REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT AKCIJSKI NAČRT ZA SPODBUJANJE VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT AKCIJSKI NAČRT ZA SPODBUJANJE VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI 4 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji (»Akcijski načrt«) predstavlja poglede različnih zainteresiranih strani iz zadevnih vlad in industrije ter nevladnih organizacij in akademskih krogov v zvezi s čezmejnim sodelovanjem pri razvoju vodikove tehnologije do leta 2025. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v Sloveniji se je pri vodenju razvoja akcijskega načrta obširno posvetovalo s partnerji konzorcija H GreenTECH, predvsem s 2 slovenskim Kemijskim inštitutom in Štajersko gospodarsko zbornico. Vsebina, ugotovljeni izzivi in priporočila v načrtu predstavljajo kombinacijo pogledov in jih morda ne bodo soglasno podprle vse sodelujoče organizacije ali njihovi zaposleni. To publikacijo se sme reproducirati v celoti ali delno v kakršnikoli obliki za izobraževalne ali nepridobitne namene brez posebnega dovoljenja imetnika(-ov) avtorskih pravic pod pogojem, da se navede vir. Te publikacije ni dovoljeno uporabljati za prodajo ali druge komercialne namene brez pisnega dovoljenja imetnika(-ov) avtorskih pravic. Projekt H GreenTECH Zahvala 2 SPLETNA STRAN: www.h2greentech.eu Ta publikacija je bila izdana v okviru projekta NAZIV PROJEKTA: Krepitev čezmejnih H GreenTECH. Projekt je sofinanciral Evropski 2 kapacitet za raziskave in inovacije na področju sklad za regionalni razvoj v okviru programa naprednih vodikovih tehnologij z razvojem Interreg V-A SI-AT. sinergij med podjetji, središči za raziskave in razvoj ter visokim šolstvom. Izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost KRATICA: H GreenTECH in šport 2 TRAJANJE: 01. marec 2020 – 31. avgust 2022 Uredili: Kumer Peter, Likozar Blaž, Marinič Dragica, Props Petra, Šegedin Urban, Žunič Partnerji projekta Vojka, Schönfeldinger Marion, Wolf Sigrid Kemijski inštitut, Slovenija Oblikovanje: Minibig, Simon Trampuš s.p. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Prva elektronska izdaja Slovenija Štajerska gospodarska zbornica, Slovenija 2022 Ljubljana, Slovenija Univerza za tehnologijo, Gradec, Avstrija Visoka strokovna šola na Koroškem, Avstrija Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Research Gradiščanska, Avstrija COBISS.SI-ID 117182979 Citirajte kot ISBN 978-961-7065-24-4 (PDF) Kumer Peter, Likozar Blaž, Marinič Dragica, Props Petra, Šegedin Urban, Žunič Vojka, Schönfeldinger Marion, Wolf Sigrid (eds) 2022: Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 5 1. PREDGOVOR K AKCIJSKEMU NAČRTU ZA SPODBUJANJE VODIKOVIH TEHNOLOGIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJ 8 2. ORIS AKCIJSKEGA NAČRTA: SODELUJOČI IN MEJNIKI 14 3. IZZIVI 18 3.1 Tehnološki izzivi 18 3.1.1 Proizvodnja vodika 18 3.1.2 Distribucija, shranjevanje in infrastruktura 20 3.1.3 Končna uporaba 22 3.2 Izzivi pri sodelovanju 22 4. PRIPOROČILA 26 4.1 Prenos raziskav in inovacij v industrijo in obratno 26 4.2 Priložnosti za skupno financiranje raziskav, razvoja in inovacij na področju vodikovih tehnologij 30 4.3 Politični okvir in prioritete 37 5. AKCIJSKI NAČRT DO LETA 2025 40 6. REFERENCE 44 Vsebina 6 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji KRAJŠAVE AT Avstrija B2B Business to Business B2F Business to Finance B2R Business to Research CCS Zajem in hramba ogljika CEETT Central and Eastern European Technology Transfer CF Kohezijski sklad DSO Operater distribucijskega sistema EIF Evropski investicijski sklad ERDF Evropski sklad za regionalni razvoj ESF+ Evropski socialni sklad Plus EU Evropska unija FCH JU Skupno podjetje za gorivne celice in vodik TGP Toplogredni plin GWh Gigavatne ure H Vodik 2 HBOR Hrvaška banka za rekonstrukcijo in razvoj IL Intelektualna lastnina JTF Sklad za pravični prehod KET Ključna omogočitvena tehnologija ktoe Kilotone ekvivalentov nafte LEC Lokalne energetske skupnosti MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport NEPN Nacionalni energetski in podnebni načrti NVO Nevladna organizacija PoC Potrditev koncepta R&R Raziskave in razvoj Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 7 OVE Obnovljivi viri energije RRP Načrt za okrevanje in odpornost SI Slovenija SID Slovenska izvozna in razvojna banka MSP Mala in srednje velika podjetja SMR Parni reforming metana subDSO Podoperater distribucijskega sistema ŠGZ Štajerska gospodarska zbornica TRL Stopnja tehnološke pripravljenosti 8 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji PREDGOVOR K AKCIJSKEMU NAČRTU ZA SPODBUJANJE VODIKOVIH 1. TEHNOLOGIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji je projekt H₂GreenTECH številka dokumenta D.T3.3.1 in skupni čezmejni strateški dokument, ki opredeljuje razvoj vodikovih tehnologij do leta 2025 glede smernic in prioritet v Sloveniji in Avstriji. Cilj je zagotoviti izvedljiv načrt za učinkovito čezmejno sodelovanje na področju razvoja vodikovih tehnologij. Akcijski načrt je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Štajersko gospodarsko zbornico, skupaj z usklajenim sodelovanjem zainteresiranih strani (ki so se po opravljenem ugotavljanju zainteresiranih strani vključile v ‘zbir strokovanjkov’) v Sloveniji in Avstriji. Končni uporabniki tega strateškega dokumenta so na primer pripravljavci politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v obeh državah, mala in srednje velika podjetja ter člani mreže Hydrogen Center. HYDROGEN CENTER Številne najsodobnejše raziskovalne in razvojne ustanove ter univerze v čezmejni regiji Slovenije in Avstrije si prizadevajo za razvoj vodika in vodikovih tehnologij, vendar so njihova prizadevanja pogosto nepovezana in razdrobljena. Z namenom poglobitve sodelovanja in povezovanja ter zagotavljanja kritične mase vodika in zmogljivosti vodikovih tehnologij je bila v regiji vzpostavljena trajnostna čezmejna raziskovalno-industrijska mreža HYDROGEN CENTER. HYDROGEN CENTER je tako digitalna platforma za srečanja B2B kot tudi center, ki podjetjem na enem mestu omogoča dostop do storitev, vrhunskega znanja in raziskovalne infrastrukture raziskovalnih institucij. To bo zagotovilo podlago za spodbujanje rasti in razvoja nizkoogljičnih tehnologij, prenosa znanja na mlade in prehod na ogljično nevtralno družbo. Cilj mreže HYDROGEN CENTER je združevanje različnih zainteresiranih strani na področju vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji v dolgoročno čezmejno raziskovalno in panožno mrežo za podporo razvoju inovacij na področju vodikove tehnologije in izvajanje Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, strategije razvoja mreže Hydrogen Center in strategije trženja mreže Hydrogen Center. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 9 Sodelovanje članov mreže HYDROGEN CENTER je brezplačno in odprto za različne potencialne zainteresirane strani, mala, srednje velika in velika podjetja, organizacije za raziskovanje in razvoj skupaj z njihovimi laboratoriji, kompetenčne centre, izobraževalne ustanove, zagonska podjetja, raziskovalce, študente in druge posameznike s programskega področja, ki s svojim poklicnim, razvojnim in raziskovalnim delom, znanjem, veščinami in izkušnjami lahko občutno prispevajo k razvoju prebojnih vodikovih tehnologij in njihovo širšo rabo v čezmejni regiji in onkraj nje. Hydrogen Center koordinira Štajerska gospodarska zbornica v Mariboru. Sodeluje z naslednjimi podpornimi laboratoriji na naslednjih lokacijah: Ljubljana: Kemijski inštitut; Gradec: Univerza za tehnologijo Gradec, in Beljak: Visoka strokovna šola na Koroškem. b2b.h2greentech.eu hydrogencenter@stajerskagz.si Napoved vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji leta 2030 V skladu z NEPN Slovenije1 lahko vodik igra določeno vlogo pri vključevanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, krepitvi zanesljivosti oskrbe s plinom in pomaga pri doseganju ciljev razogljičenja. Obnovljivi vodik se lahko uporablja tudi za shranjevanje velikih količin električne energije, proizvedene v obdobjih nizke porabe. Slovenija pričakuje, da bo do leta 2030 v sektorju transporta končna poraba vodika znašala 10 ktoe (116 GWh), do leta 2040 pa 63 ktoe (732 GWh), predvsem v transportu, postopoma pa tudi v gradbeništvu in industriji2 Trenutno samo partnerji v industriji iščejo možnost uporabe energije H kot medija za razogljičenje. Aktivnosti za pripravo 2 slovenske vodikove strategije so že v teku. V skladu s svojim NEPN3 si Avstrija želi postati vodilna v Evropi pri uvajanju vodika. Vlada je že sprejela nacionalno vodikovo strategijo. Njen NEPN obravnava vodik iz obnovljivih virov kot »ključno tehnologijo za integracijo in povezovanje sektorjev« in vključuje poseben cilj porabe vodika na osnovi obnovljive električne energije v višini 1,1 TWh (4 PJ) do leta 2030. Objavili bodo nove regulativne in finančne ukrepe, ki bodo utrli pot obnovljivemu vodiku v industrijskem, gradbenem in transportnem sektorju in ki bodo obravnavali celotno vrednostno verigo od proizvodnje, skladiščenja, transporta in distribucije do končne uporabe. FCH JU (https://www.fch.europa.eu/) je v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, GD Energija, naročil študijo o »Vplivu vodika v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih«. Za obe državi so pripravili scenarije visoke in nizke rabe vodika. Ocene so prikazane v spodnji tabeli. 