Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
časopis slovenskih delavcev
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Na tem mestu smo besede Alberta Vodovnika že dvakrat uporabili za naslov v slogu »Mož, ki bo jeseni stavkal«, »Mož, ki bo...«. V prejšnji številki DE smo si drznili napovedati, da bodo svobodni sindikati dosledni v svojem stališču do kolektivnega dogovarjanja. Nismo se zmotili.
Po večinskem mnenju panožnih sindikatov je Dušan Semolič ugotovil, da za podpis dogovora o plačni politiki ni nobene možnosti...
Albert Vodovnik pa je pribil: »Gospodarska zbornica je blokirala naša pogajanja. Partnerje moramo prisiliti k spoštovanju sindikatov. Že danes moramo obnoviti načrte za splošno stavko!«
Upamo, da se tega zavedajo vsi republiški odbori. Kdor je pri pogajanjih dosleden in računa, da bo tudi partner, mora biti pač nič manj dosledno pripravljen svoja stališča izsiliti. In kako lahko to dosežejo sindikati, je
jasno'	Več na 4. strani
NA ULICE ZA MASKOTO!
Kdor je spremlja! demonstracije v podporo izmišljenemu narodnemu heroju, je lahko ugotovil, da so se jih v veliki večini udeležili razočarani ljudje. Na ulice jih je gnal predvsem obup. V samostojni državi so jim obljubljali vse kaj drugega, kot jih je v resnici doletelo.
Vprašanje, zakaj vidijo obet za uresničitev vsiljenih sanj prav v Janši, prepustimo psihologom. Sindikatom pa le zaželimo, da bi v boju za preživetje delavcev našli vsaj tako uspešen recept, kako na svojo stran pridobiti množice.	Več na 8. in 3. strani
BODO SLI SLOVENCI NA ULICE TUDI ZA KRUH?
POSLANSKA SEBIČNOST NE PRESENEČA
Na 4. strani smo uvedli stalno rubriko. Piše jo i poslanec Delavske ^ stranke in funkcionar v SKEI Miloš Pavlica. Po dveh njegovih prispevkih je prišlo prvo vprašanje - Kako, za vraga, si poslanci drznejo biti tako pogoltni?
Upravni odbor Združenja delodajalcev Slovenije je na današnji prvi seji razpravljal o pripravah za sklenitev tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Na predlog Mirana Goslarja so se delodajalci odločili nadaljevati pogajanja. Pripomnili pa so, da so možnosti za njihovo nadaljnje popuščanje sindikatom skoraj izčrpane. Posebej so poudarili,
da ne bodo podpisali tarifne priloge, ki ne bi omejevala višine izhodiščnih plač v panožnih kolektivnih pogodbah.
Če bodo delodajalci ugotovili, da so možnosti za sporazum s sindikati izčrpane, bodo vlado ohrabrili, naj dogovor o letošnji plačni politiki nadomesti s posebnim zakonom. Dogovor oziroma zakon je po njihovem mnenju potreben zaradi omejitve plačne mase, iz katere se napaja tako država kot številne javne službe. Delodajalci pa k temu dodajajo, da zakon ne sme zamrzniti plač, saj bi to škodljivo vplivalo na gospodarstvo in rast proizvodnje.	F K_
BREZ SAPE PROTI BIROKRATOM
Kričeč primer na 13. strani DE!
Darja Umek, pri 39 letih invalidka zaradi požara v službi, mati dveh otrok, ki jo je na cedilu pustilo njeno bivše železniško podjetje in naše zdravstvo. Zdaj se za njene pravice borijo le še Svobodni sindikati.
Kai le brisa...
...sije mislil nekoč Janezek, pozabil, kaj vse so ga učili doma, in vstopil je v strumne vrste komunistov. Saj je vedel, da ni lepo in da starši ne bodo srečni. Toda tako neugasljivo gaje žgal ogenj strasti po uspehu, da enostavno ni mogel drugače.
Piše: Ciril Brajer	/n se je obrestovalo. Janezek je
začel žeti uspehe. Uspel je še preveč. Tistega »Kaj te briga!«se namreč ni znal otresti in svoje sotovariše je napoti do vrha kanil prehiteti po bližnjici. Kaj jih končno briga, če mu je uspeh položen v zibel že od rojenic?!
Po bližnjici pač ni šlo drugače, kot daje bil bolj leninističen od leninistov in bolj marksističen od marksistov. Le malce je zamudil, časi prav takrat prevelikim gorečnežem niso bili naklonjeni in na vrh se je takrat prodiralo drugače, v navezah soplezalcev.
Potuhtali so ga in niso ga spustili do vrha. Takšne baže tič bi lahko zrušil v prepad celo navezo, so si mislili.
»Kaj te briga!« se je še naprej držal svojega vodila in se, taki smo, brez kančka slabe vesti prestavil na nasprotno stran. Celo zasebno vojno sije omislil, da bi kot zmagovalec, kaj pa drugega, splezal čisto gor, na sanjani vrh.
Zmagovalcu vseh bitk slava in čast! Tudi kakšen avtomobilček ni odveč, pa osebna garda sodi zraven, bunkerček si je treba zgraditi, udoben in varen... Skoraj bi mu uspelo. Skoraj, če bi ne imel v krvi tistega usodnega, od rojenic danega »Kaj te briga!«. Tako pa je dobil pobič svoj fevd, a pozabil, da so na tem božjem svetu še drugi fevdalci. Oni pa nanj niso pozabili, ker jim tega enostavno ni dovolil.
»Kaj te briga!« prvemu, »Kaj te briga! « drugemu pa tretjemu in četrtemu, sovragu in prijatelju, nasprotniku in zavezniku, le svojim zvestim hlapcem ne. Teh tako ali tako nikoli nič ne briga, če jih krmiš, kot se spodobi.
Druge fevdalce pa briga, in še kako! Zato je Janezek odfrčal, kot mora odfrčati vsak našopirjen vrabček, ki preveč vrešči in se zaganja v jato večjih ptičev.
Veste, to je stara, ničkolikokrat ponovljena šola, ki pa žal izuči le redkokoga. Še tistega ne, ki v njej sam pogrne ali mora vsaj v oslovsko klop. Škoda, ko je tako vsesplošno poučna.
Morda tudi za kakšnega sindikalnega vrabčka, ki se sem ter tja razčeperi in iz svojega le na videz varnega gnezdeca začne čivkati tisti »Kaj te briga!«. Koliko vrabcev bi bilo treba, da bi se jih kragulj ognil?
Če že ne briga vrabcev iz jate, kakšnega od kraguljev bo vedno. Prej kot slej in raje kot ne. Takrat pa je hudo fino, če je kje še kakšen iste jate ptič, ki ni pozabil na besedi »vzajemnost in solidarnost«. Zato pa - »Kaj te briga!«prav zares ni priporočljivo vodilo!
1 časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
' W '
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Miroslavu Garbu se je zalomilo in prvič druga plat resnice
V 12. številki DELAVSKE ENOTNOSTI, kije izšla v četrtek, 24. marca 1994 je izšel članek z naslovom »MIROSLAVU GARBU SE JE ZALOMILO«, v katerem avtor piše o stavki delavcev družbe Metal Ravne. Ker sem v članku nekajkrat omenjen, sem dolžan bralcem DE prikazati tudi drugo plat resnice.
