’način ljudskega zdravljenja zaradi seča vnete kože med nogami pri majhnih otrocih1 - otroka so posadili na vrata tako, da se jih je oklepal z nogami, ter ga na njih zibali sem in tja. 9 Besede z zemljepisno omejenim pojavljanjem, ki niso del nevtralne plasti knjižnega besedja, v knjižnem jeziku pa imajo ustrezne diastratične sopomenke. 2.2.1.0 Verodostojnost zapisa narečne besede oz. uzaveščenost narečnih jezikovnih pojavov 2.2.1.1. Poleg fonetično natančno transkribiranega zapisa bi bila načelno primerna tudi vsaka taka oblika, ki bi narečja veščemu slovaropiscu omogočila rekonstrukcijo njegove narečne podobe.10 V Kmečkem gospodarstvu na Slovenskem je za zapisovanje glasov razen pri besedah iz prekmurskega, prleškega in kozjansko-bizeljskega narečja (Kipijo, kožiihajo (68), kltičicami (78) ipd.) uporabljen slovenski črkopis. Z ’ so sodeč po primerih (gl. spodaj) označeni oslabljeni11 (reducirani) glasovi različne narave. Naglasno mesto ni posebej zaznamovano, zato je iz zapisov samih (razen seveda pri enozložnicah) določljivo v zelo redkih primerih po kakovosti nenaglašenih samoglasnikov. Najbolj očitna so omahovanja pri načinu zapisa zvez n + r, 1, m, n oz. zložnikov r, 1, rji, n (na lojternikih (67) : rznik (84), prjemač (96); na gumira delnih (18): dreucl (32), gredi, pajklne (60), ga rti (71); 2r mčkom za grozdje; rezavenca (33), sjavenci (41), z glavičenco (69), s /../ štokovenkom (89) : prašnca (28), štrajfnca (52)), pri zapisovanju u-ja v položaju pred soglasnikom/na koncu besede, kjer se kljub temu da imata tako fonetično vrednost knjižna (v) in (1), pogosto pojavljajo zapisi z (u) {sejauki (Vojsko) (41); /v/ Prekmurju je enota za merjenje žita kebeu : /p/olovico kebla drži škaf (62), naletimo celo na različen zapis u-ja v eni besedi (toukovc); poseben problem predstavlja (ne)zapisovanje že omenjenih oslabljenih samoglasnikov, po katerem so nekateri zapisi na meji berljivosti {špcajo(83), htonOl), 6/(112), vn (meče) (113), rnk (150), p’h ek (219)). 2.2.1.2. Vsaj po cerkljanskem besedju sodeč pa glavne težave pri poskusu narečne transkripcije tako zapisane besede ne izvirajo zgolj iz neustrezne izbire posameznih črk za zaznamovanje določenih glasov (o tem več v 2.2.1.3.), ampak v vrsti različnih vmesnih stopenj med poskusom fonetičnega zapisa besede in njenim (delnim) prenosom v sistem knjižnega jezika. Pri tem nastajajo nekake “fantomske” besedne oblike, ki ne sodijo ne v ta ne v oni jezikovni sistem: Zapis: Narečno: Knjižno: bt (112) [’bot] bet djelano mleko (171) [’di:lanu m’li:ka] delano mleko jego (133) [je’yu:] igo čidali (156) [’čidal] kidali kolovret (142) [ka’lo:uret] kolovrat majjo (68) [’ma:jje] majijo arnico (4. ed., 141) [war’nica] ornico sejauki (41) [s’jauik] sejalki sejčejo (142) l’sp:jčeje] sečejo snarji (145) [s’naai] senarji 10 Drugače je pri večnarečnih slovarjih (razen če je za vsak jezikovni podsistem odgovoren poseben redaktor, ki se opira na lastno jezikovno vedenje - tako je npr. potekalo vzporejanje zgodovinskega gradiva s sinhronim pri TSVK (1982: 35). " Izraz po Logarju (1993: 102). Poleg teh se pojavljajo popolnoma poknjižene besede: cebale (168) korba (134) kranjska svetloba kup (143) mulčnik (180) z omajki (69) omužgajo (69) orač (30) pogonjič (30) polovnica (63) rovnica (25) salamurnica (180) seno (141) skrojijo (195) (240) [k’ra:jnska swet’laba] I ’kop] [’mulčrjk] [z wa’ma:jkam] [wa’mužYaje] [palaw’nica] [’roiugca] [sala’mu:rnca] [s’nu:] [sk’ruojje] [wa’ra:č] [pa’7a:jnč] [ca'ba:le] [’kuorba] in take, za katere bi lahko trdili, da so poskus fonetičnega zapisa s črkopisom knjižnega jezika: Merila za zapisovanje so potemtakem precej neenotna. Zdi pa se, da je mogoče ugotoviti vsaj eno pravilo — bolj ko je uspešno konfrontativno sopostavljanje narečnih in knjižnih prvin, večja je verjetnost, da bo raziskovalec zapisal besedo v poknjiženi obliki. Tako je npr. v vseh zapisanih oblikah /a/, ki je nastal iz o zaradi akanja, zapisan z (o) — kolovret, koštron, svetloba, ogarati, omajki, omužgajo, orač, pogonjič itn. — razen v besedi v besedi kalač (53) = kolač ’v krog položeni snopi, ki se istočasno mlatijo’, ker je zapisovalec ni povezal s knjižno ustreznico zaradi redkosti rabe v pomenu ’krog, kolobar’ (prim. ustrezni gesli v Pleteršniku in SSKJ). Tej težnji po pomenski razvidnosti nasprotuje težnja po ohranjanju fonetične drugačnosti (pokrajinske obarvanosti ipd.) neknjižne besede, ki je marsikdaj močnejša od težnje po ugotavljanju morebitne (etimološke) istovetnosti posameznih narečnih poimenovanj za določeno predmetnost. Zato je v besedilu zelo pogosto navajanje dvojnic, ki so posledica različnih glasoslovnih razvojev iste besede, pri čemer ni vselej jasno, ali se avtorica dvojničnosti zaveda ali pa besedi navaja kot diatopni sopomenki. Zaradi močne narečne razčlenjenosti slovenskega ozemlja je namreč navajanje dveh ali treh oblik (ko jih je mogoče šteti v desetine, spomniti se velja samo znanega Ramovševega (1936: 97) ponazorila s štiridesetimi različnimi zapisi besede čelo) vprašljivo. Tako imamo zaznamovane različne glasovne razvoje: kabznike (44) toukač (112) trgavnke (110) u birkle (148) kaps(44) [’bierkle] [’ka:ps] [kabz’nike] [tu’ka:č, = tou’ka:č] [’targaur)ke] *berkle kapus kapusnike tolkač trgalnike a) posameznih samoglasnikov (uotka, otka (Gorenjsko) (33), je kosa nasajena na /../ kosje, kusje in kosje (Dolenjsko, Vipavsko, Brkini, okolica Kopra) (150)); b) soglasnikov (tako na splošno poimenujejo žganje žgane, žgajne (114), kopiše, kopišče, to je prostor, kjer postavijo kopo (200)), za gorenjski prehod b/p v f pred nekaterimi soglasniki ter d/t pred g/k v x (Logar 1993: 107) prim. naslednje zapise: /v/ Kostanjeviški okolici pravijo hruškam /../ tepke/../ /v/ vaseh okoli Mengša /../ pa so /../ hruške tefke (109), /p/red rojkanjem ali robkanjem (alpsko območje) koruzo /../ osušijo (69) itd., za pojav prehodnega j: sečnja (Gorenjsko, Primorsko), /../ sejčnja (Cerkljansko), zagozda in zagojzda (Dolenjsko in ponekod na Gorenjskem) (142); c) stopnjo oslabitve samoglasnikov in/ali različno naglasno mesto (če ne gre za drugo raven poknjiženja): in jo poimenujejo: novine in novne žgati (11), mošt pretakajo v sod s pomočjo lesene posode, ki jo precej splošno poimenujejo lakovnica, lakovenca (96); č) ter različne asimilacijske procese (v metliški okolici [zlagajo] /../ po osem do dvanajst snopov v velike /../ razstavke (49) : /t/ako predvidevajo v Beli krajini od petih rastavk /../ en kupljenik (mernik) žita (6l)). Pričakovati bi bilo, da se bo etnološka raziskava besedi posvetila kot pričevalki o kulturnem in civilizacijskem razvoju določenega okolja,12 zato je posebej vprašljiva smiselnost vztrajanja pri (približnem) fonetičnem zapisu besede takrat, kadar bi njena poknjižena podoba lahko prinašala narečja neveščemu bralcu tudi podatke o poimenovani predmetnosti. V opisu kuhanja žganja (115) nas o tem lahko prepriča naslednji navedek: “Če kurijo pravilno, priteče približno čez pol ure blina /../, bevka (Gorenjsko) /../ Iz sedmih kotlov dobijo približno po en kotel bline. To vlijejo znova v kotel in ponovno kuhajo. Sedaj priteče najprej ta be v (tekočina, ki jo vržejo proč)”. Pridevnik (ta) bel in njegovi tvorjenki - belina in belka - na prvi pogled niso prepoznavni, enak zapis cerkljanskih poimenovanj za ’prvo žganje’ bivšca (C) (= belščica [’birnšca]) in bivka (L) (= belka [’bi:yka]) pa bi besedi še bolj oddaljil od njunega izvora. 2.2.1.3. Treba bi bilo opozoriti še na napake, ki nastajajo zaradi neprepoznavanja fonemske vrednosti posameznih glasov. Vzrok zanje je najbrž raziskovalčevo premajhno poznavanje idioma, s katerim je prišel v stik na terenu. Ovira pri razumevanju so v cerkljanščini zlasti težji ali nenavadni soglasniški sklopi, zveze soglasnikov z zložniki ter popolno akanje. Tako imamo npr. cerkljansko locen [’locn] zapisano kot /oca/(23), krišpalnik [k’rišpaur)k] (53) kot krišponk, fušta (C ’fušta, L ’fušca) kot fuška (196) ipd. Posebej zanimivo je napačno vodič(30) za vabič [wa’bič] (G) ’kdor usmerja vole pri oranju’, kjer je napaki poleg izenačenja prednaglasnega a in o ter sorazmerno podobnih izgovornih značilnosti zamenjanih fonemov botrovalo nepoznavanje 12 Seveda prinašajo podatke o tem tudi vse druge jezikovne ravnine. cerkljanske zveze vabiti vole, ki nastopa v tem pomenu: ’kuoder ’ni b’lu ’maškix, sa tud 'že:jnske bra’ria:le .. al pa wa’bile /../ ’kajne al pa ’walu (C). 2.2.2.0. Prostorska in časovna določljivost posamezne besede 2.2.2.1. Pogoste formulacije “kot pravijo precej splošno” (84), “kot sploSneje pravijo” (150) itn., ki postavljajo besedo v nekakšen imaginaren prostor, so najbrž posledica poljudnoznanstvene obravnave. Vendar tudi na podlagi natančnejših zemljepisnih določil, ki v oklepaju stojijo desno od besede, ni mogoče sklepati o dejanskem področju njene razširjenosti. Ugotavljanje njenega obstoja le na območjih, ki so med sabo precej oddaljena (/p/onekod na Dolenjskem in Cerkljanskem (23)), različna stopnja natančnosti pri opredeljevanju posamezne lokacije (Dolenjsko, Trenta, Cerkljansko, Podgrad pri Žužemberku (112), ob različnih poimenovanjih enega predmeta - vse to navaja k sklepu, da imajo tudi prostorske opredelitve prej ponazarjalno kot opredeljevalno vlogo. Že podrobnejša krajevna cioločitev besed, ki so opredeljene kot cerkljanske (Bukovo (110), G. Novaki (11), Podlanišče (142), Šentviška Gora (4l), Zakojca (145)), opozarja na možnost, da so obravnavane besede predvsem z roba ozemlja cerkljanskega narečja. Res je med njimi kar nekaj takih, ki osrednjecerkljanskim govorom niso znane (berklenca (148), kalenata (157 - če ne gre tu za pomoto), klešč ar (30), košek (110), lazarca (30), leharca (30). panjol (68), šlenta (194), švigati (52) ipd). Poleg tega so za področje cerkljanskega narečja, ki leži na stiku t.i. alpskega in primorskega kulturnega ali etnološkega območja (Novak 1978: 154-158)13 značilne številne diatopne sopomenke, katerih prepletanje bi bilo zanimivo tudi za etnologa. Med glagoloma kositi in seči ter njunimi tvorjenkami so npr. na področju naslednja razmerja: Zakojca Cerkno Lazeč ’se:jčt ’se:jčt ka’sit ’kasc ’kasc ’kasc ’kašne ’kašne ’kašne pa’si:čk pa’ku:snca pa’ku:šnca Drugi primeri diatopne sopomenskosti so navedeni v priloženem gradivu. 2.2.2.2. V besedilu razen v izjemnih primerih (s klukami (11), kabznike (44)) ni neposrednih podatkov o živosti posamezne besede. Njena določitev je zato mogoča samo ob primerjavi z gradivom iz drugih virov. 