1 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. (2020). URL: https://www.energetika-portal. si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/ 2 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za Avstrijo (2019). https://unfccc.int/sites/default/files/resource/LTS1_Austria.pdf 3 Priložnosti za tehnologije vodikove energije ob upoštevanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (2020). URL: https://www.fch.europa.eu/publications/opportunities-hydrogen-energy-technologies-considering-national-energy-climate-plans 10 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Scenariji visoke in nizke rabe vodika v Sloveniji in Avstriji Ocenjeni obnovljivi/nizkoogljični vodik povpraševanje do leta 2030 Pri scenariju nizke rabe obnovljivi vodik Pri scenariju nizke rabe obnovljivi vodik predstavlja 0,1 % končnega skupnega predstavlja 0,6 % končnega skupnega povpraševanja po energiji (t.j. 0,1 od 51 povpraševanja po energiji (t.j. 1,6 od 281 TWh/a) ali 0,9 % končnega povpraševanja TWh/a) ali 3,2 % končnega povpraševanja po plinu (7 TWh/a) v skladu z EUCO3232.5 po plinu (49 TWh/a) v skladu z EUCO3232.5 Pri scenariju visoke rabe obnovljivi vodik Pri scenariju visoke rabe obnovljivi vodik predstavlja 0,3 % končnega skupnega predstavlja 2,0 % končnega skupnega povpraševanja po energiji (t.j. 0,2 od 51 povpraševanja po energiji (t.j. 5,6 od 281 TWh/a) ali 2,7 % končnega povpraševanja TWh/a) ali 11,4 % končnega povpraševanja po plinu (7 TWh/a) v skladu z EUCO3232.54 po plinu (49 TWh/a) v skladu z EUCO3232.5. Število osebnih vozil Nizki scenarij: 6.300 Nizki scenarij: 55.220 Visoki scenarij: 12.600 Visoki scenarij: 110.400 Število avtobusov Nizki scenarij: 10 Nizki scenarij: 100 Visoki scenarij: 30 Visoki scenarij: 200 Število tovornjakov Nizki scenarij: 300 Nizki scenarij: 2.900 Visoki scenarij: 700 Visoki scenarij: 5.900 4 Novi model Komisije za energetsko učinkovitost 32,5 % (2019). URL: https://www.stefanscheuer.eu/energy-savings-on-the-ground/new-commission-modelling-on-32-5-energy-efficiency/1072/ Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 11 Prednosti in priložnosti Slovenije Slovenija ima edinstven položaj, da lahko do leta 2050 postane vzorčni primer razogljičene družbe. Vodik lahko igra vlogo pri vključevanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zagotavljanju varnejše oskrbe s plinom ter prispeva k doseganju ciljev razogljičenja. Obnovljivi vodik se lahko uporablja tudi za shranjevanje velikih količin električne energije, proizvedene v obdobjih nizke porabe. Slovenija pričakuje, da bo v sektorju transporta do leta 2030 končna poraba vodika znašala 10 ktoe (116 Gwh), do leta 2040 pa 63 ktoe (732 GWh), ki bodo porabljeni predvsem v transportu, postopoma pa tudi v gradbeništvu in industriji [3]. Slovenija ima visok delež investicij v aktivnosti R&R, predvsem s strani podjetij. Na voljo so človeški viri visoke kakovosti skupaj z vedno več raziskovalci, še posebno v zasebnem sektorju. Raziskave in razvoj imajo močno podporo javnih organov. Slovenija presega povprečje lestvice European Innovation Scoreboard. Močno podporno okolje za aktivnosti prenosa znanja in tehnologije že obstaja. Družbena zavest o škodljivih učinkih globalnih podnebnih sprememb je visoka. Slovenija ima dobro razvit ekosistem podpornih organizacij, na primer tehnološke in znanstvene parke, (tehnološke) poslovne inkubatorje, podporne organizacije (NVO), vladne agencije, gospodarske zbornice itd. Ima tudi raziskovanje in infrastrukturo, ki po znanstvenih standardnih kotirata visoko. Slovenija se bo do leta 2030 uvrstila med vodilne države na področju inovacij v smislu okoljskih inovacij in tehnoloških indikatorjev, njena usmerjena vlaganja v R&R bodo zapolnila vrzel v znanju, medtem ko bo 60 % raziskav prispevalo k trajnostnemu razvoju, 35 % pa k upravljanju podnebnih sprememb in prilagajanju. Za realizacijo celotnega potenciala vodika za razogljičenje energetskih sistemov in ustvarjanje pravega vodikovega gospodarstva morajo industrija in javni organi povečati svoja vlaganja, kar bo trgu dalo pospešek. Vodik se že široko uporablja v industriji, skoraj ves vodik pa se danes proizvaja iz fosilnih goriv. Vendar pa bi uporaba tehnologije za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) lahko zmanjšala izpuste iz te proizvodnje, medtem ko druge metode uporabe obnovljive energije ne bi povzročale izpustov CO – zeleni vodik. 2 Priložnost H :2 2030 H za Povpraše- zmanjšanje 2 energijo vanje po H izpustov 2 toplogrednih plinov (v primerjavi z letom 2015) 116 GWh 10 ktoe 4 Mt CO2 1,100 GWh 95 ktoe 24 Mt CO2 12 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Prednosti in priložnosti Avstrije Avstrija si želi postati vodilna v Evropi pri uvajanju vodika. Avstrijski NEPN vključuje cilj rabe obnovljivega vodika s pomočjo električne energije 1100 GWh v letu 2030. Avstrija je v ugodnem položaju glede na svoja trenutna vlaganja v raziskave na področju vodika, pilotske in demonstracijske projekte in infrastrukturo, npr. postaje za polnjenje vodika, transportna in dostavna infrastruktura za razogljičenje jeklarske industrije, ob tem pa proizvodnja vodika iz obnovljivih virov. Tukaj ima Avstrija dober položaj, ker ima številne obnovljive vire, na primer vodno energijo, fotovoltaiko in predvsem vetrne elektrarne. Ob koncu leta 2021 je 1.307 vetrnih turbin s skupno proizvodnjo 3.300 megavatov proizvajalo zeleno električno energijo za okoli 2,2 milijona gospodinjstev; to pomeni okoli 50 % vseh gospodinjstev v Avstriji. Gradiščanska s 1.200 MW zagotavlja tretjino te količine. Ta zelena električna energija nam omogoča, da proizvajamo zelen vodik. S prenovo moči vetrnih turbin bomo verjetno v naslednjih nekaj letih pridobili še več zelene električne energije. 2. junija 2022 sta avstrijska zvezna ministra Gewessler in Kocher objavila nacionalno vodikovo strategijo. Strategija v glavnem temelji na štirih stebrih. Poleg konkretnih ciljev širitve so določene tudi smernice za uporabo vodika ter nekatere izjave o nameri za uvoz vodika in sodelovanje. Dodatno je opisanih osem področij dejavnosti za doseganje ciljev strategije. Konkretno so v strategiji navedeni naslednji cilji širitve: ʯ Do leta 2030 je v Avstriji predvidena namestitev 1 GW kapacitet za elektrolizo. Strategija tukaj predvideva 50 % izrabo. To ustreza okoli 4,35 TWh. ʯ Do leta 2030 bo 80 % trenutnih potreb po vodiku iz fosilnih goriv (140.000 ton) prenesenih na zeleni vodik (112.000 ton oziroma 3,7 TWh). Ta cilj je mogoče doseči z zgoraj navedenimi kapacitetami. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 13 ʯ Do leta 2040 se pričakuje potrebo po vodiku med 67–75 TWh. Od teh potreb se 16–25 TWh lahko pokrije izključno z vodikom. V skladu s strategijo bi ostanek lahko pokrili tudi z metanom. Pot širitve po letu 2030 v strategiji ostaja nejasna, ker zanjo niso postavljeni nobeni konkretni cilji. Vendar pa je zeleni H smiseln samo, če ga je mogoče generirati v zadostnih količinah. Velika 2 prednost zelenega vodika je sposobnost sezonskega shranjevanja energija, ker razširitev obnovljivih virov energije prinaša nihanje razpoložljivosti glede na vreme in sezono. Zato so pristopi raznoliki: segajo od neposredne redukcije in uporabe električnih oblokov v jeklarski industriji, metanacije v zeleni plin ali nadaljnje predelave do e-goriv za vse vrste mobilnosti. Še posebno v sektorjih težkega transporta in industrije je zeleni vodik kot podnebno nevtralen nosilec energije primeren za hitro doseganje močnega zmanjšanja izpustov. Zato so gorivne celice dobra rešitev za težki transport, avtobuse in vlake, saj se H lahko hrani v plinasti obliki v rezervoarjih, ki jih je 2 mogoče napolniti v nekaj minutah, pri tem pa ni zmanjšan doseg vozil. Objavili bodo nove regulativne in finančne ukrepe, ki bodo utrli pot obnovljivemu vodiku v industrijskem, gradbenem in transportnem sektorju in ki bodo obravnavali celotno vrednostno verigo od proizvodnje, skladiščenja, transporta in distribucije do končne uporabe. Hitro se pripravljajo osnutki zakonskih predpisov za hitro izvedbo projektov H . Prehod na zeleno energijo 2 in vodikovo gospodarstvo bosta imela za posledico trajnostne učinke na okolje, zdravje in finance v celotni čezmejni regiji. 