Jeseni leta 1993 je vodstvo Slovenskih železarn sindikatoma Slovenskih železarn poslalo predlog koncemske kolektivne pogodbe, na katerega naj bi v tej fazi podali svoje predloge. Za razliko od t.i. Svobodnega sindikata SZ je sindikat Neodvisnost-KNSS SŽ na omenjeni predlog v pisni obliki podal vsebinske in konkretne predloge in jih 5. nov. 1993 poslal vodstvu SŽ. To dejanje je s strani sindikata Neodvisnost-KNSS SŽ pomenilo, da je kot partner sklepanja pogodbe pripravljen na pogajanja. Na prošnjo g. Janka Dežmana, predsednika t.i. Svobodnega sindikata SŽ, sem Ič-temii vročil pisne predloge naše organizacije k predlogu koncemske kolektivne pogodbe. Nekaj dni kasneje smo prejeli informacijo od g. Dežmana, da se o novi kolektivni pogodbi ne bodo pogovarjali, dokler ne bodo končani postopki statusnih sprememb družb Slovenskih železarn.
S tem dejanjem je t.i. svobodni sindikat zaustavil proces oblikovanja koncemske kolektivne pogodbe.
Med mnogimi konkretnimi predlogi h koncemski kolektivni pogodbi smo zapisali ume postavke izhodiščnih plač, ki pa smo jih kasneje za pogovore preračunali v mesečne izhodiščne plače po tarifnih razredih. Realizacija našega predloga bi takrat pomenila povprečno povečanje izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi za približno 13 odstotkov, po podatkih iz meseca junija 1993. V primerjavi z dejanskimi izplačili pa za okrog 25 odstotkov.
razloga, ker po svoji vsebini in obliki uvaja elemente kaznovanja in posega v izhodiščne plače delavcev.
Vzroki za stavko
Sklep o stavki je bil sprejet na predlog zaupnikov. Izpostavljene so bile naslednje zahteve: 1. povišanje plač za 15%, 2. delitev osebnega prispevka v skladu z veljavnimi akti, 3. napredovanje in nagrajevanje delavcev v sistemu kolektivne pogodbe in izven njega.
1.	Povišanje plač utemeljujemo z ugotovitvami, da dejansko izplačane izhodiščne plače zaostajajo za izhodiščnimi plačami po panožni kolektivni pogodbi. Če upoštevamo podatek, da je bila od junija 1993 pa do konec dec. 1993 mesečna inflacija približno 2% bi se morale izhodiščne plače povišati za približno 12% (najmanj), kar pomeni:
-	da sta 502 delavca prejela za več kot 25 % nižjo izhodiščno plačo,
-	da je 265 delavcev prejelo od 20 do 25 % nižjo izhodiščno plačo,
-	da je 164 delavcev prejelo od 15 do 20% nižjo izhodiščno plačo,
-	da je 66 delavcev prejelo od 5 do 15% nižjo izhodiščno plačo,
-	da je 52 delavcev prejelo do 5 % nižjo izhodiščno plačo,
-	da je 27 delavcev prejelo do 5 % višjo izhodiščno plačo,
-	da je 23 delavcev prejelo od 15 do 25 % višjo izhodiščno plačo,
-	in da je 5 delavcev prejelo več kot 40 % višjo izhodiščno plačo.
Za primerjavo naj povem, da je kvalificirani kovač, valjalec, topilec, ki je razporejen v IV. tarifni razred (PR 2/3-360 točk), prejel
46.000.	00 SIT bruto izhodiščne plače, kar pomeni od
28.000.	00-30.420,00 SIT neto izhodiščne plače.
2.	Osebnega prispevka - stimulacije delavci dmžbe Metal niso prejeli že več mesecev, čeprav se je povečal obseg dela, znižalo število zaposlenih za okrog 15% (predvsem v proizvodnji). Naša osnovna zahteva je, da se v skladu s kriteriji in merili kriterijev deli mesečna in kvartalna stimulacija od 0 do 15%, do takrat, ko bo sprejeta nova kolektivna pogodba. Stanje kakršno vlada danes v družbah, ne motivira delavca k boljšemu delu oz. k doseganju delovnih rezultatov nad pričakovanimi.
3.	Napredovanje delavcev in nagrajevanje v sistemu kolektivne
A. Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih
Tarifni razred z opisom	Dejanska izh. plača jan. 94	Naš predlog nov. 94	Panožna pogodba junij 93	Splošna pogodba junij 93
I. Enostavna dela	33.800	43.824	40.715	35.548
H. Manj zahtevna dela	39.000	52.272	45.601	39.120
III. Srednje zahtevna dela	41.600	62.128	50.994	43.685
IV. Zahtevna dela	50.000	70.048	59.037	48.699
V. Bolj zahtevna dela	61.100	79.200	65.144	55.096
VI. Zelo zahtevna dela	78.866	88.352	77.359	65.759
VII. Visoko zahtevna dela	93.600	98.560	91.609	74.656
VIII. Najbolj zahtevna dela	136.500	113.872	105.859	88.883
IX. Izjemno zahtevna dela	185.900	131.472	126.217	106.629
Razmerje med I. in IX.	1:5,5	1:3,1	1:2,99	1:3
Podatki so v bruto zneskih.
B.	Valorizacija (ponovna določitev) izhodiščnih plač
Kot prvo varianto smo predlagali, naj se izhodiščne plače povečujejo v skladu z rastjo cen življenjskih stroškov oz. za enak odstotek rasti cen oz. inflacije. Po sedanjih metodah revalorizacije delavčeva realna plača v 12 mesecih pade za okrog 36%. Na takšen odstotek padanja plač pa naša organizacija ne bo pristala.
C.	Osebni prispevek (stimulacija) ali gibljivi del plače
Predlagali smo, da mora sleherni delavec imeti pod enakimi pogoji, kriteriji in merili kriterijev možnost dobiti stimulacijo od 0% do 40% za svoje delo nad pričakovanimi delovnimi rezultati. Delovna skupina sindikata Neodvisnost-KNSS je 14. nov. 1993 vodstvu družbe Metal, vodstvu Slovenskih železarn in v vednost t.i. Svobodnemu sindikatu poslala predlog za nagrajevanje delavcev za delovne rezultate nad pričakovanimi in zavrnila predlog, ki ga je pripravila delovna skupina družbe Metal Ravne, predvsem iz
pogodbe in izven vsega že lep čas povzroča nezadovoljstvo med delavci. Pravočasno smo opozorili na problem in predlagali, da se v skladu s temeljnimi načeli in dogovori stvari uskladijo in kršitve odpravijo. Kršitve oz. odstopanja od načel in dogovorov se kažejo v naslednjih podatkih. Po zadnjih podatkih (jan. 1994) je bilo na administrativnih delih zaposlenih 46 delavcev, na proizvodnih delih 829 delavcev, na strokovnih delih 105 delavcev, na vodilnih in vodstvenih delih 124 delavcev.
V letu 1993 in začetku leta 1994 je bilo napredovanih 281 delavcev, od tega 156 proizvodnih delavcev in 125 vodstvenih, vodilnih, strokovnih in administrativnih delavcev.
156 proizvodnih delavcev je prejelo ca. 5476 točk oz.