2.2.3. Sobesedilo Narečne besede, uporabljene v strokovnem etnološkem prispevku, so iztrgane iz svojega naravnega sobesedila in vstopajo v nova sintagmatska in paradigmatska razmerja, ki lahko bralca zavedejo pri (re)konstruiranju narečne sintagme: /p/o Sloveniji 11S tem so povezani tudi zanimivi pomenski premiki pri značilnih “primorskih" besedah - polenta [pa'lienta] 'žganci', borjač [’barječ] '(gostilniško) dvorišče’, porton [par'tuon, = psr’tupn] ’glavni vhod v hišo' itd. M ’Pojedina po končani košnji’. povezujejo navadno po dva in dva /../ koruzna storža skupaj z omajki (Cerkljansko) (69) : dva sirkova klasa [d’wa: ’si^rkawa k’la:sa]. Tu bi lahko dialektologija ponudila etnologiji dragoceno pomožno gradivo z zbiranjem narečnih besedil o materialni kulturi ter s takim redigiranjem gesel v narečnih slovarjih, ki bi pri izrazju, zanimivem za etnologijo, dopuščala leksikonske pomenske razlage in navajanje daljših besedilnih odlomkov v ponazarjalnem gradivu. 3. Sklep Dragocena je predvsem dokumentacijska vrednost v etnoloških raziskavah uporabljenih navedkov narečnih besed, saj opozarjajo na obstoj določene (narečne) besede ali besedne enote oz. njenega posebnega, prostorsko omejenega pomena. Uporabni so zlasti pri sestavi posameznih območnih semazioloških vprašalnic. 4. Seznam obravnavanih besed 4.1. Kratice raziskovalnih točk: C: Cerkno G: Gorje K: Kladje L: Lazeč Ra: Ravne S: Straža Š: Šebrelje Z: Zakojca 4.2. Kratice uporabljenih slovarskih del: P: Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, A-O, P-Ž, 1894, 1895 SP 1962: Slovenski pravopis, SAZU, DZS, Ljubljana 1962 SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-IV, SAZU, DZS, Ljubljana 1970-1991 BSJ: Besedišče slovenskega jezika - po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika: A-N, O-Ž, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Interna objava, Ljubljana 1987 4.3. Znaki in okrajšave: pomen P pomen v slovarskem članku (P -) v ustreznem slovarskem članku dani pomen ni dokumentiran (P ~) iztočnici se pomensko ne prekrivata (P ?) iz ustreznega slovarskega članka pomen besede ni ugotovljiv —» glej, primerjaj -/+ (ne)obstoj besedne enote = dvojnica /../ izpust dela besedila premor Gr.: gradivo Op.: opomba 4.4. berkla: /n/a Cerkljanskem poznajo dva načina vezanja pripravljenih senenih bremen — vezano u roče s pomočjo mreže, narejene iz vrvi ali včasih tudi iz srobota, ali pa u birkle (148) Gr.: 1. bergla: C na ’morm se ’neč presta’pit brez ’bierkle 2. Z leseno ogrodje za povezovanje senenih bremen P: -, SP 1962: -, SSKJ: - / BSJ: birkle Op.: beseda je v tem pomenu potrjena za Zakojco, nekateri informatorji so omenjali Še Jesenico in Baško grapo (C 'bierkl ’tud ’nisma ’mi:l ’tole, ’tu: sa ’mi:l ’tam ’bel .. ’Ba:ška "/ra:pa) berklenca: /p/ripravo birklenco /../ razprostrejo po tleh (148) Gr.: - P: -, SP 1962: -, SSKJ: - / BSJ: birklenca bet: /p/onekod na Dolenjskem in Cerkljanskem pobijajo bule z lesenimi bati, batci // /t/ako so ponekod /../ nanosili sadje v podolgovata lesena korita /../, nakar so ga tolkli z lesenimi kiji, bati ali kladivi. Tudi te vrste priprave so po pokrajinah različno oblikovane in jih različno poimenujejo. Tako stokovnik (Dolenjsko), kladvo (Trenta), bt ali toukač (Cerkljansko) ipd. (23/112) Gr.: 1. C ’bot za y ’ri^be ’t bet (23) Gr.: C je ’li:pš p’li:t /../ če ’ni 'tistix /../ ’bul 'tam pa ’ni P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: beseda bula [’bula] je potrjena samo za Cerkno, pa tudi tu se kot pogostejša sopomenka pojavlja na ostalem področju razširjena beseda greba [y’rieba]: C y'riebe 'tQ:yčt, dra’bit, K sa ’moyl ’tiste y’ri^be s’tp:učt.. z ’rQ:uncam .. 'roainca sma ’yar ’nucal cebati: /p/onekod pa je bilo v navadi, da so kravam, ki so med molžo brcale, cebale (Cerkljansko), držali dvignjeno levo prednjo nogo (168) Gr.: C ca’bade / ’kuojni ra’di ca’ba:je P: +, SP 1962: +, SSKJ: nar. zahodno brcati cula: —» šop (69) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P ~) Op.: v nobenem izmed osrednjih slovarskih del ni zveze cula koruze češarek: /t/ako precej pogosto omužgajo Štoke (Cerkljansko), to je s praznim koruznim storžem (69) Gr.: 1. C ’si^rkau če’ša:rk, L ’turščn če’ša:rk 2. C sm’ri:kau če’ša:rk, ma’cosnau če’ša:rk P: +, SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P ~) delan: /t/ekočino, ki ostane po medenju masla na dnu, poimenujemo pinjenc, medene, zmatranc (Velika planina), meten mlek (okoli Šentruperta na Dolenjskem), spiranka, stepenka (okoli Kostanjevice na Krki), pineno ali djelano mleko (Cerkljansko, Dolenjsko), zmetenica (Koroško) itd. (171) Gr.: 'di:lanu m’li:ka p. + (p .), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: na robnem področju (K) uporabljajo poimenovanje pinjeno mleko [’pinnu m’li:ku] oz. pinjevica [’pinejca] fušta: /v/ drvarnice ali pred hišo prav tako zlagajo butare iz dračja in vejevja, faše in brencle (Rateče) alifuške (Cerkljansko) (196) Gr.: C, G ’fušta, L ’fušca, K ’butara, ’butarca P: + (P -), SP 1962: -, SSKJ: - gleštati: tele /../ glajštajo po Cerkljanskem nekaj časa z ovsom, otrobi in koruzno moko. (154) Gr.: 1. C ž’wina y’le:jštat, Z srna su’nie payie:jštale / se srna ’a:xtal, ’ka:r se j 'dadu, de srna 'didauce ’dabru pay’le:jštal 2. C ’morm 'jet ’ma: yrap ’grob’ wayie:jštat ’uredit’ 3. C wa m’la:j na ’kupleje r)’ku:l /../ p’ra:jje, de se me’su: na zyie:jšta P: +, SP 19Ö2: +, SSKJ: nar. skrbeti za kaj, negovati Op.: glagol s širokim pomenskim obsegom grablje: posebne železne grablje za oglje grabst (sl. 4, Cerkno) (202) Gr.: - P: +, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: kot posebno orodje splošno ni znano jego: /n/ajstarejša oblika goveje vprege je jarem, jarm (sl. 2, Šentrupert), tudi igo (Trenta) in jego (Cerkljansko) (133) Gr.: C je’yu: /../ ’ku:lkik'ra:t sn ’tu: ’wideu .. 