14 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 2. DORIS AKCIJSKEGA NAČRTA: SODELUJOČI IN MEJNIKI Akcijski načrt je skupen čezmejni strateški usmeritveni dokument, ki temelji na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Vlade Republike Slovenije je zadnje leto sodelovalo s ključnimi deležniki: raziskovalci, deležniki iz zasebnega sektorja, nevladnimi organizacijami in vladami na vseh ravneh za informacijo o pripravi Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji. Ta akcijski načrt vsebuje prispevke na desetin univerz, raziskovalnih organizacij, podjetij, organizacij in posameznikov, pridobljenih prek medregionalnih kongresov, dvostranskih posvetovanj in strateškega foruma. NVO lokalni javni organ Javnost regionalni javni organ nacionalni javni izobraževanje / središče ZBIR organ / sektorska usposabljanja in šole STROKOVNJAKOV agencija visoko šolstvo organizacije za in raziskave podporo podjetjem MSP podjetja brez MSP S strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je uvodna svetovanja vodil podizvajalec Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Boštjan Grabner s.p.) Akcijski načrt povzema in združuje prispevke zainteresiranih strani v enoten kohezivni dokument. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 15 Mejniki v pripravi Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji MEJNIK 1 junij–julij 2021 Prva delavnica z deležniki in razvijanje smernic MEJNIK 2 avgust–december 2021 Širitev »zbira strokovnjakov« in opredelitev glavnih izzivov in ciljev MEJNIK 3 januar–marec 2022 Nadaljnja posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v procesu organizacije strateškega foruma MEJNIK 4 marec–junij 2022 Končna različica Akcijskega načrta 16 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji MEJNIK 1 (junij–julij 2021): prva delavnica z deležniki in razvijanje smernic Dne 17. junija 2021 so partnerji H₂GreenTECH organizirali 1. medregionalni kongres H GreenTECH (D.C.3.3.) z naslovom »Krepitev slovensko–avstrijskega čezmejnega 2 sodelovanja za razvoj nizkoogljičnih tehnologij«. Kongres je koordinirala ŠGZ. Dogodek se je odvijal v Mariboru v hibridni obliki (na lokaciji in prek spleta), z govorci in udeleženci iz Slovenije in Avstrije. Dogodek je bil odprt za vse. Vendar pa je bil njegov cilj pritegniti deležnike iz skupin, ki so bile prepoznane kot ciljne skupine projekta: lokalni javni organi, regionalni javni organi, nacionalni javni organi, sektorska agencija, poslovna podporna organizacija, podjetja razen malih in srednje velikih podjetij, mala in srednje velika podjetja, višje izobraževanje in raziskave, središča za izobraževanje/šolanje in šole, splošna javnost in nevladne organizacije. Kartiranje relevantnih zainteresiranih strani je bilo pripravljeno v okviru aktivnosti A3.2: Čezmejno mreženje ključnih deležnikov (‘zbir strokovnjakov’) in vsi deležniki s tega seznama so bili povabljeni. 1. medregionalni kongres je vključeval delavnico »Utiranje poti za akcijski načrt za nizkoogljične tehnologije: skupni slovensko-avstrijski program«, ki jo je vodil Peter Kumer z MIZŠ. Predstavniki različnih deležnikov so se osredotočali na razvoj smernic (cilji, akcije, pričakovani rezultati, ciljne skupine, časovni okviri) za učinkovitejše medregionalno sodelovanje na področju vodikovih tehnologij. Glavne ugotovitve delavnice so bile, da je strokovni in znanstveni sektor čezmejne regije dobro razvit, manjka pa mu skupni strateški dokument za realizacijo povezanega potenciala. Dobro razvit pristop je potreben za to, da se zelene tehnologije približa trgu (izdelkom in strankam). Udeleženci delavnice so poudarjali potrebo po financiranju čezmejnih projektov in demonstracijskih pilotskih projektih, ki bi omogočali boljšo integracijo. Na podlagi rezultatov delavnice je bil julija 2022 pripravljen prvi osnutek Akcijskega načrta. MEJNIK 2 (avgust–december 2021): širitev »zbir strokovnjakov« in opredelitev glavnih izzivov in ciljev Po pripravi osnutka Akcijskega načrta s poudarkom na razvijanju smernic so bili glavni cilji naslednjega koraka doseganje več deležnikov, pridobivanje povratnih informacij o osnutku od njih in (na tej podlagi) opredelitev glavnih izzivov in ciljev. Kontaktirali smo predstavnike vseh skupin deležnikov, čeprav je bilo več napora vloženega v stik z regionalnimi javnimi organi in malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji in z nacionalnimi javnimi organi, podjetji razen malih in srednje velikih podjetij ter nevladnimi organizacijami, ker so bili predstavniki teh skupin odsotni s 1. medregionalnega kongresa. Deležnike smo kontaktirali tudi po e-pošti, da bi dobili še več odzivov. Povabilo za posredovanje komentarjev na osnutek je bilo poslano tudi prek medijskih kanalov projekta. Posredovan jim je bil opis projekta in Akcijskega načrta. Na tej podlagi smo deležnike prosili, da razmislijo o največjih ovirah, ki jih je treba premagati za izboljšanje medregionalnega Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 17 sodelovanja na področju vodikovih tehnologij med slovenskimi in avstrijskimi podjetji, raziskovalnimi središči, izobraževalnimi ustanovami, javno upravo in nevladnimi organizacijami. Poleg tega so bili zaprošeni tudi, da opredelijo glavne aktivnosti/cilje, ki jih je treba izvesti, da se premaga te ovire. Zbrani odgovori so smiselno vključeni v razdelek Izzivi in cilji. MEJNIK 3 (januar–marec 2022): nadaljnja posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v procesu organizacije strateškega foruma Nadaljnji pogovori z deležniki iz »zbir strokovnjakov« glede glavnih izzivov in ciljev so bili opravljeni med organizacijo strateškega foruma. Tokrat so bili vsi partnerji projekta vključeni v pridobivanje smiselnih odgovorov od deležnikov z uporabo posebej pripravljenih e-obrazcev. Zadnji krog pogovorov o Akcijskem načrtu se je odvijal na treh interaktivnih delavnicah dne 16. marca 2022 kot del Strateškega foruma (D.T3.2.1). To je pripeljalo do priprave končne različice Akcijskega načrta. MEJNIK 4 (marec–junij 2022): končna različica Akcijskega načrta Končna različica je bila pripravljena po tem, ko so člani uredniškega odbora pozorno preučili povratne informacije od različnih zainteresiranih strani. Podporna poglavja, ki jih je pripravil uredniški odbor, so vključena v končno različico. 18 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 3. IZZIVI Vodik je gorivo prihodnosti, vendar je njegova uporaba že dobro uveljavljena. Za realizacijo njegovega celotnega potenciala za razogljičenje energetskih sistemov in ustvarjanje pravega vodikovega gospodarstva pa morajo industrija in vlade povečati svoja vlaganja, kar bo trgu dalo pospešek. Vodikove tehnologije niso brez izzivov, raziskave in razvoj vodikovih tehnologij pa so pomemben korak v smeri pridobivanja zelene energije. Zaradi zagotavljanja boljšega sprejemanja teh tehnologij je pomembno, da se izzive določi vnaprej. To poglavje podaja širok pregled teh izzivov, ki so razdeljeni na dve podpoglavji: tehnološki izzivi in izzivi sodelovanja. Tehnološki izzivi so dodatno razdeljeni na proizvodnjo vodika, distribucijo, shranjevanje, infrastrukturo in končno uporabo. 3.1 Tehnološki izzivi 3.1.1 Proizvodnja vodika Premagovanje doline smrti V industriji koncepti prepogosto ostanejo na ravni prototipa: nikoli niso izvedeni in zapadejo v tisto, čemur se pogovorno pravi Dolina smrti. Vzrok je, da so predpisi za nadgradnjo proizvodnih lokacij strogi in zahtevni za izvedbo s stališča stroškov in porabljenega časa. Lokalne oblasti so trenutno delno preobremenjene s tovrstnimi novimi tehnologijami, zato je s tem povezana birokracija precejšnja ovira. Drug glavni problem, s katerim se sooča industrija, je pomanjkanje vodikovega gospodarstva in pripadajoče infrastrukture. To pomeni, da je treba pozornost posvetiti naslednjemu: ʯ prilagoditev predpisov, da bodo bolje podpirali razvoj nove vodikove tehnologije, ʯ pobuda s strani industrije, ki bi dobavljala izdelke na podlagi vodikove tehnologije v upanju, da bodo prepričali kupce. Na žalost je to tvegano za male konkurente, ki pogosto ne investirajo. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 19 ʯ Zaveza akterjev, da bo uvajanje potekalo v primerljivem obsegu na obeh straneh meje. ʯ Razvoj projektov naj bi trajal dovolj dolgo, da bi omogočal faze od raziskav in razvoja do (na primer) pilotne proizvodnje. Znana in dobra rešitev je, da je projekt v dveh delih, 100- % subvencioniran v 1. delu (R&R) in ustrezno manj v 2. delu. Najdemo lahko tudi primere tridelnih projektov. ʯ Pomembno pa je, da se podpre nadaljevanje projekta po tem, ko je bil razvojni projekt zaključen. Razlikovanje med ključnimi tehnologijami in aplikacijami Običajni pristop EU je, da se vzpostavi središče, ki podpira podjetja in deležnike. Boljši pristop bi bil vzpostavitev pilotskega projekta/regij z neposrednimi koristmi za državljane in učenje o H 2 od prvega dneva na naslednji način: ʯ začetek s ponudnikom ključne tehnologije H iz regije; 2 ʯ posluh za potrebe družbe in ustvarjanje koristi za državljane v povezavi s ključno tehnologijo, ki je na voljo v regiji – vzpostavljanje projekta za izkoriščanje te tehnologije in učenje, pridobivanje obsega, znižanje stroškov. Uporaba javne uprave in izobraževalnih ustanov za doseganje obsega in pristopa, osredotočenega na državljane; in ʯ izgradnja ekosistema okoli tega projekta, kar bi zagotovilo podlago za znanje in prihodnje spin-offe (npr. projekti v Sloveniji in Avstriji: Mebius, ReCatalyst, CONOT, HyCentA5) Alternativna proizvodnja H2 Poudarek na preučitvi in iskanju tehnologij za trajnostno nizkoogljično pridobivanje vodika drugače kot z elektrolizo – posebno na raziskovalni in inovativni strani sodelovanja Projektne ideje za lokalno proizvodnjo in uporabo H 2 Potreba po primerih in projektnih idejah glede načinov, kako se H lahko proizvaja in (v idealnem 2 primeru) uporablja lokalno. Izbrani bi bili samo najprimernejši projekti za relativno hitro izvedbo. Nadgradnja kapacitet za proizvodnjo H2 Velika večina vodika se trenutno proizvaja z uporabo fosilnih goriv, vključno z zemeljskim plinom in premogom, s postopkom, imenovanim parno reformiranje metana (SMR). Vendar pa je velika pomanjkljivost tehnike parnega reformiranja metana ta, da se toplogredni plini nato sprostijo v ozračje. Izziv je zmanjšati ogljični odtis proizvodnje vodika z zajemanjem CO in proizvodnjo zelenega vodika na podlagi OVE 2 5 www.mebius.si; www.recatalyst.si; www.conot.si; www.hycenta.at 20 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Projekti, povezani z učinkovitimi in cenovno dostopnimi tehnologijami, nizkostroškovnimi vodikovimi modeli za prihodnost in nadaljnjimi nosilci (CH , NH …) 4 3 Zanimive tehnologije s termodinamičnimi vidiki so zaznavne na ravni laboratorijskih raziskav, obstaja pa potreba po eni sami združeni tehnologiji, ki jo je mogoče ponuditi na trgu. Vlaganja v tehnologije H in njihova uporaba ostajajo draga in preveliko breme zgolj za podjetja. 2 Raziskave in razvoj še vedno zahtevajo javni denar in sofinanciranje tako s strani države kot s strani EU. Usklajevanje nacionalne in regionalne strategije in raziskav z zahtevami EU Slovenija ne bo potrebovala samo svoje lastne nacionalne strategije (Avstrija jo je že sprejela), ampak tudi dobro opredeljeno čezmejno Vodikovo strategijo, ki orisuje smeri razvoja in ekonomskih spodbud za vlaganja in uporabo na področju vodikove tehnologije. 3.1.2 Distribucija, shranjevanje in infrastruktura Razogljičenje industrije z vzpostavljanjem čezmejnega sektorja elektrolize Treba je ustrezno spodbujati vzpostavitev sektorja elektrolize, ki se mora razvijati v smeri projektov z večjo kapaciteto. Razogljičenje industrije mora biti usklajeno z uvajanjem vodikovih tehnologij v proizvodni proces. To je tudi temeljni kamen za večletni energetski program. Kako H vključiti v energetski sistem prihodnosti in s tem zagotoviti 2 najučinkovitejši način pridobivanja Elektroliza in parno reformiranje – oba glavna postopka za pridobivanje vodika – sta izredno draga. Izvajajo se novi poskusi uporabe direktne elektrolize v celicah solarnih panelov z uporabo novega katalitičnega materiala (nanomaterialov) za znižanje porabe energije pri katalizi. Velik delež OVE v električnem omrežju je in ostaja nefleksibilen Za obvladovanje prezasedenosti in uravnoteženje vsakega podsistema s precejšnjim deležem nefleksibilnih OVE so posebno pomembni proizvajalci-odjemalci vodika. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 21 Nekonkurenčna (visoka) cena pridobivanja zelenega vodika, ki močno presega cene drugih energentov Visoke cene so ključni razlog za premajhno povpraševanje, saj potencialni kupci dajejo prednost drugim, cenejšim virom energije. Premajhno povpraševanje po zelenem vodiku zmanjšuje zanimanje potencialnih proizvajalcev zelenega vodika, ki bi svoje vire uporabili za razvoj konkurenčnih in bolj komercialno privlačnih tehnologij. Subvencioniranje cene zelenega vodika bi spodbudilo deležnike v pridobivanju in uporabi zelenega vodika k večjemu vključevanju v različne nacionalne in čezmejne projekte rabe vodika, kar bi vodilo v aktivnosti za vzpostavitev infrastrukture za čezmejni prenos vodika. Prispevek k reševanju problemov shranjevanja, pridobivanja in vključevanja H v regionalne energetske sisteme in rešitve za 2 sezonsko shranjevanje Pri transportu je glavni tehnični izziv v zvezi s shranjevanjem vodika vprašanje, kako shraniti količino vodika, potrebno za tipični doseg (> 500 km) [6] v okviru omejitev teže, prostornine, učinkovitosti, varnosti in stroškov vozila. Preveriti in potrditi je treba tudi vzdržljivost skozi življenjsko dobo teh sistemov ter doseči sprejemljive čase polnjenja z gorivom. Zahteve za skladiščenje snovi zunaj vozil so na splošno manj omejevalne kot zahteve za hrambo v vozilu; tako na primer morda ni zahtev glede teže ali so te manj restriktivne, lahko pa obstajajo zahteve glede prostornine ali »odtisa«. Največji izzivi so na primer: ʯ teža in prostornina – teža in prostornina sistemov za hrambo vodika sta trenutno preveliki, kar ima za posledico neustrezen doseg vozila v primerjavi s konvencionalnimi vozili na pogon z naftnimi derivati; ʯ učinkovitost – energetska učinkovitost je izziv za vse pristope k hrambi vodika. Energija, potrebna za premikanje vodika noter in ven predstavlja težavo za reverzibilne trdne snovi; ʯ trpežnost – potrebni so materiali in komponente, ki omogočajo sisteme za shranjevanje vodika z življenjsko dobo 1.500 ciklov; ʯ čas za polnjenje goriva – potreben je razvoj sistemov za hrambo vodika s časi za polnjenje goriva, ki znašajo manj kot 3 minute skozi vso življenjsko dobo sistema; in ʯ stroški – potrebni so nizkostroškovni materiali in komponente sistemov za hrambo vodika skupaj s proizvodnimi metodami z nizkimi stroški in visokim obsegom.6 Ni infrastrukture za čezmejni prenos čistega vodika Trenutno ne obstaja infrastruktura za čezmejni prenos čistega vodika, kar predstavlja oviro za številna podjetja, ki so zainteresirana za zeleni vodik. Še ena omejitev v povezavi s sistemi za prenos med sosedami je nejasen/nedefiniran regulativni okvir. 6 Izzivi hrambe vodika (2022). URL: https://www.energy.gov/eere/fuelcells/hydrogen-storage-challenges 22 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 3.1.3 Končna uporaba Dokončanje usklajevanja (vertikalnega strukturiranja) sistema trga električne energije Sistem trga električne energije je tako v segmentu omrežja kot tudi v segmentu trga vertikalno strukturiran v podsisteme, ki imajo enake ključne lastnosti kot njihov nadrejeni sistem (fraktalni podsistemi). To pomeni: ʯ v segmentu omrežja sistema, da DSO (in pod-DSO) prevzema odgovornost za uravnovešanje svojega lastnega omrežja ʯ v segmentu trga sistema, da je mogoče trgovanje s fleksibilnimi deleži energije izvajati na lokalnih in regionalnih trgih, še posebno v lokalnih energetskih skupnostih. Razvoj sektorjev transporta in industrije z uporabo razogljičenega vodika Cilj je razviti nabor vodikovih tehnologij v sektorju transporta in industrije. Tehnologija omogoča večjo kapaciteto hrambe kot električni akumulatorji, pa tudi večjo moč motorja ali daljšo avtonomijo. Uvajanje trgovanja s fleksibilnimi deleži energije na ravni proizvajalcev-odjemalcev in odjemalcev Proizvajalci-odjemalci in odjemalci lahko svoje fleksibilne deleže ponudijo na trgu. Proizvajalec-odjemalec vodika fleksibilno trguje neposredno s svojim odjemalcem. 3.2 Izzivi pri sodelovanju 3.2.1 Najpomembnejši izzivi pri sodelovanju v čezmejni regiji Državna meja kot ovira To območje deli meja, ki ovira konkurenčnost raziskav v čezmejni regiji. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 23 Šibka interakcija med univerzami in raziskovalnimi organizacijami – vzpostavljanje močnega sodelovanja med raziskovalno skupnostjo in industrijo Interakcija med univerzami in raziskovalnimi organizacijami je šibka. Sicer že obstaja posamično raziskovalno sodelovanje, v splošnem pa je celotna interakcija med slovenskimi in avstrijskimi raziskovalci še vedno slaba. Treba je spodbujati združevanje potreb v industrijskem in mobilnem sektorju na regionalni ravni, s čimer bi pospešili uvajanje vodikove mobilnosti na ozemlju vsake od držav. Cilj je vzpostaviti močna partnerstva med raziskovalno skupnostjo in industrijo. Negotova investicijska klima Potrebno je: ʯ sprejeti nacionalno vodikovo strategijo (v Sloveniji), ʯ vzpostaviti dolgoročno stabilno regulativno okolje tako na nacionalni kot na mednarodni ravni/EU, ʯ zagotoviti varnost naložb za zgodnje vlagatelje: brez retroaktivnih sprememb predpisov (npr. definicija »zelenega vodika«), ʯ standardizacija (če ni načrtovano dolgoročno stabilno regulativno okolje). Podpora za raziskovanje, inovacije in razvoj kapacitet za omogočanje uporabe vodika v prihodnosti Obstaja nekaj raziskovalnih programov, ki so namenjeni spodbujanju sodelovalnih raziskovalnih projektov, ki bodo bolje povezali regijo. Za medregionalne projekte je deloma značilna zelo nejasna definicija ciljev/mejnikov in nejasna razdelitev nalog. To preprečuje učinkovito sodelovanje. Določitev prednostnih raziskovalnih programov, ki vključujejo tudi izobraževanje in usposabljanje za razvoj kapacitet za podporo uporabe vodika na tem območju, vključno s tehničnim osebjem, osebami, odgovornimi za kakovost, varnost, okolje, gasilci, inženirji in raziskovalci. Nejasno regulativno okolje Potreba po: ʯ ukrepih na strani povpraševanja (npr. kvota povpraševanja za industrijo ali mobilnost) za spodbujanje razvoja vodika ʯ odpravi obsega prelaganja virov izpustov CO za sivi vodik 2 ʯ vzpostavljanju učinkovitih in medsektorskih mehanizmov določanja cen CO2 ʯ davčnih olajšavah za postopke zelenega vodika 24 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Usklajevanje strategije glede vodika na obeh straneh meje V zadnjih treh desetletjih so programi INTERREG/ETC bistveno prispevali k spodbujanju teritorialnega razvoja in zmanjševanju vseh vrst mejnih ovir v obmejnih regijah EU [7]. Kljub tem prizadevanjem pa prisotnost državnih upravnih meja povzroča neizogibne omejitve za državljane, ki prečkajo meje v EU. Če bi zagotovili, da bi obe državi imeli ‘usklajeno’ strategijo, bi to pospešilo naložbe in sodelovanje. Za tehnološko in gospodarsko sodelovanje potrebujemo akcijske načrte in strategije na obeh straneh, ki jih morata sprejeti obe državi. Potrebujemo tudi pilotske projekte v Avstriji in Sloveniji za krepitev čezmejnih pilotskih in demonstracijskih aktivnosti. Ti bi bili pomembni kot demonstracija tehnologij nacionalnim organom za prikaz njihovih tehnološko-ekonomskih in okoljskih koristi. Področje raziskav in izobraževanja ni dovolj aktivno Obstaja potreba po bolj aktivnem raziskovalnem in izobraževalnem delu in s tem večji vidnosti in boljšem pristopu do projektov za uporabo vodikovih tehnologij. S tem bi nastale možnosti za preboje s testnimi in demonstracijskimi projekti (npr. povezovanje raziskovalnega in izobraževalnega dela z gospodarstvom). Brez njih ne bo mogoče izgraditi medregionalnega sodelovanja. Prihodnost je v večji integraciji in skupnih aplikativnih projektih s priznano dodano vrednostjo. Nejasne in nestrateško zasnovane smernice Izziv je pripraviti jasne in strateško zasnovane smernice za razvoj in uvajanje zelenih tehnologij za pridobivanje vodika. Koncentracija in sodelovanje pri kapacitetah za raziskave in razvoj za doseganje prepoznavnosti na ravni EU Potreba po: ʯ povečanem čezmejnem sodelovanju (to območje deli meja, ki ovira konkurenčnost raziskav v čezmejnem območju); ʯ uvedbi boljše zakonodaje in politik; ʯ okrepljenem sodelovanju med univerzami in raziskovalnimi organizacijami s spodbujanjem sodelovanja in prenosa znanja z ozirom na potrebe trga; in ʯ vzpostavljanju medregionalne vodikove verige vrednosti. 7 Medeiros, E. (2018). Ali bi se morali čezmejni sodelovalni programi EU osredotočati predvsem na odpravljanje ovir meja? URL: https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/pub_pap_em_should_eu_cross-border_ cooperation_programmes_focus_on_reducing_border_obstacles_documents_danalisi_geografica.pdf Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 25 Pomanjkanje zakonodajne in finančne podpore za uvajanje zelenih vodikovih tehnologij Pomanjkanje zakonodajne in finančne podpore je (poleg očitnih tehničnih in stroškovnih težav) ključna ovira, ki jo je treba hitro premagati, če želimo doseči cilje razogljičenja in zmanjšati vpliv na globalno podnebje. Tukaj je treba kot eno največjih ovir omeniti tudi zapletene upravne postopke. Tako Slovenija kot tudi Avstrija sta zavezani doseganju ogljične nevtralnosti Slovenija je pripravila NEPN za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 20501, Avstrija pa do leta 20402, 10 let pred ciljem Evropske unije. Za dosego teh ciljev sta obe državi pripravili zakonodajo in strategije, ki neposredno obravnavajo ta izziv. V tej zvezi H igra pomembno 2 vlogo. Več naporov za integracijo drugih deležnikov v razvoj nizkoogljičnih tehnologij (nevladne organizacije, univerze, raziskovalne organizacije, podjetja) – večja fleksibilnost regionalnih akterjev glede rešitev in tehnologij zunaj večinske usmeritve, da bodo takšne možnosti dobile priložnost Integracija deležnikov zagotavlja resnične priložnosti za organizacije, ki tako lahko dosežejo več, kot bi dosegle same; to je tudi način za zvišanje produktivnosti pri gradbenih projektih. Glavni izzivi pri integraciji deležnikov se zdijo večinoma povezani s pomanjkanjem zaupanja in komunikacije med deležniki, zato je treba čim prej vključiti vse deležnike. Nova resničnost in spremembe v svetu zahtevajo razvoj in uvajanje novih rešitev hitreje kot kadarkoli prej. To predstavlja problem, še posebno za organe, izobraževalne ustanove in velike organizacije, na primer raziskovalne inštitute. Nove, sveže, nekonvencionalne ideje, še posebno, če prihajajo z drugih področij, na primer nevladnih organizacij, morajo dobiti priložnost in več možnosti. 26 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 4. PRIPOROČILA V vsaki državi so bili za pripravo tega dokumenta uporabljeni nacionalni podatki NEPN [1,2]. Priporočila so razdeljena na tri tabele: Prenos raziskav in inovacij v industrijo in obratno; priložnosti za skupno financiranje raziskav, razvoja in inovacij na področju vodikovih tehnologij; ter politični okvir in prioritete. 4.1 Prenos raziskav in inovacij v industrijo in obratno CILJ Široka (tematska) znanstvena konferenca o raziskavah, povezanih z vodikom Ukrepi: Ciljne skupine: Konferenca naj bi pomagala prepoznati Raziskovalci z univerz, javne raziskovalne običajne pristope pri raziskovanju in vodila organizacije in podjetja; predstavniki do novih sodelovanj. Sestanki, delavnice in gospodarstva; vlagatelji hackatoni B2R, B2B in B2F (R – raziskovanje, B – posel, F – finance) bi bili prav tako lahko Časovni okvir: organizirani v okviru predlagane konference. 1 leto Pričakovani rezultati: Povečano sodelovanje; večje investicije Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 27 CILJ Souporaba infrastrukture – priprava konceptov Ukrepi: Ciljne skupine: Priprava konceptualnega dokumenta, Raziskovalci z univerz, javne raziskovalne vključno s seznamom infrastrukture, organizacije in podjetja raziskovalnih kapacitet in pripravljenosti za vključitev v sistem souporabe Časovni okvir: Pričakovani rezultati: 1 leto Pripravljen koncept CILJ Iskanje pravih podpornih shem za omogočanje PoC in pilotnih projektov Ukrepi: Ciljne skupine: Podpora, ki bo pomagala pri prehodu iz Javni organi, vlagatelji in drugi deležniki raziskav v industrijo, reguliranim podjetjem omogočila vlaganje v zgodnje tehnologije in Časovni okvir: s tem omogočila prenos znanja; ozaveščanje 1 leto javnosti s pilotnimi in demo objekti Pričakovani rezultati: Povečana vlaganja; prenos znanja in tehnologije; zvišanje TRL; ozaveščanje javnosti CILJ Delta financiranje za opremo za H2 Ukrepi: Pričakovani rezultati: Kratkoročno bi bilo koristno, če bi javni Uvajanje tehnologij – primeri uporabe organi nadomeščali delta financiranje tradicionalnih aplikacij v smeri tehnologije Ciljne skupine: H : npr. dizelski avtobus – avtobus H , 2 2 Javni organi dizelski generator – generator na H itd. 2 Takšna spodbuda privede do primerov uporabe, zagotavlja podlago za uporabno Časovni okvir: znanost in tehnološki razvoj 1 leto 28 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji CILJ Razvoj tehnoloških predstavitev o tem, kako vlagati v tehnologije H za podjetja in druge deležnike 2 Ukrepi: Ciljne skupine: Nacionalni program s privlačnimi možnostmi Mala, srednje velika in večja podjetja, subvencioniranja poslovni subjekti, ob podpori raziskovalnih in razvojnih ustanov Pričakovani rezultati: 2–3 investicije v vsaki državi Časovni okvir: 3 leta CILJ Podpora za odločanje o shemah javne podpore na podlagi dokazov Ukrepi: Ciljne skupine: Analiza stroškov in koristi za aplikacije Raziskovalna skupnost, država in vodika ministrstva, akterji v energetskem sektorju, (pristop od zgoraj navzdol) Pričakovani rezultati: Ciljne javne investicije, ciljno doseganje EU in nacionalnih podnebnih in energetskih Časovni okvir: ciljev 1 leto CILJ Prenos znanja na splošno javnost Ukrepi: Ciljne skupine: Objava poljudnih člankov, tiskovne Raziskovalci z univerz, javne raziskovalne konference in javne okrogle mize, organizacije, podjetja, splošna javnost demonstracijski objekti (pilotni obseg) ali prototipi in bolj odprte, manj znanstvene Časovni okvir: konference in dogodki vključno s 2 leti predstavitvami prototipov, prepoznavanjem najboljših praks Pričakovani rezultati: Izboljševanje sodelovanja in financiranja; zvišanje zavedanja v javnosti Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 29 CILJ Zagotavljanje močne zaščite IL za novo razvite tehnologije, aktivnosti prenosa tehnologij (t.j. licenciranje) in podpora za odprte inovacije Ukrepi: Ciljne skupine: Izvajanje poglobljenih patentnih raziskav, Raziskovalci z univerz, javne raziskovalne ocenjevanje novih tehnologij, vzpostavljanje organizacije in podjetja, s podporo lokalnih patentne zaščite, promocija tehnologije in pisarn za prenos tehnologije in znanja licenciranje; podpora za odprte inovacije, kjer je to mogoče. Časovni okvir: Pričakovani rezultati: 3 leta Zaščita novo razvitih tehnologij, vzpostavljanje konkurenčne prednosti na trgu, izogibanje blokadam konkurence znotraj označenega ozemlja CILJ Izgradnja baz znanja za tehnologije, povezane z vodikom Ukrepi: Ciljne skupine: Vzpostavitev platforme, kjer se izmenjuje Raziskovalci in podjetja nove tehnologije iz raziskav in diskutira o njihovem potencialnem TRL Časovni okvir: Pričakovani rezultati: 1–2 leti Izboljšan vpogled za industrijske partnerje za ocenjevanje poslovnih primerov Višja vlaganja v novejše tehnologije 30 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji CILJ Vključitev proizvajalcev-odjemalcev vodika v sistem trga električne energije na vseh ravneh usklajenega (vertikalno strukturiranega) sistema kot najbolj obetavne možnosti Ukrepi: Pričakovani rezultati: Posledično se lahko v Avstriji in Sloveniji Vertikalno oblikujejo lokalne energetske skupnosti strukturiran sistem proizvajalcev- (LEC), ki trgujejo s fleksibilnim deležem odjemalcev vključen v obstoječe energije za uravnoteženje svojega energetsko omrežje delovanja. Cilj uvedbe proizvajalcev- odjemalcev vodika v LEC na obeh straneh Ciljne skupine: je spodbuditi sodelovanje med državama Država, organi in poslovni sektor na lokalni in regionalni ravni. Gorivne celice proizvajajo tudi toploto, ki jo lahko uporabimo kot vir energije (posamezni Časovni okvir: proizvajalno-odjemalni objekti ali modeli 3 leta daljinskega ogrevanja). 4.2 Priložnosti za skupno financiranje raziskav, razvoja in inovacij na področju vodikovih tehnologij CILJ Spremljanje in priprava osnutkov predlogov za izboljšanje mehanizmov financiranja Ukrepi: a) Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) Mehanizmi financiranja: za vlaganje v družbeni in gospodarski razvoj pregled obstoječih mehanizmov vseh regij in mest EU financiranja na nacionalni, čezmejni b) Kohezijski sklad (CF) za naložbe v okolje regionalni SI-AT, transnacionalni in EU in transport v manj premožnih državah EU ravni ter analiza in predlog za bolj ciljno usmerjene mehanizme na področju vodika c) Evropski socialni sklad plus (ESF+), za in vodikovih tehnologij; v Sloveniji obstaja podporo delovnim mestom in ustvarjanje strategija pametne specializacije, ki daje pravične in socialno vključujoče družbe v možnosti za skupno financiranje raziskav, državah EU razvoja in inovacij za vodikove tehnologije. d) Sklad za pravični prehod (JTF) za Proračun za kohezijsko politiko EU 2021– podporo regijam, ki jih prehod na podnebno 2027 se razdeljuje prek konkretnih skladov: nevtralnost najbolj prizadene e) Razpisi se začnejo v četrtem trimesečju leta 2022 (npr. Eureka, M-ERA.NET…); Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 31 Avstrijsko ministrstvo (BMK) je ustanovilo Pričakovani rezultati: platformo, ki se nanaša na vodik: Seznam mehanizmov financiranja za a) A3PS – Avstrijsko združenje za napredne projekte, osredotočene na H2 pogonske sisteme – – www.a3ps.at; b Pobuda za vodik vzorčna regija Ciljne skupine: Austria Power & Gas – www.wiva.at Vsi deležniki Časovni okvir: 3 leta CILJ Finančna podpora za novo ustanovljena podjetja in spin-offe Ukrepi: ʯ - upravičenci financiranja morajo biti v Pregled in analiza obstoječih priložnosti fazi zasnove, zagona ali kasnejših fazah sofinanciranja za novo ustanovljena razvoja, (zagonska) podjetja in spin-offe. Na primer: ʯ - projekt mora biti rezultat raziskav na univerzah ali drugih raziskovalnih 1. Primeri v Sloveniji: organizacijah. a) spin-offi: ʯ Platforma CEETT bo k sodelovanju Platforma Central Eastern European povabila tudi zasebne vlagatelje8 Technology Transfer (CEETT), za katero bo ʯ EIF prispeval 20 milijonov evrov, SID banka in HBOR pa vsak po 10 milijonov evrov, b) zagonska podjetja: ima za cilj vzpostaviti in vlagati ta sredstva Ključni produkti javnega financiranja za v regionalni sklad tveganega kapitala. zagonska podjetja Ta sklad bo zasnovan za financiranje ʯ P2 – 54.000 EUR zagonske spodbude raziskovalnih projektov, razvoja tehnologije za zagonska podjetja. in intelektualne lastnine s potencialno ʯ SK75 – 75.000 EUR konvertibilnega komercialno vrednostjo za gospodarstvo, posojila za vstop na trg. na najzgodnejši stopnji, ko so še vedno v domeni raziskovalnih skupin na univerzah ʯ SI-SK – od 100.000 do 600.000 EUR in raziskovalnih institutov. To bo omogočilo soinvesticijskih sredstev za hitro rast. njihov uspešen razvoj in komercializacijo v ʯ Vavčerji – preproste spodbude nizke končne izdelke in storitve z visoko dodano vrednosti za mala in srednje velika in tržno vrednostjo za gospodarstvo. podjetja. Komu je namenjena platforma: ʯ Sredstva za mala in srednje velika ʯ predvsem projektom potrditve podjetja – nepovratna sredstva za konceptov, razvoj koncepta in izdelka9. 8 Central Eastern European Technology Transfer – platforma CEETT. URL: https://www.sid.si/mala-srednja-podjetja/regionalna-platforma-za-prenos-tehnologij-central-eastern-european-technology 9 Ključni javni viri financiranja za zagonska podjetja. URL: https://www.startup.si/sl-si/za-startupe/javni-viri-financiranja 32 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 2. Primeri v Avstriji: javnosti posredovane prioritete na a) zagonska in spin-off podjetja: področju oblikovanja trajnostnih strategij Najpomembnejša vira financiranja v Avstriji izkoriščanja in vrednotenja znanja, vključno sta Avstrijska agencija za spodbujanje s svetovnim dnevom intelektualne lastnine raziskav (FFG) in Austria Wirtschaftsservice in tekmovanjem Phoenix11. GmbH (AWS). Ponujata nepovratna Pričakovani rezultati: sredstva, garancije ali subvencionirana Projekti s poudarkom na H , sodelovanje posojila. Domača podjetja tveganega 2 med R&R, zagonskimi podjetji in spin-offi. kapitala, na primer Speedinvest, in številni poslovni angeli vedno znova pomagajo novoustanovljenim podjetjem Ciljne skupine: z zagotavljanjem financiranja in vlaganjem R&R organizacije, univerze, podjetja, milijonov evrov v kapital10 vlagatelji b) spin-offi: Časovni okvir: Spin-off pobuda: Hkrati so bile v okolju 3 leta akademskih spin-offov zainteresirani CILJ Finančni instrumenti za zvišanje TRL za približanje tehnologij trgu in premostitev »doline smrti« Ukrepi: dva problema lansiranja in ponovne Mehanizmi financiranja: nacionalni, industrializacije v pristop, ki razlikuje tri regionalni, transnacionalni, raven EU temeljne faze v verigi inovacij KET in izdelkov Strategija pametne specializacije v Sloveniji na podlagi KET: in Pametna specializacija v Avstriji; a) tehnološke raziskave, pretvorba Evropska komisija razglaša, da temeljnih raziskav v tehnologije so ključne omogočitvene tehnologije (KET) bistvene za konkurenčnost in obnovo b) razvoj izdelkov, pretvorba tehnologij v evropske proizvodnje. Jedro KET je prototipe izdelkov premoščanje »doline smrti« kot ključnega c) konkurenčna proizvodnja, ustvarjanje vidika strategije KET, ki se spopada z proizvodnih sistemov za komercialno največjo slabostjo Evrope: pretvorbo njene proizvodnjo izdelkov12 baze znanja v blago in storitve. Združuje 10 Zagonska podjetja in spin-offi: Najpomembnejša vira financiranja v Avstriji: Avstrijska agencija za spodbujanje raziskav (FFG) in Austria Wirtschaftsservice GmbH (aws). https://www.ffg.at/en/Start-up/Foerderungen; https:// www.aws.at/ 11 Spin-off initiative, Austria. URL: https://www.spin-off-austria.at/sponsors 12 Horizon 2020: Key Enabling Technologies, Booster for European Leadership in the Manufacturing Sector. URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2014/536282/IPOL_STU%282014%29536282_EN.pdf Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 