711.880.00	SIT bruto, 125 ostalih delavcev je prejelo 23468 tč. oz.
3.050.840.00	SIT bruto. Razmerja so neugodna za proizvodnega delavca. V strukturi zaposlenih predstavljajo ca. 75%, v strukturi napredovanih ca. 55,5 %, v struk-
turi prejetih sredstev pa le 18,9%.
Iz tega lahko ugotovimo, da napredovanja (znotraj te reorganizacije) v vseh primerih najmanj prinesejo proizvodnemu delavcu.
Pri celotni problematiki pa izstopa tudi podatek, da je izven sistema kolektivne pogodbe nagrajenih najmanj šest delavcev, katerih plače in stimulacija in še kaj se ureja s pogodbo, katere vsebina nam je neznana.
Prepričani smo, da večina delavcev podpira te zahteve in da zaradi nenehnih groženj in pritiskov vodstvenih in vodilnih delavcev ter t.i. Svobodnega sindikata tega ne upajo na glas izraziti. Dejanja vodstvenih funkcionarjev t.i. Svobodnega sindikata v dneh stavke so sramotna za delavsko in sindikalno gibanje, odigrali so vlogo razbijačev.
O tem in še nekaterih dogodkih v zvezi s stavko in zapisanimi neresnicami v objavljenem članku z naslovom »MIROSLAVU GARBU SE JE ZALOMILO« bom odgovoril po sprejemu poročila stavkovnega odbora Metala in izvršnega odbora sindikata Neodvisnost-KNSS družb Železarne Rav-
716
Miroslav Garb, sekretar sindikata Neodvisnost-KNSS družb Železarne Ravne
Vlada je spet lognUa (udarila) po upokojencih
Dvakrat jezni upokojenci De, št. 12, 24. 3. 1994
Vlada RS kar naprej išče možnosti za udarjanje po upokojencih in njihovih skromnih pokojninah. Pripravila je in državnemu zboru že predložila predlog zakona o usklajevanju denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta, denarnih nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni, denarnih nadomestil za primer brezposelnosti, pokojnin in zajamčene plače, po katerem naj bi se pokojnine in drugi v zakonu navedeni prejemki že sicer socialno najbolj prizadetih prebivalcev usklajevali še slabše kot doslej. Pokojnine ne več po gibanju plač zaposlenih, ampak po rasti cen življenjskih potrebščin. Če v posameznem trimesečju rast preseže 3%, se pokojnine uskladijo za 70 % rasti cen nad 3 %. Torej ne za polno rast cen. Uskladitev se opravi za čas od prvega naslednjega dne po izteku četrtletja. Sklep o uskladitvi sprejme Vlada RS. Zakon naj bi bil sprejet po hitrem postopku.
Predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije, ki vključuje 410 upokojenskih društev z več kot 250.000 člani, je 22. marca obravnavalo ta zakonski predlog in ga z začudenjem in protestom odločno zavrnilo. Predlog zakona bistveno posega v sedanji pokojninski sistem, zato ne more biti sprejet na hitro brez vsestranskih analiziranih in dokumentiranih vzrokov zanj, brez objektivnega prikaza sedanjega mizemega gmotnega stanja večine upokojencev in brez objektivnega prikaza, v kakšno revščino bi v nekaj letih pahnil vse upokojence - razen upokojencev iz »dolge kolone privilegiranih«. Priznani strokovnjak gospod Tine Stanovnik je v SP Dela 12. marca pod naslovom Dolga kolona privilegiranih podal nekaj upoštevanja vrednih misli o reformi pokojninskega sistema. O novem sistemu in predlogih zanj meni: »V bistvu gre za zelo postopno zmanjševanje pravic za ,nove‘ upokojence... S temi osnovnimi elementi seveda ne bi posegli v pravice sedanjih upokojencev...« Omenja le morebitno opustitev poračunov. Sestavek konča z mnenjem: »In za konec: vsakršne spremembe pokojninskega sistema bo mogoče izpeljati le s širokim soglasjem vseh glavnih dejavnikov na družbenem prizorišču Slovenije. Vsakršno preglasovanje bi bilo zelo slaba popotnica za zakon, ki bi - v temeljih - moral veljati desetletja.« Vlada in pristojno ministrstvo in še katero so očitno drugačnega mnenja.
Vladin predlog posega oziroma spreminja enega najpomembnejših elementov pokojninskega sistema, ne da bi bila dana 450.000 upokojencem možnost, da povejo svoje mnenje, morebitne protiargumente in ponudilo drugačne, sprejemljivejše rešitve. Človek se le s težavo znebi vtisa, da v ministrstvu za delo in ministrstvu za finance kar naprej razmišljajo,
kako bi vznemirjali upokojence in jim zmanjševali že tako skromne prejemke, ki so v pretežni večini edini vir za preživljanje.
Že večkrat smo upokojenci javno povedali svojo pripravljenost, da prispevamo svoj delež za ozdravitev našega hirajočega gospodarstva in njegov ponovni zagon. Vendar ne prvi in ne edini, ampak vsi - tudi poslanci, ministri in drugi funkcionarji (tudi v GZ) ter direktorji - sorazmerno z gospodarsko močjo posameznika, smo dolžni to storiti, ne pa samo reveži.
Sklicevanje v obrazložitvi predloga, da se tudi v državah Zahodne Evrope pokojnine usklajujejo po rasti cen življenjskih potrebščin, in to le enkrat ali dvakrat letno, je abotno, neresno. Tam je letna inflacija le nekajodstotna. Zagotovo pa predlagateljem ni neznano, da upokojenci prejmejo tam trinajsto in tudi štirinajsto pokojnino in praviloma v začetku meseca za naprej. Za tak sistem ob enakih pogojih bomo najbrž tudi slovenski upokojenci.
Zveza društev upokojencev Slovenije zahteva v imenu svojih članov, z zahtevo pa se bodo najbrž strinjali tudi ostali upokojenci, naj vlada umakne svoj predlog zakona. Če tega ne bo storila, pa pozivamo poslance državnega zbora, naj vladin predlog zavrnejo. Samo tako si bodo ohranili zaupanje, ki so jim ga dali upokojenci - volilci. O vseh sistemskih vprašanjih je v državnem zboru možno razpravljati in sklepati v rednem postopku.
Za konec še to: naj vsi prizadeti vedo in upoštevajo, kako »visoke« so pokojnine: 31,25% jih je do 30.000, do 35.000 pa 47,72% ali skoraj polovica, nad 70.000 le 7,18%. Niso upoštevani upokojenci starostnega zavarovanja kmetov. Če bi upoštevali še te, bi bil odstotek najnižjih pokojnin še precej večji.
Zakonski predlog je tudi v grobem nasprotju s sprejetim proračunskim memorandumom, saj leta govori le o pripravi strokovnih podlag za spremembo sistema pokojninskega zavarovanja, ki naj bi začel veljati z letom 1995, možnost intervencijskega posega, ki bi veljal že letos, pa je bila z amandmajem zavrnjena.
Ali se s predlaganim zakonom in naglico pri sprejemanju morda želi reševati republiški proračun?
Tudi odlok o določitvi razmerja med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo v letu 1994 določa, da se v letu 1994 pokojnine usklajujejo po 160. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Stanko Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije
Likvidacije so še možne!
Od Gorjancev do Depale vasi De, št. 12, 2. 3. 1994
»Skuhali« ste si tako godljo, da se boste »težko izmazali« ali pa sploh ne.