'to por ’nam pa ’nisma j’mi:l (’tu: pa 'jest še p’ku:l ’nisn š’liša - ženina pripomba) /../ por je’yu: pa ’ni b’lu t’ri:ba ’neč št’ra:jnx /../ rp pa d’riklcau, j ’ka:r zak’lukanu za š’ta:jnya P: igo, ižesa, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: da raba peša, je razvidno tudi iz izgube sklonskih oblik kalenata: /z/a lažje oprtanje naramnih košev, ki so napolnjeni z gnojem, uporabljajo ponekod posebno leseno stojalo mušo (Robedišča pri Breginju), kabalet (Borjana pri Breginju), kalenato (Cerkljansko, sl. 4, Sp. Borjana pri Kobaridu) (157) Gr.: - P: SP 1962: SSKJ: - / BSJ: + Op.: v Cerknem stojalo poimenujejo muš [’muš] (osnovni pomen besede je ’osel’): C j t'ri:ba ’muša ’nest za ’sa:ba kapus: kaps (zelje) (44) Gr.: C yla’wa:t ’ka:ps, š’tari wat ’ka:psa P: +, SP 1962: +, SSKJ: (P ~) Op.: pomen besede ustreza tistemu, ki ga navaja SP — ’zelje, dokler raste’ kapusnik: so ponekod na Cerkljanskem še okoli 1. 1900 imeli posamezni kmetje takoimenovane kabznike na skupnem svetu, ki so bili tudi po uro hoda oddaljeni od domačije. Ko so jih pognojili z gnojem, ki so ga prinašali v košu ... (44) Gr.: C u’sa:ka ’wa:s je ’mi: kabz’nik n na s’wet Yrayar sa u ’Raainix u’si nesj y’nu:j u ’kašax rji pa s’ja:l ’ka:ps, C kabz’niki sa b’li ’ja: še ’ni:ki ’li:t pa ’na.š ’wajsk P: +, SP 1962: +, SSKJ: - / BSJ: + kidati: so spravljali gnoj iz hleva, ga kidali (precej splošno), čidali (Cerkljansko), zmetavali (Goričko) le enkrat do dvakrat na mesec (156) Gr.: C Ynu:j, ’porst ’zemljo’, s’nu: ’čidat P: +, SP 1962: +, SSKJ: + kleščar: kleščar je držal klešče pri plugu (30) Gr.: - P: +, SP 1962: +, SSKJ: - Op.: sama beseda klešče ima v tem pomenu na osrednjem cerkljanskem področju omejen areal (potrjena je za Ravne — za k’li:še dar’ža:t), drugod pa je redkejša dvojnica (C Cerk’la:ni sma še ’bel ’ku:lca d’ja:l — ’ti ’boš 'ku:lca ’dsržau) kljuka: na zgornjem koncu /so/ zakurili vse tri pasove in ko so se razgoreli, so jih počasi začeli valiti navzdol s /../ klukami (/../ Novaki pri Cerknem) (11) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P ~) Op.: tega orodja sedanja starejša generacija sploh ne pozna več (C r)’ku:l š’lišau, r)’ku:l ’wideu) kolač: /e/n nasad tudi kalač (Cerkljansko) ali vršaj (Bela Krajina) /../ je štel na vsako stran tudi po štiriinšestdeset snopov (53) Gr.: 1. v krog položeni snopi, ki se istočasno mlatijo C sma ’mi:l u s’kednu že ta p’n?:j ka’la:č 2. darilo, ki ga prinese obiskovalec C h’wa:la za ka’la:če P: +, SP 1962: + (P -), SSKJ: + kolovrat: /p/onekod na Cerkljanskem (Podlanišče) še pomnijo, da so včasih kosili v kolovret, v polkrogu, kjer je prvi kosec začel sredi travnika, drugi pa so kosili okoli njega v polkrogu (142) Gr.: C ma 5’li na ka’lo:uret /../ ’boma pa za’čiel na s’ri:t, ta p’re:j bo ’šq:u yiix pa s’ri:t /../ 'te:jst je ’moyu ’a:xtat, de ’bo ’šo:u ta’ku:, te d’ru:j pa za ’nemu, de ’bo ’šo:u pa s’ri:t sneže’ti, če se bo 'da:lu, de ’be usa t’ra:wa pab’ra:l, a ’ne, ’Tar pa ’ka:r wa’ku:l š’li /../ ta p’re:j na ’bo ’ŠQ:u da ’warxa sneže’ti, ’more s’pi^t ta’ku: yiiedat /../ de ’bo ’tut, ka u So:u ta ’za:dn, re’cima, Ce jx je b’lu de’siet, de ’bo za de’siet .. de’si^t pa’ti p’ri:t ’naxau /../ de uda s’li ta’ku: wa’ku:!, a ’wi:š, ’yar, ta p’re:j se u wa’barnu, te d’ru:j pa za ’nemu /../ ta p’re:j frie y’lix z’raain ’saje rada’nice na’za:j 'dal /../ ’sa:mu de ’začne pa ’dal ka’sit, ’to j če ’yar ka’siy, te d’ru:j yr locanj, locen, locenj), SP 1962: +, SSKJ: + Op.: informatorji so poznali samo brane z nepremičnimi locni (prim. Makarovič 1978: 23), v Kladju locnov ne poznajo majiti: V Sloveniji koruzo ličkajo (Gorenjsko), lüpijo in lüpajo (Prekmurje, Prlekija), belijo (Bela Krajina), pa tudi lupijo kot na Krasu, majjo (Cerkljansko), slačijo (Brkini), plincajo (Mežiška dolina), kozühajo (Slovenske gorice, Savinjska dolina, Kozjansko) (68) Gr.: 1. odstraniti lupino, lubje, krovne liste ipd.: C ta ’kuxan kram’pier ’ma:jma, ta ’sarauya pa ’lupma, wa’ma:jenu ’ja:jce, Z wa’ma:jl sa ’im pa ’wos 'li:s za ne ’mixne d’na:rje, 2. ličkati: C ka sma ’ma:j|, če se j ’kešnmu ’ma: zadri’ma:lu, pa sma mu naS’timal ’čie 'tiste p’ra:zne 'ma:yxe ’prazno krovno listje’ P: +, SP 1962: +, SSKJ: nar. majiti koruzo ličkati meč: /k/jer še medejo (Gorenjsko), motijo (Vzh. Slovenija) v pinjali, nalijejo smetano nekako do polovice in jo potem stepajo tako, da v posodi enakomerno dvigujejo gor in dol palico s kolescem, meč (Cerkljansko) (171) Gr.: G ’meč, L ma’tuč, ma’tučk, K ma’tučk P: P - (-> motič), SP 1962: SSKJ: - Op.: beseda, ki se izgublja, v Cerknem je na primer ni bilo več zaslediti mežura: Na Vojskem /pomeni/ mežura /../ polovico oz. tretjino mernika (62) Gr.: - P: -, SP 1962: SSKJ: - Op.: —» polovnica mladoven: krava je mladovna nekako štiri mesece, kot pravijo po Cerkljanskem in v Brdih (159) Gr.: Z m’la:dauna k’ra:wa, K x’ma:l pa te’litwi, kar ’ima še we’lik m’li:ka, se ’reče, de j mla’do:una P: mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat; mladovna krava - krava mladega mleka, SP 1962: + (P ?), SSKJ: vet. Op.: beseda je znana samo v Zakojci, Lazcu in Kladju, in sicer le v pomenu, razvidnem iz gradiva mulčnik: /k/lobase so včasih splošno delali (polnili) s pomočjo kravjega ali volovskega roga na rožič (Goričko), na mulčnik (Cerkljansko), ki je bil na koncu malo odbit, da so skozi odprtino porivali maso (180) Gr.: G 'mulčrjk je ’tistu za ’ba:sat ’či:wa, ka s ’či:wa ya na ’tistu nasa’diy .. za ’mulce ’krvavice’ ’rQ:unat P: -, SP 1962: SSKJ: - nastiljati: /d/anes splošno nastiljajo, nastejajo (Cerkljansko), posteljajo pod živino (Brda) in podsteljejo (Brkini) enkrat ali dvakrat, tudi trikrat na dan, večinoma pa zjutraj in zvečer. (156) Gr.: C nas’tileje P: +, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: na območju nas’tileje (nedov.) ali nas’t^:jleje (dov.), zdi se da je zgornji navedek nekakšna kontaminacija obeh oblik ogarati: /p/o tem času se je začelo uveljavljati natiranje s smrekovo smolo pa s kolofonijo ter hkrati polivanje z vrelo vodo, da so ščetine laže ošupali (okolica Žužemberka), ogarali, omajali (Cerkljansko in drugod) z nožem (180) Gr.: C sma wa’ya:ral p’ra:sca P: +, SP 19Ö2: +, SSKJ: nar. Gp.: razliko med glagoloma omajili in ogarati je nazorno predstavil informant iz Cerknega: C wa’ma:ju se j š’pex wat p’ra:sca, ’kuoža se j pa wa’yaua omajek: /p/o Slovenskem povezujejo navadno po dva in dva, ali tudi samo po dva koruzna storža skupaj z omajki (Cerkljansko),perušinko (Bela krajina) z ličkanjem (Gorenjsko) in jo mečejo na kup poleg sebe (69) Gr.: 1. C ’sierkawi wa’ma:jki, L ’turščni wa’ma:jki 2. Š ’ri:pni wa’ma:jki P: +, SP 1962: +, SSKJ: nar. krovni list {koruznega storža) II olupek omajiti: —> ogarati (180) Gr.: —> majiti P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + omužgati: —> češarek (69) Gr.: oluščiti, omžiti: K ’turšca/’fožu sma wa’mužyal, C wa’mužyan ’fožu P: - (-» mužgati, muzgati (P -)), SP 1962: -, SSKJ: - Op.: v Cerknem je možna dvojnica tudi robkati - ’sierk sma na ’rakax wa’ruopkal, wa’ruopkat ’tamčk ’grah’, sa ’po:uxi ’sa:dje ’ruopkal orač: orač pa je oral (30) Gr.: C wa’ra:če sma da’bil P: +, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: prvotno poimenovanje je drevar (dor’wa:r), kar je že skoraj povsem izginilo, običajno pa je opisno ’ty:jst, ka j d’ru: ’plug’ ’doržau ornica: /p/rvič nakosijo seno ali mrvo (splošnejši izraz), arnico (Cerkljansko), vratnino (Robedišča pri Breginju), drugič avgusta ali v začetku septembra otavo (141) Gr.: C če ’češ wa’ta:wa j’mi:t, 'morš war’nica da s’wedya ’Petra pa’se:jčt P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P » vrnica) Op.: v Kladju se že pojavlja “kranjsko” seno - s’nu: n wa’ta:wa panjol: /k/oruzne storže Štoke, kot precej splošno pravijo, pa tudi panjole (Cerkljansko) in glave (Kras z Brkini) na Slovenskem večinoma lomijo (68) Gr.: - P: —» panogla, SP 1962: -, SSKJ: - Op.: C ’sierkay k’la:s, ’morrna 'jet k’la:sje pa’toryat; L ’turščn k’la:s, K ’turščn s’tarš ’storž’ parne: ponekod /../ imajo tako kot za konje nad žlebom še lestvi podobna gavtra (Gorenjsko), gare (okoli Žužemberka), /wrrce(Cerkljansko), jarm (Črni vrh nad Idrijo), lujtre (Bela krajina) itd., kamor polagajo samo klajo (seno, deteljo)(154) Gr.: ’pairne P: +, SP 1962: parna, SSKJ: parna plevnica: /n/a Cerkljanskem je v času pred drugo svetovno vojno, ko je bilo še dovolj domače delovne sile, za vsako rižo stopala po ena ženska, tri pa so šle vštric, pometavale v rižo krompir ter ga sproti zagrebale s plevnico (45-46) Gr.: - P: 1) der Spreubehalter 2) der Spreusack (als Unter-bett), SP 1962: plevnica ’vreča s plevami’, SSKJ: nar. ’s plevami napolnjena blazina (za ležanje)’ Op.: tudi na Cerkljanskem beseda nastopa le pomenu, ki je v slovarjih že izpričan, za osipavanje krompirja in koruze pa so v Cerknem uporabljali grebljico [yrieblca], v Gorjah pa kročico [k’ruočca]: C yrieblca, ’tu: j b’lu pa ’ki za payrepst .. ka srna ’mi:l yrieblce, srna pa ’tut zi’da:rska 'ma:yta ’di:lal .. 'ka:r z yrisbicam .. ’sierk sa ’tut ., ’adn z ma’tika, če j b’lu ’dast ’žiynsk por ’xiš, ’adn pa z yrieblca .. poryrebl; G k’ruočca /../ ’tistu j b’lu pa 'bel ’ta:ku kot ’šubla ’lopata’ sk’riylena, ’ta:ku ’mičkenu .. za kram’pier poryri:bat je b’lu porJupžnu pogonjič: pogonjič je poganjal (vole pri oranju, op. K.K.J) (30) Gr.: pa’ya:jnč P: pogonič (P -), SP 1962: + (P ~), SSKJ: pogonič (P -) polovnica: —> kvart (63) Gr.: G, C, L, K palaw’nica P: +, SP 1962: +, SSKJ: - Op.: C ’adn 'rečeje pa’la:yr)k ’tut, G, K ’pQ:y ’miyryka prekla: —> šop (69) Gr.: - P: +, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: beseda ni iz cerkljanskega narečja, tod poznajo samo rakljo [’ra:klej: C 'ma: ’ra:kl ’morm ’jet nab’ra:t za 'fožau radanica: ostali kosci pa kosijo vsak svojo red, kot precej splošno pravijo, ali rjado (Brda), radanico (Cerkljansko), vodenico (Kanji dol), redne (Vipavsko), plasle (Prlekija) itn. (142) Gr.: C srna d’mya ’puot u’ziyl, rada'nica j b’la ’tista t’ra:wa, ka j b'lu ’patle rada’nice t’ri:ba st’ri^st, de se j šu’šilu P: -, SP 1962: -, SSKJ: - rajželj: —> šop // ... mrežo /../ razprostrejo po tleh, nakar zasadijo v sredino koničast kol rajžel, ki najprej preprečuje, da bi seno med nakladanjem ne padalo navzdol po strmini, kasneje, ko si senar z njegovo pomočjo zadene breme na rame, pa rabi še za nošenje bremena (69/148) Gr.: G ’ra:žj j pa za b’ri:me na’sit /../ ka z ya u’piču nt u b’ri:me P: + (-» rajželj, raželj), SP 1962: -, SSKJ: - / BSJ: + Op.: beseda je znana samo na severnem delu obravnavanega območja, prim. izjave informatorjev - C š’lišau sn kajtk’ra:t, ’wi:m pa ’ri:s ’ne, ki j pame’nilu, K š’liša sn ’jest, ampak mej’dun, de na ’wi:m, ’k«?:j je roč (?): /n/a Cerkljanskem poznajo dva načina vezanja pripravljenih senenih bremen — vezano u roče s pomočjo mreže, narejene iz vrvi ali včasih tudi iz srobota /../ mrežo za nošnjo u ročah, razprostrejo