33 Pričakovani rezultati: Ciljne skupine: Raziskovalni projekti – za uporabo KET: Organizacije R&R, podjetja, zagonska iskanje rešitev za 2 vrsti doline smrti: podjetja, spin-offi a) tehnološka dolina smrti - zadeva raziskave, razvoj in inovacije izdelka, Časovni okvir: b) komercializacijska dolina smrti 3 leta se nanaša na razvoj komercialnega proizvodnega sistema. Razvoj izdelkov, preobrazba tehnologij v prototipe izdelkov H na nacionalni ali 2 čezmejni ravni CILJ Za definiranje trajnostnih in dobičkonosnih poslovnih modelov, še posebno, če želimo vzpostaviti proizvajalce-odjemalce za električno ogrevanje Ukrepi: Pričakovani rezultati: 1. Priprava interesne študije za razvoj 1. Novi poslovni modeli predlogov rešitev za decentralizirano 2. Finančna podpora za razvoj in uvedbo strukturirano maloserijsko proizvodnjo novih poslovnih modelov v podjetjih vodika (proizvajalci-odjemalci) v medregionalnem prostoru Ciljne skupine: 2. Mehanizmi financiranja v Sloveniji in Vsi deležniki, določena podjetja, strokovnjaki Avstriji, na primer Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) Časovni okvir: a) Slovenija: 3 leta bolj zeleno gospodarstvo, doseganje največjih možnih koristi digitalne preobrazbe in zagotavljanje družbeno-gospodarske kohezije in odpornosti13. b) Avstrija: zeleno, trajnostno, digitalno14 13 Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) v Sloveniji. URL: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/ recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility/slovenias-recovery-and-resilience-plan_en 14 Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) v Avstriji. URL: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/at_rrp_ summary.pdf 34 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji CILJ Ambicije za skupni investicijski projekt za H 2 blizu državne meje med Avstrijo in Slovenijo Ukrepi: Pričakovani rezultati: 1. Skupno medregionalno koordinirano Predlog projekta za H z investicijo, 2 načrtovanje in izvajanje razvoja in priprav pripravljeno skupaj na ravni vlade Slovenije predloga projekta v zvezi s H v čezmejni in Avstrije v skladu s potrebami po H v 2 2 regiji Sloveniji in v Avstriji v čezmejni regiji 2. Mehanizmi financiranja na čezmejni ravni, na primer Interreg SI-AT; Horizon Europe, Ciljne skupine: Evropski inovacijski skladi za velike in male Čezmejno sodelovanje med državama, projekte; zasebni vlagatelji vladama SI-AT (strateške rešitve), 3 Mehanizmi financiranja v Sloveniji in R&R organizacije, podjetja, zasebni vlagatelji Avstriji, na primer Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) Časovni okvir: 3 leta CILJ Nadaljnja promocija decentralizirane strukturirane proizvodnje vodika v majhnem obsegu (proizvajalci-odjemalci) za reševanje problema infrastrukture ob hkratni širitvi področij fotovoltaike Ukrepi: Ciljne skupine: Iskanje priložnosti za čezmejno sodelovanje Vsi deležniki pri proizvodnji vodika v malem obsegu, pa tudi odločitve na vladni in regionalni Časovni okvir: ravni glede na potrebe aplikacije, npr. za 3 leta mobilnost in gospodarstvo Pričakovani rezultati: Analiza potreb po vodiku v čezmejni regiji, priprava študije izvedljivosti za takšno proizvodnjo in predstavitev odločevalcem na ravni vlade Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 35 CILJ Na podlagi razpoložljivosti ključne tehnologije H v regiji 2 so potrebni pilotni projekti za reševanje vprašanj državljanov in obsega s strani vključenih deležnikov Ukrepi: Pričakovani rezultati: Opredelitev seznama pilotnih projektov. Pilotni projekti za H2 Seznam mora biti na voljo za prikaz obsega stroškov in problemov. Zaradi Ciljne skupine: večje razpoložljive podpore s strani EU v Vsi deležniki primerjavi z lokalnimi organi bi bilo morda dobro opredeliti paket projektov in pridobiti podporo evropskih institucij. Časovni okvir: 3 leta CILJ Čezmejni ali usklajeni regionalni model (koncept mobilnosti z uporabo vodika) za transportni in industrijski sektor Ukrepi: Pričakovani rezultati: Medregionalno usklajeno planiranje in Skupna študija izvedljivosti za pilotni projekt uvajanje pilotnega projekta, kot na primer H je predmet medvladnega sporazuma 2 infrastruktura za polnjenje goriva za vlake, tovornjake, avtomobile, avtobuse itd. in Ciljne skupine: industrijo vzdolž glavnih transportnih poti. Državi/vladi SI in AT (še posebno v regiji To vključuje medregionalno usklajevanje Interreg v AT), R&R organizacije, podjetja, pilotnih projektov za vodik v sektorjih strokovnjaki, odločevalci tovornjakov in avtobusov. Zamisliti si je mogoče regionalni model Časovni okvir: povezovanja sektorjev, ki ga sestavljajo 2-3 leta dobavitelji zelene energije (ki se po možnosti napajajo iz velikega števila majhnih fotovoltaičnih območij s presežnimi zmogljivostmi) z učinkovitejšimi obrati za elektrolizo velikega obsega (visoke temperature) in lokalnimi podjetji, ki v voznem parku uporabljajo tudi vozila na vodik kot avtobuse, težka transportna vozila ali za dolge razdalje. 36 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji CILJ Poslovni primeri za približanje tehnologije trgu (vzpostavitev 2–3 pilotnih projektov) Ukrepi: Ciljne skupine: Priprava ekonomskega in finančnega Država, organi, poslovni sektor ozadja za demonstratorje Pričakovani rezultati: Časovni okvir: Projekti uporabljeni za demonstracijo 3 leta tehničnih, ekonomskih in okoljskih koristi CILJ Spodbujanje usklajenega financiranja čezmejnih raziskav Ukrepi: Ciljne skupine: Povečanje privlačnosti razpisov med Raziskovalne organizacije, znanstvene sosednjima državama s pomočjo ustanove, industrija, izobraževalne ustanove promocijskih aktivnosti Časovni okvir: Pričakovani rezultati: 1–2 leti Promocija aktivnosti in čezmejnih raziskovalnih projektov prek čezmejne mreže Hydrogen Center CILJ Razvoj »Vodikove doline« Ukrepi: Ciljne skupine: Pregled pobud in priložnosti za vzpostavitev Raziskovalci, skupnost, država in ministrstva, čezmejne Vodikove doline akterji v energetskem sektorju, pripravljavci politik, poslovni sektor Pričakovani rezultati: Pregled pripravljen Časovni okvir: 2–3 leta Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 37 CILJ Podpora investicijam na ključnih točkah verige vrednosti (postaje za gorivo, elektroliza) Ukrepi: Ciljne skupine: Investicije, ki bi omogočile konkurenčno Pripravljavci politik ceno vodika država/vlada, poslovni sektor, vlagatelji Pričakovani rezultati: Nacionalne podporne sheme, ki Časovni okvir: bi povečale možnosti pridobivanja 3 leta financiranja EU ali drugega zunanjega financiranja in mešanja ** Vodikove doline običajno s seboj prinesejo investicijo več milijonov evrov v opredeljenem geografskem območju in pokrivanje velikega dela vrednostne verige vodika, od proizvodnje, hrambe in transporta vodika pa do njegove uporabe v sektorjih, kot so industrija, mobilnost in energija. 4.3 Politični okvir in prioritete CILJ Izboljšano širjenje in komunikacija med Slovenijo in Avstrijo Ukrepi: Ciljne skupine: Delovna skupina Vsi deležniki Pričakovani rezultati: Časovni okvir: Povečano sodelovanje 3 leta 38 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji CILJ Jasna zaveza in podpora tehnologiji H2 Ukrepi: Ciljne skupine: Politična podpora na visoki ravni Pripravljavci politik Pričakovani rezultati: Pravni dokumenti, ki izražajo podporo Časovni okvir: razvoju tehnologije H 1 leto 2 CILJ Prioritete morajo biti mešanica energijskih virov prihodnosti in osnovna vloga tehnologij, povezanih z vodikom Ukrepi: Ciljne skupine: Naložbe v infrastrukturo in spodbujanje Vsi deležniki proizvajalcev-odjemalcev Pričakovani rezultati: Časovni okvir: 2 leti Močnejše vodikovo gospodarstvo Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 39 CILJ Nadgradnja regulativnega in zakonodajnega okvira z uvedbo vodikovih tehnologij Ukrepi: Pričakovani rezultati: Subvencije in znižanje davkov na Nadgrajen regulativni in zakonodajni ceno zelenega vodika bi spodbudila okvir vključno z nacionalnimi vodikovimi zainteresirane akterje. strategijami Jasen ali konkreten regulativni okvir bi nakazal smer, pravila in možnosti razvoja Ciljne skupine: vodikovega gospodarstva. Vsi deležniki Poenostavitev upravnih postopkov. Časovni okvir: 2 leti CILJ Premik od osredotočenosti na transport in proizvodnjo električne energije na rešitve, ki so trenutno manj v središču Ukrepi: Ciljne skupine: Nova osredotočenost politike Pričakovani rezultati: Pripravljavci politikČasovni okvir: Poudarek na različnih sektorjih končnih 1 leto uporabnikov 40 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 5. AKCIJSKI NAČRT DO LETA 2025 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji je bil pripravljen kot del projekta Interreg SI-AT