Namreč, spopasti se z oboroženimi, razbojniki pri primopredaji izdaje državne skrivnosti (mafije), je dejanje, ki zasluži najmanj diskvalifikacijo, lahko pa tudi okupacijo.
Glede na to, da je oboroženi poveljnik Elitnovomomorisa še odlični bivši študent roške »fakultete«, pa je možna tudi likvidacija... Vem, da MEDIJI posedujete orožje, ki ga nima nobena vojska na svetu, vendar vseeno svoje javno poslanstvo opravljate splošno in predvsem za »zaprtimi vrati«, kot to počne mafija naše kraljevske vladavine. In poglejte si njihove rezultate za »javnost«. Za zaprtimi vrati se prepirajo, si medsebojno kradejo svoje grehe (dosjeje), se navzkrižno zaslišujejo (krivca nobenega), pišejo zakone za svojo rit in orožje - skratka razpravljajo o mafijskih poslih.
Ker pa »izdajalci« nikoli ne počivajo, so afere neizbežne. Gospodarske, politične, orožarske. ■■ V vse to so vpleteni ljudje iz najvišjih položajev, ki naj bi skrbeli za blagor in varnost svojega naroda... Politiki, policija, slovenska vojska... Narod pa: Oropan, lačen, bos - MOLČI. Če se kdo le oglasi, je zasledovan, strahovan, zverinsko pretepen...
»Mafija na celi fronti,« je nekoč rekel Ivek, potem pa odšel tja (skupaj s kroglo), kjer ni krivic, bolečin, mafije...
Marija Meglič, Goriška 23/a, Maribor
m
T časopis slovenskih 'j delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 # Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 C Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 17i0 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
Pristali bi na tezo, da namen opravičuje sredstva, kar je pravzaprav osnovno vodilo nekdanjega boljševističnega prava. V demokratičnih ureditvah, ki jih pozna sodobna civilizacija, ne obstaja noben »kontekst« oziroma nikakršno »ozadje«, ki bi opravičevalo poseg v človekove pravice, še posebej ne s strani vojaških ustanov. Za naš pravni red in mednarodno demokratično javnost bi bil to nezaslišan precendens.
Tako je premier dr. Janez Drnovšek pojasnil svojo odločitev, da zamenja enega od svojih mi-
Obljuba
nistrov, katerega uslužbenci so posegli v človekove pravice nekoga drugega. Seveda vsi že vemo, za kaj gre, saj so vsi, ki so bili dovolj radovedni ali pa kaj drugega, lahko spremljali televizijsko neskončnico kakor v tistih časih, ko nas je ta ista televizija morila z neskončnimi prenosi cekajevskih sej. Ker pa gre pri tem Drnovškovem stališču za načelo varovanja človekovih pravic, je seveda pomembno samo dejanje. Tisti, ki ga je storil, pa kdor koli je že bil, pa mora plačati ceno, ki je pač primerna teži, ki so jo Združeni narodi dali človekovim pravicam in svoboščinam.
Pri tem gre bolj kot za Smolnikarjev primer za Drnovškovo opozorilo, če ne že obljubo, da do takih primerov naj ne bi več prihajalo. Bolje rečeno, da tistih, ki imajo kakršnokoli oblast v rokah, ne bi preveč skominalo po enakih dejanjih, in da bodo primerno kaznovani, če jih bodo skomine izdale. Predvsem zavoljo te besede in namere si predsednik vlade zasluži pohvalo, ne pa zato, ker je odstavil obrambnega ministra. Lahko bi bil kakšen drug minister ali oblastnik povod za odločitev premierja, da kršenja človekovih pravic od svojih ljudi ne bo trpel. Ali bomo pravila Igre v Sloveniji zaostrili in jasno povedali, da se takšne stvari v njej ne smejo in ne morejo dogajati, ali pa bomo to na neki način tolerirali in s tem postavili ohlapne standarde reagiranja na dejanja državnih uradnikov, je dejal Drnovšek. To pa seveda pomeni, da nam šef vlade daje vedeti, da bo posebno tista oblast, ki ima tako moč, da se imenuje represivna, do nas državljanov skrajno previdna, ko bo hotela položiti roko na nas, seveda ne po sistemu »ubij me nežno«, marveč v duhu civilizacijskih norm. Seveda bi bila naivna pomisel, da oblast tudi v najbolj demokratičnih državah ne krši človekovih pravic, vendar pa je v takih državah tudi dovolj politične kulture, institucij in zavesti, da je pravice človeka potrebno zares varovati in njihove kršitelje neusmiljeno primerno kaznovati. Zaradi varnega in dobrega počutja vseh.
Zato je po drugi strani prav težko razumeti v tej državi tiste, ki pomena varovanja človekovih pravic ne dojamejo. Če so med njimi poslanci, bi z nekoliko zlobe lahko rekli, da od ljudi, ki jih še dodatno varuje imuniteta, kaj takega tudi ni upravičeno pričakovati. Po domače se temu reče, da sita vrana lačni ne verjame. Seveda pa poslanskemu zboru ne kaže kar povprek delati take krivice, čeprav slovensko javno mnenje v kar zavidno visokem odstotku dokazuje občutljivost za kršenje človekovih pravic. Tudi to daje upanje, da bo teh kršitev v državi čedalje manj, kar bi spričo številnih kršitev, ki so se dogajala v polpretekli zgodovini, bilo res pravo olajšanje.
Ob spodbudnem javnem mnenju pa presenečajo kar številni intelektualci, ki so se odločili najprej braniti nekega ministra v imenu demokracije, ^	^	kakor da kršenje človekovjh
med poslanci so številni mtc-*	, bMhMV lektualci in nekateri med nji-
mi, denimo Janez Podobnik,
t* *	jBUBr šati zaradi humanistične note,

ki preveva njegove misli, se tokrat niso postavili v bran humanističnih pravic in svoboščin.
Ob Drnovškovem nastopu bi zares lahko bili pomirjeni, če bi tudi parlament kot eden zarjovel proti kršiteljem človekovih pravic, vendar tega ni storil in se je moral iti preglasovanje. Prav škoda je, da je morala prav Janševa senca pasti na tako pomembno razpravo. Če bi šlo namreč za manj pomembnega predstavnika oblasti, bi varstvo človekovih pravic morda prišlo v parlamentu bolj do izraza, tako pa je seveda ostal vsiljeni prizvok, da varstvo človekovih pravic sploh ni pomembno, pač pa je pomembna politika s svojimi interesi.
Vsaj intelektualci bi se namreč morali zavedati, da po svetu prav zaradi političnih interesov prihaja do najbolj grobega kršenja človekovih pravic, ker - žal - politika v svoji interesni slepoti pozabi na človeka in ga spremeni v serijsko številko, ki ji je tudi življenja malo mar. To se nam je pred nosom dogajalo na Hrvaškem, še prej v Srbiji ali na Kosovu in se sedaj dogaja v Bosni. Razsežnosti kršitev so v teh krajih take, da so nam že skoraj nedoumljive. Tolažba, da kaj takega pri nas pač ni mogoče in da se zavoljo tega zaradi kakšnih manjših kršitev ne gre pretirano vznemirjati ni na mestu. Vedno je pač treba imeti pred očmi tisto opozorilo: ko so prišli po levega soseda, ga nismo branili, tudi desnega nismo, ko so prišli ponj, ko pa so prišli po nas, ni bilo nikogar več, ki bi to preprečil.	Boža G)oda
0 poslušnosti
dižarljona
kristjana
V sodobnem svetu živimo tudi kristjani. To pomeni, da kot Cerkev imamo delež v bistvu sodobnega sveta, v njem živimo in ne moremo biti izven njega. Deležni smo vseh nasprotij in problemov. Tako vprašanje oblasti ni samo »politično«, temveč tudi »cerkveno« vprašanje.