po tleh ... (148) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: +(P -), SSKJ: + (P -) Op.: kljub temu da je tak način vezanja bremena na severnem delu področja znan — G ’ta:ke št’rike sma j’mi:l.. ’pic?t šfrikau j ’moylu ’bit za y’sa:ku (ta s’na:rsku) b’ri:me /../ ta’ku: si na’lu:žu pa’kanc, u š’tier ’uoyle je ’ra:tala /../ na n st’ra:n je b’la ’ma: ’we:jč, ’wiši /,./ je p’reci ’moylu ’bit ’wiši wad’za:t /../ ’tistu, ka j ’wiši ’yar, ’tistu j u’la ’muxa /../ ’pa se pa Se št’rič ime’nujeje, ’a:dn sa št’rič, ’a:dij, ka j ’paršu pa’dQ:uyajč, j ’bi pa’daJnca — poimenovanja ne poznajo rovnica: /b/olj strme njive na Cerkljanskem še prav tako kopljejo z rovnico (25) Gr.: C ’čier se ’ni ’da:lu wa’ra:t, sa ’may] še ’le z 'ro:uncam ka’pa:t ’niwe P: +, SP 1962: +, SSKJ: + salamurnica: /v/ečje ali manjše kose mesa denejo v čeber ali nasolijo, kjer se paca v salamurnici (Cerkljansko) po tri tedne pa tudi več (180) Gr.: G, S sala’mu:rnca, C, L, K sala’mu:rje P: —» slanamurja, SP 1962: —> salamur(j)a, SSKJ: —> salamurja samec: -» leharca (33) Gr.: —> leharca P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) seči: /m/ožje, ki kosijo, so kosci ali senoseki, ki sečejo, sejčejo in kosijo (142) Gr.: C ’si:čeje/’se:jčeje, ’dp:uya ’li:t sn ’xadu ’s^:jčt P: +, SP 1962: + (P ?), SSKJ: nar. severozahodno Op.: v Lazcu in Kladju uporabljajo samo besedo kositi [ka’sitj, ki pa se pod vplivom knjižnega jezika širi tudi drugod sečnja: /k/ošnjo na splošno poimenujejo košnja, predvsem po višinah je to opravilo sečnja (Gorenjsko, Primorsko), sečevina (Posočje) in sejčnja (Cerkljansko) (142) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + Op.: na celotnem raziskanem področju poznajo samo besedo košnja [C, 2, G, L ’kašne]: L yritima u ’kašne, G d’ruya ’kašne sejalka: /p/ovsod, kjer sejejo na roke, še danes nosijo žito v okrogli ali podolgovati in navadno bokom prilegajoči se košari, pleteni iz slame in viter (/.,/ Šentviška gora, Cerkljansko) — sjavenci (Podkorje pri Kamniku), mesjavenku (Koroška), sevnici (Štajerska), sijači (Prekmurje), sejauki (Vojsko) (41) Gr.: C, G, K s’ja:uka, C s’wiet ’Luka ’diene s’ja:uka na k’luka, s’wiet ’Ga:u pa na ’ka:u P: + (Gor.), SP 19Ö2: +, SSKJ: + (P -) senar: /t/ako so pred desetletji spravljali večje količine sena s senikov pri večjih kmetih tudi dninarji, samotežnikarji (Bohinj), uačovci (Rateče), snarji (okolica Kamnika, Cerkljansko), ki so vozili, uačili in snarli (145) Gr.: s’na:r P: +, SP 1962: -, SSKJ: nar. severozahodno seno: /t/ravnike v nižinah kosijo na splošno dvakrat /../ dmgič avgusta ali v začetku septembra otavo. Ponekod na Cerkljanskem je to seno (141) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: napačna navedba, prim. C: ta d’ruya ’kašne j pa wa’ta:wa, ta t’re:jče j pa pawa’ta:yk, s’nu: j b’lu pa, 'kuoder se j ’sa:mu ’ajr)kat ka’silu (na senožetih) skrojiti: /p/o Cerkljanskem pa tudi po nekaterih drugih območjih, že kar v gozdu naredijo, skrojijo za kurjenje po tričetrt metra dolga polena (195) Gr.: L sk’raj na zag’la:ur)ke, C d’rowa sa ule na d’rabnu sk’ruojene P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) star: -» kvart (62) Gr.: - P: +, SP 1962: +, SSKJ: + (P ~) stol: /d/rva žagajo s polkrožno ali oglato žago na lesenih kozah mušah (Breginj), kobilah (Dolenjsko), stolih (Cerkljansko in Bela krajina), kavaletu, kobaletu (sl. 3, Svino pri Kobaridu) ali kot jih že poimenujejo. (196) Gr.: C s’ta.-u za d’rowa ’ža:yat P: + (P ~), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: v Cerknem je znana še (novejša) italijanska izposojenka kavaleta [kawa’lieta], v Lazcu in Kladju pa poznajo le besedo koza [’kaza] stožje: /e/nako kot ostrve, tudi kupe zlagajo okoli visokega droga, stožje (okoli Kopra, Cerkljansko), staže (Robedišča) ali ostrve (Šentjernej), ki doseže tudi štiri metre (143) Gr.: C s’tupžje /../ j t’ri:ba waš’pičt, ’pa pa ’morš i’mi:t S’taijiyya, de nar’diš ’lukne u t’la /../ s’tuožje za’pičsš 'notar/../ ’pa k’line n ta’ku: ’do:uye, pa [sma] za’bil wa’ku:l n wa’ku:l, de j b’lu ’ja: ’tordnu, ’pa sma pa še ’ta:ke /../ sa b’li S’tieri ska’wi^ri /../ ’ti, a 'wi:š, ’kapa j ’teška, ’jel, pa ’wi:tar, ’ti /../ ’tu: j b’lu pa še ’tu: ’ma:l ut’re:jenu nt u t’la, ’ne, ’to sa b’li pa j’pu: par’lubleni, a ’ne, ta’ku: waš’pičeni, de sa se Fpu: psr’lieyal s’tuQŽju, ’pa sma pa ’tarta sp’ledj wa’ku:l, a ’ne /../ a je b’la sara’buotna, a j b’la pa, ’ya:braw a /../ ’tsrta, ’ta:k ’re:jqk /../ (s’witk), de j ’patle ’tu: wa’bieu /../ 1’pu: wapsu’ka:l tole, de se j na’rigdu ’ta:k ’rg:jr)k, pa ’čim ’bel ’dal za’bilu, 'pa se j pa ’to s’piet zak’linlu s k'linam, ’ku: .."ani k’lini ’Tar, 'ani k’lini 'dal, de se j ’tu:le na’pie .. /../ 'tade ’torta j b’la pa newe’rigtnu ’mačna, 'be na ’mislu, de j 'li:s ta’ku: ma’ča:n, je ’ni z’li:pa stey’nilu, ’patle, de j b’lu pa ywišnu, sma ’di:l pa še š’tigr 'žeble, ’teya u’ča:s ’nisa 'di:lal, se ’da: brez ’žebleu ’tu: nar’dit, pa še u u’sa:k k’len ane S’tigr 'žeble, de sa še ’tiste te ylaatne k’line za’bil .. pa ’ni fa’lilu ’tu: .. ’tu: ’be ’moyla ’sila 'bit, de b b’lu ’tu: zwa’lilu /../ ’pa j pa t’ri:ba yor’rnp:uje na’si:kat, ’wg:je, a 'ne, n 'to nar’dit, a 'wi:š, ’ki se 'to nar'di .. se ta’ku: /../ na’migte we’ja:, ta’ku: .. 