H₂GreenTECH. Akcijski načrt je skupni čezmejni strateški dokument, ki se nanaša na pričakovani razvoj vodikove tehnologije do leta 2025 skozi smernice in prioritete v obeh državah. V vsaki državi so bili za pripravo tega dokumenta uporabljeni nacionalni NEPN1, 2. Ker se leto 2025 hitro bliža, smo upoštevali napovedi za leto 2030 iz dokumentov NEPN in FCH Priložnosti za vodikove energetske tehnologije za Slovenijo in Avstrijo. Strokovnjaki deležnikov so opredelili glavne izzive in cilje v zvezi z uvajanjem vodikovih tehnologij, Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij so nato pregledali strokovnjaki in ga predstavili v obravnavo na strateškem forumu. Nato je bil pričujoči Akcijski načrt dokončan. Naštet je nabor tehnoloških in sodelovalnih izzivov, vključno s proizvodnjo, distribucijo, hrambo vodika in povezano infrastrukturo, končno uporabo in težavami pri sodelovanju v čezmejni regiji Avstrije in Slovenije. Poleg tega je predlagan sklop priporočil, vključno z izboljšanim prenosom znanja in tehnologije med akademskimi krogi, raziskovalnimi organizacijami, industrijo in širšo javnostjo, povečanim financiranjem raziskav in razvoja vodikovih tehnologij, vzpostavljene pa so bile tudi nove spodbude in prednostne naloge za oblikovanje spodbudnega strateškega okvira. HYDROGEN CENTER je tako digitalna platforma za srečanja B2B kot tudi center, ki podjetjem na enem mestu omogoča dostop do storitev ter vrhunskega znanja in raziskovalne infrastrukture. Njegov cilj je združevanje različnih zainteresiranih strani na področju vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji v dolgoročno čezmejno raziskovalno in panožno mrežo v regiji Interreg SI-AT za spodbujanje razvoja inovacij z uporabo vodikovih tehnologij in izvajanje Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, strategije razvoja mreže Hydrogen Center in strategije trženja mreže Hydrogen Center. Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 41 2022–2023 Organizacija široke znanstvene konference o z vodikom povezanih raziskavah, razvoju in tehnologijah, ki bo vključevala vse deležnike in vlagatelje, bo povečala sodelovanje in vlaganja. Priprava konceptov za souporabo infrastrukture. Podporne sheme za PoC in pilotske projekte bodo imele za posledico povečana vlaganja, prenos znanja in tehnologije ter povečanje TRL. Prenos znanja na splošno javnost, zvišanje splošne zavesti v javnosti. Uvedba novih tehnologij (KET, primeri rabe) prek delta financiranja za opremo H . Izgradnja baz znanja za tehnologije H . 2 2 Identificiranje trajnostnih in dobičkonosnih poslovnih modelov prek razvoja novih poslovnih modelov. Ugotavljanje novih priložnosti za financiranje za čezmejne raziskovalne dejavnosti. Pregled pobud in priložnosti za vzpostavitev Vodikove doline v medregionalnem območju Slovenija-Avstrija ali onkraj njega. Krepitev gospodarstva H z nacionalnimi podpornimi shemami za povečanje vlaganj 2 na kritičnih točkah vrednostne verige (postaje za gorivo, elektroliza) in zakonodajne podpore za uvajanje tehnologije H vključno z nacionalnimi strategijami H . Poudarek je treba dati tudi drugim 2 2 področjem aplikacije, ki so trenutno manj zastopana, in se izogibati osredotočanju samo na transport in proizvodnje električne energije. 2024–2025 Predstavitev vlaganj v tehnologijo H podjetjem in drugim deležnikom. Zagotavljanje močne 2 zaščite IL za novo razvite tehnologije, aktivnosti prenosa tehnologij (t.j. licenciranje) in podpora za odprte inovacije, izogibanje konkurenčnim blokadam v regiji. Uvedba proizvajalcev-odjemalcev H v sistem trga električne energije prek vertikalno strukturiranega sistema. Priprava seznama 2 mehanizmov financiranja, primernih za projekte na podlagi H , vključno s finančno podporo 2 za zagonska podjetja in spin-offe ter finančni instrumenti za povečanje TRL. Skupni investicijski projekt na ravni vlade za podporo čezmejnemu sodelovanju. Analiza potreb po vodiku v čezmejni regiji, priprava študije izvedljivosti za takšno proizvodnjo in predstavitev odločevalcem na ravni vlade, spodbujanje proizvajalcev-odjemalcev malega obsega ob hkratni širitvi področij fotovoltaike. Razvoj koncepta mobilnosti H za sektorja transporta in industrije s pomočjo študij izvedljivosti 2 pilotnih projektov. Vzpostavitev 2–3 pilotnih projektov za uporabo kot prikaz tehničnih, ekonomskih in okoljskih koristi čezmejnega sodelovanja v regiji Interreg SI-AT. Več sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na področju tehnologij H v regiji Interreg. 2 42 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji Vizija za leto 2030 SOLARNI, VETRNI, CELINA FOTOVOLTAIKA NOVA DELOVNA MESTA 50–140 GWh/a 50–140 GWh/a 270–690 2110–7470 GWh/a 2110–7470 GWh/a 3300–10500 IZVAJALCI ELEKTROLIZE 61–180 GWh/a 1590–5620 GWh/a NIŽJI IZPUSTI 33–78 ktCO /a 2 1100–3400 ktCO /a 2 DODANA VREDNOST V LOKALNEM GOSPODARSTVU 12–31 mEUR/a 300–1000 mEUR/a INDUSTRIJA GRADBENIŠTVO TRANSPORT ENERGIJA 61–180 GWh/a 1-10 GWh/a 56–128 GWh/a 0,1–1 GWh/a 1590–5620 GWh/a 81–813 GWh/a 474–1207 GWh/a 12–121 GWh/a Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 43 SOLARNI, VETRNI, CELINA FOTOVOLTAIKA NOVA DELOVNA MESTA 50–140 GWh/a 50–140 GWh/a 270–690 2110–7470 GWh/a 2110–7470 GWh/a 3300–10500 IZVAJALCI ELEKTROLIZE 61–180 GWh/a 1590–5620 GWh/a NIŽJI IZPUSTI 33–78 ktCO /a 2 1100–3400 ktCO /a 2 DODANA VREDNOST V LOKALNEM GOSPODARSTVU 12–31 mEUR/a 300–1000 mEUR/a INDUSTRIJA GRADBENIŠTVO TRANSPORT ENERGIJA 61–180 GWh/a 1-10 GWh/a 56–128 GWh/a 0,1–1 GWh/a 1590–5620 GWh/a 81–813 GWh/a 474–1207 GWh/a 12–121 GWh/a 44 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 6. REFERENCE 1 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije. (2020). URL: https:// www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/ 2 Priložnosti za tehnologije vodikove energije ob upoštevanju nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (2020). URL: https://www.fch.europa.eu/publications/opportunities-hydrogen-energy-technologies-considering-national-energy-climate-plans 3 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za Avstrijo (2019). https://unfccc.int/sites/ default/files/resource/LTS1_Austria.pdf 4 Novi model Komisije za energetsko učinkovitost 32,5 % (2019). URL: https://www. stefanscheuer.eu/energy-savings-on-the-ground/new-commission-modelling-on-32-5-energy-efficiency/1072/ 5 www.mebius.si; https://recatalyst.si; http://www.conot.si; www.hycenta.at 6 Izzivi hrambe vodika (2022). URL: https://www.energy.gov/eere/fuelcells/hydrogen-storage-challenges 7 Medeiros, E. (2018). Ali bi se morali čezmejni sodelovalni programi EU osredotočati predvsem na odpravljanje ovir meja? URL: https://ec.europa.eu/futurium/en/system/files/ged/pub_ pap_em_should_eu_cross-border_cooperation_programmes_focus_on_reducing_border_ obstacles_documents_danalisi_geografica.pdf 8 Central Eastern European Technology Transfer – platforma CEETT. URL: https://www.sid.si/ mala-srednja-podjetja/regionalna-platforma-za-prenos-tehnologij-central-eastern-european-technology 9 Ključni javni viri financiranja za zagonska podjetja. URL: https://www.startup.si/sl-si/za-startupe/ javni-viri-financiranja 10 Zagonska podjetja in spin-offi: Najpomembnejša vira financiranja v Avstriji: Avstrijska agencija za spodbujanje raziskav (FFG) in Austria Wirtschaftsservice GmbH (aws). https://www.ffg.at/ en/Start-up/Foerderungen; https://www.aws.at/ 11 Spin-off initiative, Austria. URL: https://www.spin-off-austria.at/sponsors 12 Horizon 2020: Key Enabling Technologies, Booster for European Leadership in the Manufacturing Sector. URL: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ STUD/2014/536282/IPOL_STU%282014%29536282_EN.pdf 13 Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) v Sloveniji. URL: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility/slovenias-recovery-and-resilience-plan_en 14 Načrt za okrevanje in odpornost (RRP) v Avstriji. URL: https://ec.europa.eu/info/sites/default/ files/at_rrp_summary.pdf Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji 45 BELEŽKA 46 Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT H₂GreenTECH v številkah Trajanje: 30 mesecev Začetek: 01. 03. 2020 Konec: 31. 08. 2022 Št. partnerjev: 6 Celotni proračun: 584.500,00 EUR Prispevek ESSR: 496.825,00 EUR KOORDINATOR PROJEKTA Kemijski inštitut, Odsek za katalizo in Reakcijsko inženirstvo Hajdrihova 19 1000 Ljubljana dr. Blaž Likozar 01 47 60 281 blaz.likozar@ki.si Projekt je v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. www.h2greentech.eu @H2GreenTECH www.linkedin.com/in/h2greentech-project HYDROGEN CENTER b2b.h2greentech.eu Akcijski načrt za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji www.h2greentech.eu @H2GreenTECH www.linkedin.com/in/h2greentech-project