»Vsak človek naj bo višjim oblastem pokoren,« je v Novi zavezi zapisal apostol Pavel. On vidi v oblasti moč, ki je postavljena od Boga, ne opisuje pa idealne države, temveč krščanstvo uči, naj spozna in ceni državo kljub njenim slabostim in napakam kot božji red. Če se tako dogaja, potem kristjan prav gotovo ne uboga oblasti le zaradi strahu pred kaznijo, temveč zaradi svoje vesti. Svojega obnašanja ne sme naravnati po tem, ali mu je ta oblast všeč ali ne.
Znani nemški protestantski teolog Bonohoeffer, ki je v odporu proti nacizmu tik pred koncem vojne izgubil življenje, je zapisal: »Brez dvoma, reformacijska Cerkev ni poklicana za to, da bi se neposredno vmešavala v specifične, politične zadeve države, ne na način vsevedočega šolnika ne iz užaljenosti. Cerkev ne more državnih zakonov ne hvaliti ne grajati, temveč mora državo priznati v njeni avtonomnosti kot moč, ki ohranja red v tem brezbožnem svetu...« K temu lahko dodamo besede iz Pisma Rimljanom: »Ne bodite nikomur nič dolžni, razen da se med seboj ljubite.« Kristus nas je postavil s svojim naukom v novi življenjski prostor, v življenjski prostor ljubezni. Ta prostor pa nikoli ni izoliran od dru-gih prostorov, kjer se gibljemo tudi kristjani. Kristus zahteva od vseh nas pokornost, od kristjanov Pa zraven še medsebojno ljubezen. Upoštevanje zakonskih predpisov
je za božje otroke, za kristjane najmanj, kar se lahko od njih zahteva. Kaže pa, da od nas Bog mnogo več pričakuje: namreč, da ta predpisani minimum presežemo z zapovedjo ljubezni, in ravno ljubezen lahko tu in tam pokaže na napake.
Načelo »bodite pokorni« pa še sploh ne pomeni, da bi kristjani morali biti suženjsko pokorni ljudje, ki morajo pritrditi vsaki odločitvi oblasti, in da bi morali biti nekritični ponavljale! še tako nesmiselnih političnih, morda protisocialnih parol. Tam, kjer oblast sploh noče sprejeti in ne veruje, da kristjani hočemo socialno le najboljše, ji moramo povedati kritiko.
Krščanska Cerkev, v kateri koli državi ali obliki vladavine, kjer koli živi, mora imeti vedno pred očmi napredek državljanov, ne pa kopičenje cerkvenega bogastva in tako nadmoč nad verniki državljani.
Cerkvena zgodovina pozna nešteto primerov, ko se je recimo Cerkev preveč naslanjala na državo ali pa se je povezala z mogotci tega sveta. Bilo je pa tudi mnogo primerov, ko je geslo »o ubogljivosti Bogu« bilo le izgovor za nekatere, da so se lahko izmuznili svojim državljanskim dolžnostim. V tem smislu Cerkev ne more in niti ne sme dajati splošnoveljav-nih načel, ker ostane vsaka odločitev odločitev posameznika in njegove vesti!
Zapostovlieni mladi
Na nedavni detroitski konferenci o nezaposlenosti so visoki predstavniki sedmih najbolj razvitih držav namenili posebno pozornost položaju mladih. BiH so soglasni v oceni, da velike težave pri iskanju delovnega mesta povzročajo pri mladih občutek zapostavljenosti in brezperspektivnosti, kar ima zelo težke osebne in družbene posledice. Na konferenci niso oblikovali skupne politike reševanja tega zahtevnega problema. Obravnavali pa so Piše: Jože Smole različne možne programe pospešenega gospodarskega razvoja, s katerimi bi se odpirala nova delovna mesta. Dogovorili so se, da bodo čez nekaj tednov konferenco nadaljevali.
V Franciji se je konzervativna vlada premiera Edourda Balladurja lotila tega težkega problema na povsem nenavaden način. Sprejela je sklep o bistveno nižjih plačah za mlade. Na osnovi tega vladnega ukrepa delodajalci pri zaposlovanju mladih ne bi bili dolžni spoštovati dogovorjene minimalne plače, ampak bi izplačevali le trideset do osemdeset odstotkov le-te. Premier Balladur dokazuje, da bodo tako določene bistveno nižje plače za mlade delodajalce spodbujale k nameščanju novih delavcev. Tako naj bi reševali problem nezaposlenih med mladimi, ki je v Franciji zelo velik. Med mlajšimi od 25 let starosti je namreč vsak četrti brez dela.
Francoska mladina se s takšnim ukrepanjem konzervativne vlade nikakor ne strinja. Začetne obsodbe vladnega dekreta o nižjih plačah za mlade so kmalu prerasle v množične demonstracije za umik omenjenega vladnega odloka.
Predstavniki študentov zavračajo primerjavo sedanjega protestnega vala s protivladnim študentskim gibanjem v maju 1968. leta, kije posred-
no pripeljalo do odstopa predsednika Charlesa de Gaulla.
Eden vodilnih aktivistov sedanjih demonstracij, dvajsetletni študent tehnike B. Gardaire je to pojasnil takole: »Leta 1968 je mladina zavračala potrošniško družbo. Zahtevala je spremembo celotnega družbenega sistema. Danes mladina ne zavrača potrošniške družbe, zahteva pa enakopravno mesto v njej.«
Seveda se tudi na sedanjih obsežnih študentskih demonstracijah niso oblikovali jasni predlogi za dosego »enakopravne udeležbe mladih v potrošniški družbi«. Med mladimi demonstranti prevladujeta grenkoba in razočaranje, kar je po svoje opisala devetnajstletna študentka Silvain Aye: »Mi bomo na slabšem kot naši starši. Manjšina bo sicer imela več, toda velika večina bo neprimerno bolj siromašna.«
Konzervativna vlada premiera Edourda Balladurja se za zdaj še ni odzvala študentskim zahtevam in ne namerava odstopiti od uredbe o nižjih plačah za mlade delavce. Šteje, da bo demonstrantom kmalu »zmanjkalo sape« in da se bodo morali sprijazniti z nižji-
Balkanci s pedigrejem
Piše: Martin Ivanič
Radikalna cepitev Slovencev ob najnovejšem škandalu na lestvici oblastniške norosti v deželi vnovič z vso resnostjo opozarja na nezrelost slovenske demokratične javnosti. Ni boljšega dokaza za tovrstno nedozorelost javnosti, kot je njena slepa identifikacija z voditelji. In ni nobenega dvoma, da se je omenjeni škandal, v katerem je zanesljivo šlo vsaj za resno kršitev zakonskih pristojnosti, prelevil v izrazito opredeljevanje za osebnosti različnih političnih opcij
Stališče enega ali drugega dela javnosti bi bilo povsem lahko prepoznavati in vrednotiti, ako bi šlo zgolj za odnos do zakonitega ravnanja nosilcev pooblastil. Če je zakon v tem pogledu jasen, dilem ne more biti. Ko pa gre za opredeljevanje za politične osebnosti, je racionalna meja nerazpoznavna.