'patle pa ta’ku: k’rižm /../ ne d’rabne we’ie, ’xuosta, 'ta:ke, še de’bielS /../ ’temu se ’reče pa z’niše /../ de s’nu: na p’ride 'na tla, de na p’li:sne /../ de se 'ni ’fu:tor border’bowau /../ pa se j pa ’kapa ta’ku: 'di:lala .. z’migraj ’bel 'won, a 'wi:š, 'weč s’na: ka j b’lu, ’bel je š’lu: 'won, ’patle pa da 'worxa, a ’ne .. ’yar sma 'di:l pa .. na ’ta:ka ra’su:xa sma da’bil, ’tam u ’me:j kot .. u’sa:ka s’nežet je por ’me:j b’la, a ’ne, n če j b’lu ’tu: s’tuožje /../ ’ni:ki ’bukawix we’ja: d’rapčkenix, de j b’lu ’listje ’dal wa’bornenu /../ de jx 'ni ’niesu ’wi:tor, sma pa z d’rowam wabla’žil, ’tu: j b’la pa pana’wa:t ’ta:ka ra’su:xa /../ ’to sma wat’si:kal iyi pa še ’to wat’si.kal.. ’li:s, de j ’dal ti’ša:lu, de ’ni ’wi:tor wad’niesu /../ ’yir na s’mi:š porwe’zowat, ka se ’kapa /../ ka se s’nu: ule’žuje n ’more ’tistu ’bit ta’ku: nar’jenu, de na was’tame ’sa:mu ’yar /../ de yre ’s:i:nam u’rigt ’dal, za’tu: je ’bi ’tc?:jst ’li:s ’yar/../ ’jesn ka’pa: wayromnu na’riedu, za’Lu: ’laxka /../ pa’wiun, za’ki sma ta’ku: ’didal /../ če ’ni b’lu pa ’bene ra’su:xe p’kuodor /../ sma wat’si:kal ’tarn, ’kuodor se ’we:je spar’ti, u d’wi:, ’jel, sma ’to wat’si:kal ip pa 'to wat’si:kal, ’patl pa mar’bit še 'ma: ’torte, de če ’dal ’ni z’li:zu (’pa:jn) (G ta p’rowa se ’da: ’listje, ’ta:ke y’rome na’lugmS, a ’ne, ’patle pa m’ro:u p’ra:uje, ’ta:ku 'bei d’rabnu s’nu:, na ’worx pa kaSt’mona .. ’tut ’pa:jn sa d’jad) P: +, SP 1962: +, SSKJ: nar. zahodno Op.: po zapisu sodeč naj bi šlo za besedo ženskega spola, do napake je prišlo najbrž zato, ker ima beseda v rodilniku zaradi preglasa (a > e za j) enako končnico kot samostalniki ženskega spola škarje: Po Cerkljanskem namestijo na zadnji konec voza škarje (sl. 2., Zakojca), da preprečijo padanje sena (145) Gr.: - P: +, SP 1962: + (P -), SSKJ: +(P -) šlenta: —> zrekljati (194) Gr.: - P: -, SP 1962: -, SSKJ: - šop: /v/ šope ali v cule (Cerkljansko) obešajo tudi na rajžlne ali preklje, ki so podobno kot Štoki nameščene pred hišo (69) Gr.: ’šap s’la:me P: + (P ~), SP 1962: + (P ~), SSKJ: + (P -) Op.: ni zveze šop koruze - ’sierkawa ’čita, C se j ps’tilu d’wa: wa’ma:jka, pa se j we’zadu u 'čite, G ’tud u ’čite sma ’sierk skla’dad wečk’ra:t švigati: /k/ošal (Gorenjsko), šapal, štrajfal (Koroško), oteušal (Jezersko), švigal (Cerkljansko), štrihal (Gornjegrajsko) so navadno tako, da so udarjali s klasjem ob klop (52) Gr.: - P: žito š. Z, vzh. Št. - C., Temljine (tolm.) - Štrek. (Let.), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: na področju je znana samo beseda krišpati [k’rišpat]: C Su’nica sa ’adn pa ’tud na ’rakax k’rišpal, sa ’mi:l pa s’ka:la G j ’moyii wak rišpat, pa j pa laxka s ku:pa na’riedu, Z ’roš sa pa y’sa wak’rišpal tasa: polena, ki jih potem zložijo v tase, skladovnice (195) Gr.: C srna j’mi:l d’rowa nalažene u ’ta:s P: +, SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) tolkač: —> bet (112) Gr.: -> bet P: +, SP 1962: +, SSKJ: + trgalka: —> trgalnik (110) Gr.: - P: SP 1962: SSKJ: + (P -) trgalnik: za obiranje jabolk imajo /../ vrečice iz blaga, pritrjene na daljšo palico /../na podoben način izdelane trgavnke, trgavke(sl. 1, Bukovo pri Cerknem) poznajo tudi drugod (110) Gr.: C, G ’taryaurjk P: +, SP 1962: +, SSKJ: + (P -) Op.: v Lazcu in Kladju v tem pomenu besede uporabljajo besedo trgalnica [’taryaunca] vile: vile za oglje čidat (sl. 5, Cerkljansko) (202) Gr.: - P: +, SP 1962: +, SSKJ: + Op.: —> grablje vodič: vodič je vodil prvi par (volov, op. K.K.J) (30) Gr.: G wa’bič , K ’wa:l je ’wa:bu x’la:pc pana’wa:t P: + (P ~), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) Op.: beseda je bila znana samo v Gorjah vodnik: /p/rvi kosec, predjar (Slovenske Gorice), vodnik (Cerkljansko), se navadno orientira tako, da gleda na kakšno drevo, hišo, drog ipd. (142) Gr.: - P: + (P -), SP 1962: + (P -), SSKJ: + (P -) op.: prim. izjavo informatorja iz Cerknega: ’jest ’teya ’nisn da’žiwu, de be ’bi ’tista be’si:da š’lišau par ’kascax zajec: klavec /../ pa ga zabode z dolgim klavskim nožem pod vratom na zajcu (Cerkljansko), hrščavcu (Koprsko) (179/180) Gr.: ’za:jc je pan’četa /../ ka sa u’ča:s ’tu: waka’dil, sa ’sa:mu ’kuoža wa’ma:jl n ’tistu j b’la ’ta:ka .. n ’tu:lku me’sa: /../ ka j ’t^ijrjka P: +, SP 1962: + (P -), SSKJ: nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine znenk: znenk (63) Gr.: G a ’ni ’bi z’ne:jr)k ylix n’ma: ’ma:jnš wad ’mier^ka? P: SP 1962: SSKJ: - Op.: beseda je bila znana samo v Gorjah zrekljati: /d/aljša, za kurjavo namenjena drevesa prav tako prežagajo v gozdu, če so predolga, na Cerkljanskem jih zrekljajo na tri do štiri metre dolge šlente (194) Gr.: - P: SP 1962: SSKJ: - / BSJ: zreklati žehtar: /m/leko so molzli v leseno posodo žebtar(Gorenjsko, Cerkljansko), kablco, kablico (Dolenjsko, Bela krajina), k’mbac, moznjakiBukovo), muznikiBrda), dojnico (Goričko) itn. (168) Gr.: Z u’ča:s ’ni b’lu ’benya kam’ba:ča, ’mo:uz| srna u šex’ta:re, G l’si^n ’Sextar, K = ’Sextar P: +, SP 1962: +, SSKJ: nar. Op.: v Zakojci je žehtar poimenovanje za leseno, kambač pa za emajlirano posodo; v Lazcu in Kladju uporabljajo besedo golida, ki kot dvojnica s tega področja (zapisal j° jej. Jereb iz Otaleža) nastopa že v Baudouin de Courtenayevem (1885: 288) glosarju cerkljanskega narečja 5. Seznam kratic AOS —> Arhangel’skij oblastnoj slovar’ EWJP —> Encyklopedia wiedzy o jyzyku polskim LD —> Lexikographie der Dialekte L1SVK —) Lexikalische Inventarisierung ... SGP —> Siownik gwar polskich SRNG —» Slovar’ russkih narodnyh govorov SSN —> Slovnik slovenskych nareči TSVK Thesaums der slowenischen Volkssprache ... 