Vendar je o tem vidiku bilo že preveč rečenega in zapisanega.
Zlasti preveč brez občutka medijev, da bi politično razgreti in neuki javnosti pomagali videti zadevo v njeni temeljni luči: kako funkcionarji uporabljajo in zlorabljajo svoja pooblastila. Z vidika delavstva je bolj problematičen drugi vidik zadeve.
Izhajam iz izkustvene predpostavke, da resnice javnost ne bo zvedela. Deloma, ker gre za zapletene .ustanove in metode dela, deloma pa zaradi kompromisarskih interesov prizadetih oziroma posredno in neposredno vpletenih.
Seveda slovenskega delavca tako kot slehernega državljana zanima, kako delujejo državnopolitič-ne institucije in kolikšna je njegova državljanska varnost z vidika spoštovanja zakonitosti. Nič manj pa ga ne zanimajo učinki in stroški funkcioniranja celotnega državnega aparata.
Pri omenjeni aferi zlahka ugotavljamo, da je del oblasti name-
rni dohodki, če se bodo hoteli zaposliti.
Takšnega stališča konzervativne vlade pa ne obsojajo samo številne politične stranke na levici in na sredini, ampak tudi ugledni francoski ekonomisti in sociologi. Z argumenti dokazuje nedopustnost diskriminacije mladih. Povsem zgrešena je vladna predpostavka, da bi se z nižjimi plačami za mlade delavce zagotavljalo odpiranje novih delovnih mest. Sicer pa obnašanje vlade spominja na diskriminacijo žensk, ko jo je modema družba že zdavnaj obsodila in zavrgla.
Še slabše je to v Italiji, kjer je brez dela 30 odstotkov mladih. Tudi v Veliki Britaniji se povečuje število mladih nezaposlenih; tam je že preseglo 17 odstotkov.
Pri nas je zaposlovanje mladih še težavnejše, ker prehajamo iz enega v drug sistem. Za zdaj še nimamo oblikovanih jasnih pravil obnašanja v pogojih svobodnega tržnega gospodarstva. Nekateri ga pojmujejo kot možnost nenadzorovanega delovanja profitnega motiva. Takšna usmeritev nujno povzroča zapostavljanje mladih in njihovo brezperspektivnost. Temu se moramo postaviti po robu. Tržno gospodarstvo mora biti podrejeno normam modeme države, ki je dolžna zagotavljati polno zaposlenost in v tem okviru posvečati posebno pozornost mladim.
Razveseljivo je, da je kandidatka za novo ministrico za delo, družino in socialno politiko Rina Klinar pokazala, da to v celoti dojema. Zelo jasno se je zavzela za zaposlovanje pripravnikov in za ustvarjanje perspektive mladim. Če bo te jasne načelne opredelitve skušala tudi pretvarjati v konkretne vladne ukrepe se mladim pri nas obetajo boljši časi.
sto učinovitega dela izvajal zakonsko nedovoljena in civilizacijsko zavržena dejanja. Povzročil je škandal, ki je obžalovanja vreden sam po sebi. Toda to je sprožilo v javnosti in v državnopolitičnih
strukturah obsežne in deformirane procese mitingaškega navijanja za eno ali drugo stran ter jalova zasedanja, sestankovanja, domnevna razčiščevanja, ki - kakor nas svarijo izkušnje - ne vodijo nikamor, požirajo pa velikansko energijo, dragocen čas in že tako pičel denar. Vse to se bo nek-
je poznalo. Redno delo državnih institucij bo še bolj zastalo, žgoče zadeve, ki na dnevni red ne prihajajo s škandaloznim ozadjem, bodo spet odrinjene, čeravno gre pri številnih za velike finančne, komercialne, socialne, promocijske in številne druge nezanemarljive učinke.
Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da se s predstavniki oblasti že več dni enostavno ne da komunicirati, čeravno gre za povsem resne službene zadeve. Se pravi, da državljani od že tako jalove oblasti ne morejo pričakovati niti najnujnejšega »servisa«. Seveda se »izgube« kopičijo še na drugih ravneh. Denimo: stotine in stotine ljudi na delovnih mestih premleva in ugiba, kaj se v resnici dogaja, ali bo minister odstavljen ali pa se bo premier ustrašil gneva ministrovih zavetnikov, ki so v svoji obrambi hudo pristranski in napadalni. Dejstvo je, da s svojo hrupno agresivnostjo, za katero izrabljajo vse možne javne kanale od kontaktnih oddaj prek pisem bralcev in strankarskih izjav pa do mitingov, ustvarjajo močan vtis, det je vsa Slovenija na braniku Janševe nezamenljivosti.
Skratka, da bi Slovenija ob Janševi zamenjavi razpadla na srednjeveške kronovine. Če k tej popačenosti stanja in zgrešeni dioptriji, češ da pomeni reševanje ministrovega fotelja v resnici reševanja slovenske demokracije, prištejemo zmanjšane učinke delovanja oblasti in celo zmanjšano delavnost velikega dela zaposlenih ter nazadnje še ves zapravljeni denar v proračunu, v sredstvih obveščanja in kdo ve kje še, tedaj lahko ugotovimo, da s škandalom vnovič izgubljamo državljani! Za nobenega oblastnika me ne skrbi, da bi ostal socialno ogrožen. Navsezadnje je povsem očitno, da vsi oblastniki trošijo državni denar tudi na način, da si vnaprej zagotavljajo službe za čas po izteku mandata. Seveda pa ne izgubljamo samo direktno, ko oblasti zapravljajo denar za domnevno razčiščevanje svojih lumparij in ko ne delajo na temeljnem programu (vzemimo samo tim. socialni pakt!).
Izgubljamo tudi posredno in dolgoročno. Zlasti ta škandal se bo izrazito zasekal v tkivo nacionalne enotnosti, še bolj je omajana verodostojnost zlasti nekaterih državnih ustanov ter funkcionarjev, vnovič se razplamtevajo strasti in v nekaterih okoljih, recimo delovnih, je že čutiti bojazen posameznikov za svobodno izražanje osebnega prepričanja o javnih zadevah in političnih ljudeh, da se ne bi zamerili bodisi vodstvenemu osebju ali pa (politično) drugače misleči večini. Hočem reči, da se naglo in nevarno krči polje demokratične tolerance. To pomeni usihanje že vzpostavljene svobode in nujno potrebnega optimizma. Povrh vsega pa trpi tudi ugled države, katere služabniki stalno lajajo o slovenski demokratični kompatibilnosti z Evropo, sami pa niso sposobni delovati na prvi stopnji demokracije, torej zakonito.
Dokler v Sloveniji mitingaška evforija v podporo enim in za rušenje drugih zmaguje nad spoštovanjem zakonov, ostajamo bal-kanci s pedigrejem.
SINDIKATI OSTALI DOSLEDNI -KAKO NAPREJ?
O najnovejšem predlogu tarifne priloge in dogovoru o plačni politiki je prejšnji teden razpravljal svet ZSSS in sindikati s področja gospodarstva. Rezultat vseh teh sestankov je zavrnitev »zadnje« ponudbe gospodarske zbornice in predlog za nadaljevanje pogajanja o spornih vprašanjih. Zveza svobodnih sindikatov in sindikati s področja gospodarstva enotno zavračajo predlog dogovora o plačni politiki v letu 1994, zlasti zato, ker po njihovem mnenju vsebinsko ne spada v kolektivna pogajanja. Mnenja o tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo so najbolj enotna pri zavračanju druge točke, po kateri bi podpisniki splošne pogodbe morali uveljaviti vpliv tudi na vsebino panožnih pogodb. Sindikati so enotni tudi o tem, da bi aneks moral določati rok za izplačilo regresa, ki naj bi znašal najmanj 60 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. Sindikati so se spotaknili tudi ob potne stroške in regrese za prehrano, ki bi načelno morali biti enaki kot v negospodarstvu in tudi pri nekaterih privilegiranih skupinah (poslanci).
Mnenja posameznih sindi-
katov o drugih delih tarifne priloge pa lahko povzamemo tudi takole:
-	SKEI zavrača možnost 10-odstotnega znižanja plač. Aneks splošne KP naj podpišejo le sindikati dejavnosti.
-	SDE predlaga, naj se sedanje plače ne zmanjšujejo do podpisa novih kolektivnih pogodb.
-	Lesarstvo nasprotuje možnosti 10-odstotnega zniževanja plač.
-	Sindikat prometa in zvez zahteva črtanje možnosti znižanja plač.
-	KNG:	zniževanje plač
v podjetjih je možno le s soglasjem sindikata.
Če smo poročevalce republiških odborov sindikatov dobro razumeli, bi aneks splošne KP podpisali le sindikati trgovine, finančnih organizacij in gradbenih ter komunalnih delavcev. Iz vsega tega je Dušan Semolič lahko zaključil, da ni nobene možnosti za podpis dogovora o plačni politiki. O aneksu splošne KP pa bi se večina sindikatov s področja gospodarstva pogajala še naprej. Predlagana višina izhodiščnih plač iz prve točke za večino sindikatov ni sporna. Nasprotujejo pa možnosti zniževanja
plač iz te točke, zlasti zaradi slabih izkušenj v preteklosti.
, Predstavniki gospodarskih sindikatov so se sestali v petek, 25. marca, to je dan po seji državnega zbora, na kateri so se poslanci krčevito tolkli za svoje visoke plače. Prav ta poslanski boj je sindikaliste prepričal, da ne smejo popustiti pritisku gospodarske zbornice, za katerim menda stoji tudi vlada Republike Slovenije. Nekateri sindikalisti so prepričani, da bi s podpisom vsiljenega aneksa in dogovora o plačni politiki podpisali smrtno obsodbo za vse sindikate.
Na ta stališča svobodnih sindikatov gospodarska zbornica še ni odgovorila. Prav danes, ko to pišemo, se sestaja skupščina delodajalcev Slovenije. Zaenkrat molči tudi vlada, ki so jo svobodni sindikati pozvali k neposeganju v tarifno avtonomijo. Zdi se, da lahko vlada počaka z že napovedanim zamrznitvenim zakonom tudi zaradi menjave ministrice za delo in zaradi umirjanja plačnih gibanj v letošnjem letu.
Glavni cilj večine sindikatov s področja gospodarstva je podpis panožnih kolektivnih pogodb. Zdi se, da gospodar-
Poslanska sebičnost ne preseneča
Tudi svobodni sindikati imajo v parlamentu »svojega« poslanca. Miloš Pavlica, funkcionar SKEI in poslanec Delavske stranke v državnem zboru bo na pobudo uredništva DE vsak teden pokomentiral, kaj tam državljanom in delavstvu posebej pripravljajo; oziroma kdo, kako in zakaj, saj tisto »kaj« žal vsi občutimo.
Spoštovani bralci, vemo, da so vsi kanali vpliva v naši demokraciji na široko odprti in poslanci komaj čakajo, da bi vam ustregli. Toda če kljub temu mislite, da bi kazalo vašega poslanca o čem povprašati, mu kaj predlagati ali mu napeti nekaj gorkih - to le storite, na vaša vprašanja bo rad odgovarjal. Vprašanja pošljite v uredništvo DE ali zavrtite naš telefon.
V	zadnjem tednu so se poslanci kar dvakrat srečali z vprašanjem plač. Prvič ob predlogu KNSS o omejevanju plač direktorjev v podjetjih z večinsko družbeno lastnino, kako z zakonom preprečiti zlorabe oziroma obrzdati pre-pogoltnost. Marsikje se namreč vodilni obnašajo kot menedžerji in lastniki hkrati. Sporno pri tem zakonu je le, da bo omejil plače le v podjetjih z večinsko družbeno lastnino, torej za zelo zelo ozko strukturo menedžerjev. Zna se zgoditi, da bo zato v teh podjetjih prišlo do osipa sposobnih kadrov in bo njihovo že tako šibko poslovanje še bolj ogroženo in bo delovnih mest še manj.
Če ima predlagatelj zakona namen z njim urediti čezmerno rast plač, ki gotovo prej izvira iz individualnih pogodb poslovodečih kot iz plač po kolektivnih pogodbah, bo moral zakon za drugo obravnavo primerno spremeniti.
V	parlamentu je zavrelo ob drugem vprašanju plač, ko so poslanci ZLSD in SKD predla-
gali, naj tudi poslanske plače delijo usodo s sodržavljani. Tudi za njih naj bi veljala enaka eskalacijska lestvica kot za vse zaposlene.
Združena lista je že nekajkrat poskusila uveljaviti za poslance enak sistem plač kot za vse druge, toda državni zbor teh predlogov tudi tokrat ni podprl.
Kaj drugega tudi težko pričakuješ od parlamentarcev, ki se tako razkokodakajo ob menjavi obrambnega ministra kljub vrsti njegovih očitnih spodrsljajev, od poslovnih, ki jih je ugotovila SDK, do objektivne odgovornosti za nezakonito ravnanje njegovih podrejenih do civilistov.
Poslanci bi radi vedeli, »kaj je zadaj«, po čemer pa se niso povprašali ob zamenjavi ministrice za delo. Očitajo ji predvsem to, da je imela preveč posluha za delavstvo in ni hotela pregloboko poseči v plače in socialne pravice.
Sebičnost takšnih poslancev, ko gre za njihove lastne plače, torej ne preseneča!
ska zbornica, zlasti njen predsednik vztraja, naj se prej podpiše splošna pogodba in iz nje izvirajoče omejitve za višino izhodiščnih plač v panogah. Ta hip so podpisane le tri panožne pogodbe, in sicer za bančništvo, gostinstvo in za grafično ter papirno industrijo. Vsi drugi sindikati se ta hip soočajo z možnostjo, da bodo ostali tako brez veljavne splošne kolektivne pogodbe kot brez panožnih pogodb, ki so večinoma že odpovedane.
Alternativa splošne KP je
verjetno zakon o zamrznitvi plač, ki je lahko celo manj krut, kot je predlagani in zavrnjeni dogovor o politiki plač v letošnjem letu. V primeru, da splošna in panožne kolektivne pogodbe ne bodo podpisane, je zelo malo možnosti, da bi sindikati preprečili zakon o plačah.