6. ISavedenke Ahmanova, O. S. 1966: Slovar’ lingvističeskib terminov, Izdatel’stvo “Sovetskaja enciklopedija", Moskva 1966, 606 str. Arhangel’skij oblastnoj slovar’: Vyp. 1: A-Berežok 1980, O. G. Gecova (ur.), Izdatel’stvo moskovskogo universiteta, Moskva 1980, 168 str. Baudouin de Courtenay, Jan Niecisiaw 1885: Sprachproben des Dialektes von Cirkno, Archivfürslavische Philologie 1885, str. 103-119, 274-290. Bauer, Werner 1986: Die Fragebogenerhebungen in den deutschen dialektwörterbüchern, LD, 1986, str. 93-102. Baur, Gerhard W. 1986: Quellen und corpora: Zur materialbasis deutschsprachiger Dialketwörterbucher, LD, 1986, str. 75-91. Benedik, Francka 1992: Samo otrokom je dovoljeno, da začnejo hišo zidati pri strehi, Delo, KL, 20.2. 1992, str. 14-15. Encyklopedia wiedzy o j?zyku polskim 1978, Stanislaw Urbanczyk (ur.), Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, Vroclav, Varšava, Krakov, Gdansk 1978, 445 str. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: Uvod, Poročila; I-XI 1976-1978, Slavko Kremenšek, Vilko Novak, Valens Vodušek (ur.), Izdala raziskovalna skupnost slovenskih etnologov, Univerzitetna tiskarna, Ljubljana: Uvod, Poročila: 1976; Vprašalnice I-XI (VIII: 1975; I, II, IV, V, VI: 1976; III, X, XI: 1977; VII, IX: 1978), Uvod, Poročila: 170 str, I: 128 str., II: 73 str, III: 87 str., IV: 91 str., V: 129 str., VI: 125 str., VII: 82 str., VIII: 78 str., IX: 130 str., X: 140 str., XI: 132 str. Falinska, Barbara 1989: Badania leksykalno-slowotwörcze w Polsce pölnocno-wschodniej, Polszczyzncipöinocno-wschodnia: Metodologia hadan fczykowych, Zaklad narodowy im. Ossolinskich, Wydawnyctwo PAN, Vroclav, Varšava, Krakov, Gdansk, Lodž 1989, str. 7-16. Hafner, Stanislav 1980: Zur Frage der Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten, USVK, 1980, str. 11-36. Horvat, Sonja 1988/9: Jože Gregorič in njegov slovar kostelskega govora, JiS XXXIV, 1988/9, str. 73-76. Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten (Grundsätzliches und Allgemeines) 1980: S. Hafner, E. Prunč (izd.), Slowenistische Forschungsberichte, Band 1, Graz 1980, 354 str. + pril. Lexikographie der Dialekte, Beiträge zu Geschichte, Theorie und Praxis 1986, Hans Friebertshäuser (ur.), Max Niemeyer Verlag, Tübingen 1986, VI + 260 str. Logar, Tine 1993: Slovenska narečja, Besedila zbral in uredil prof. dr. Tine Logar, Cicero, MK, Ljubljana 1993, 147 str. Makarovič, Marija 1978: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, MK, Ljubljana 1978, 298 str. Matičetov, Milko 1992: Smešenje resnih prizadevanj z otročjo metaforo, Delo, KL, 2. 7. 1992, str. 14. Novak, Vilko 1978: Sestava slovenske ljudske kulture, Pogledi na etnologijo, Pogledi 3, Ljubljana 1978, str. 117-160. Ramovš, Fran 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Akademska biblioteka 3, Akademska založba, Ljubljana 1936, VII + 245 str. Ripka, Ivor 1989: Niektore aspekty koncepcie a realizäcie slovnika slovenskych nareči, Polszczyzna pötnocno-wschodnia: Metodologia badan jgzykowych, Zaklad narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo PAN, Vroclav, Varšava, Krakov, Gdansk, Lodž 1989, str. 117-125. Slovar russkih narodnyh govorov: Vypusk pervyj, A 1965, F.P. Filin, Izdatel’stvo “Nauka”, Moskva, Leningrad 1965, 302 str. Slovnik slovenskych nareči: Ukažkovy zväzok 1980, Jožef Ružička (ur.), VEDA, vydavatel’stvo Slovenskcj akademie vied, Bratislava 1980, 280 str. Smole, Vera 1992/93: Vseslovenski narečni slovar: da ali ne, JiS XXXVIII, 1992/93, str. 233-235. Stanonik, Marija 1990: Jezik in slovstvena folklora (v interdisciplinarni luči), RazpraveXIII, posvečene stoletnici rojstva akademika prof. dr. Frana Ramovša (14. IX. 1890-16. IX. 1952), SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 1990, str. 181-202. 1994: Govorjena beseda na križišču jezikoslovja in etnologije, Ramovšev zbornik (Obdobja 12), SRL LVII, 1994, str. 281-304. Siownik gwar polskih: Tom I, Zeszyt 1 (A-ALGEERA) 1979, Mieczyslaw Karaš (ur.), Zaklad narodowy imienia Ossolinskib, Wydaumictwo PAN, Vroclav, Varšava, Krakov, Gdansk 1979, LXXXI + 94 str. Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Band 1: A- bis B-1982, Stanislaus Hafner, Erich Prunč (izd.), Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj 1982, 221 str. Toporišič, Jože 1992: Enciklopedija slovenskega jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1992, 384 str. Wiegand, Herbert Ernst 1986: Dialekt und Standardsprache im Dialektwörterbuch und im standardsprachlichen Wörterbuch, LD, 1986, str. 185-210. Summary Ethnological Research as a (Secondary) Source in Dialect Lexicography Because of the diversity of sources in different kinds of dialectal dictionaries, in assessing the applicability of ethnological data in dialectic lexicography, the study limits itself to just one kind - the regional synchronized dialectal dictionary of the confrontative type. The author judges the applicability of dialectal entries on the basis of several criteria: on the authenticity of their recording (with a special emphasis on the gap between the phonetic transcription of a word and its standardized form), on the possibility for exactly locating them in space and time, and its use in non-dialectal texts. The supplement, an index of words under study, both illustrates the problem as a whole and points to the need for a wide network of research points for ethnological and dialectological studies to fully encompass the richness of Slovene diatoponymic synonyms.