Kljub vsemu temu pa je treba povedati, da je ta hip verjetno za sindikate sprejemljiv le stopnjevani pritisk na splošna združenja, ki so edini partner sindikatov pri podpi-
sovanju panožnih KP. Nekateri sindikati so svoje partnerje že pozvali k nadaljevanju, pogajanj. Če se partnerji ne bodo odzvali, jim preostanejo le različne oblike pritiska. Za prebijanje ledu bi mogoče zadoščala že dobro organizirana opozorilna stavka v naj večjem oz. najmočnejšem sindikatu, ki ima zanjo že vse načrte. Na vsak način pa bodo morali sindikalni voditelji, ki radi zagreto prepričujejo svoje kolege, o tem prepričati še svoje članstvo.	Franček Kavčič
Maratonci
tečejo
zadn ji krog
Dolgo, predolgo so trajala pogajanja za kolektivno pogodbo kulturnih dejavnosti. Če štejemo v čas pogajanj tudi priprave, gredo že v tretje leto, če pa samo čas od prve seje pogajalske komisije, stopamo le v tretji letni čas. Vsekakor smo priče maratonu, kjer se sopihajoč bližamo ciljni črti na stadionu s kakimi 3700 nestrpno radovednimi kulturniki.
Obupali in odstopili bi na tej poti, če ne bi pravi čas pravilno ocenili namenov vlade. Vedeli smo namreč, da ta in takšna vlada ne bo podpisala kolektivne pogodbe za zaposlene v kulturi, če ne bo pred tem državni zbor sprejel zakona o razmerjih plač v javnem območju.
In ker imamo zakon, ki določa razmerja osnovnih plač, smo lahko končali tudi pogajanja za kolektivno pogodbo, ki bo določala vse drugo in tudi, če poenostavim, del plače med osnovno in izplačano.
Pogajalci smo svoje delo opravili. Konec je taktiziranja in vztrajanja, popuščanja in utemeljevanja, poslušanja in prepričevanja.
Bili smo uspešni. V pretežni meri smo ubranili predlog kolektivne pogodbe, ki jo je med člani temeljito preveril in pripravil glavni odbor Sindikata kulture Slovenije.
Pri popuščanju smo uporabili rezerve, če pa jih je zmanjkalo, smo to nadomestili z novimi zahtevami.
Uspeli smo opredeliti učinkovito vlogo sindikalnega zaupnika in sindikata v zavodu. Razčlenili smo vlogo delavcev pri soupravljanju zavodov. Utemeljili smo primerne pravice do izobraževanja; zavarovali zaposlene in zavode s konkurenčno klavzulo; poudarili posebne ugodnosti umetniških ustvarjalcev in opredelili potrebo po zavodskih kolektivnih pogodbah.
Odločili smo se, da se bomo za izhodiščno plačo zaposlenih v kulturi pogajali vsako leto znova, in uspeli smo prepričati predstavnike delodajalcev, da je skrb za pripravo, spremljanje in uresničevanje določil kolektivne pogodbe tudi delodajalčeva obveza, čeprav jo bo opravljal predvsem sindikat.
In še nekaj je pomembno. Kljub zakonu o razmerjih plač se nismo odpovedali tarifni prilogi kolektivne pogodbe. Le-ta je namreč po seznamu poklicev obsežnejša in po koeficientih ugodnejša od zakona.
Za plačane iz proračuna bodo seveda veljali koeficienti iz zakona, za vse druge, ki jih bo najbrž iz dneva v dan več, pa tisti iz kolektivne pogodbe.
Besedilo s prilogo bo v teh dne a zakrožilo po ministrstvih za pravosodje, finance in delo. Po tem zadnjem krogu bomo kolektivno pogodbo podpisali.
Utrujeni in zadovoljni.
SO SAMOPASNI POSLANCI ODKRILI SVOJEGA GROBARJA?
Poslanci državnega zbora so prejšnji teden še enkrat zavrnili predloge, naj bi se njihove plače usklajevale z rastjo življenjskih stroškov na enak način kot plače delavcev po kolektivnih pogodbah. Zavrnili so pobudo poslancev Združene liste socialnih demokratov, predstavil jo je Miloš Pavlica, po kateri bi bile poslanske plače na neki način zamrznjene do izenačitve osnove za izračun plač s 50-odstotnim povprečjem plač zaposlenih v gospodarstvu. Prav tako so zavrnili pobudo SKD, po kateri bi se splošna KP za negospodarstvo uporabljala tudi za nagrajevanje poslancev, sodnikov in ministrov in po kateri bi bilo potrebno spremeniti tudi zakone, ki urejajo to vprašanje.
Kot so poročala nekatera glasila, sta ton razpravi dajala zlasti poslanca Vitodrag Pukl in Marijan Poljšak. Prvi je med drugim povedal, da so si poslanci že izborili pravico, da sami odločajo o svojih plačah. Če bi sprejeli predloge Združene liste socialnih demokratov in SKD, bi po Puklovem mnenju pristali na nesprejemljivo stališče, da se poslanske plače urejajo s kolektivnimi pogodbami. Pukl, ki je tudi podpredsednik SDSS, ocenjuje, da bi sprejetje teh predlogov povzročilo 50-od-stotno znižanje poslanskih plač. S sprejetjem teh predlogov bi poslanci pristali, da o njihovih plačah odloča izvršna oblast, kar ni sprejemljivo zaradi tega, ker je oblast v Sloveniji ločena na tri avtonomne veje.
Marijan Poljšak pa je dejal,
da predloge zavrača zaradi svojega socialnega čuta. Za govorico državnega zbora je med drugim izustil: »Če ima navaden poslanec, ki je pasiven in le pritiska na gumbe, se rola na parlamentu in pri polovici točk nič ne misli, 180 tisočakov plače, kljub temu
opravlja mučeniško delo. Jaz delam za tisti denar z veseljem in strastjo in ne zaradi tistega denarja. Poslanci smo izpostavljeni nenehni kritiki in moramo biti odgovorni svojim volivcem. Z veseljem odgovarjam vsakemu, ki me na ulici kaj vpraša. Tisti, ki bi nam radi znižali plače, nas hočejo ponižati in vzeti tisto, kar imamo. Jaz imam le plačo in ne plačuje me nihče drug.«
Tako je glasno razmišljal Marijan Poljšak. Zmago Jelinčič pa je njegove misli oplemenitil z besedami: »Nisem za to, da bi bili zopet enaki v revšči-
ni in bi bili potem eni enaki, eni pa bolj enaki. Poslancem se ni treba posipati s pepelom.«
Za znižanje plač so se v razpravi zavzeli zlasti nosilci predlogov Združene liste in SKD. Pomagala sta jim Miran Potrč in Lev Kreft. Jože Kopše
pa je povedal, da so ga kolegi lansko leto označili za bedaka, ki sam sebi reže plačo.
Glasovanje je nedvoumno pokazalo, da niti poslanska kluba strank, ki sta vložili predloge sklepov o začasnem zadrževanju rasti plač poslancev, nista enotno glasovala za te sklepe. Za predlog Združene liste, katerega nosilec je bil Miloš Pavlica, je glasovalo le 17 od 62 poslancev. Za predlog krščanskih demokratov pa je glasovalo 24 poslancev.
Samozaverovanih poslancev niso prepričali niti argumenti, da povprečne plače
v gospodarstvu naraščajo hitreje kot plačna masa zaradi odpuščanja nekvalificiranih in priučenih delavcev in zaradi izboljševanja kvalifikacijske sestave. O tem je govoril Miran Potrč. Lev Kreft pa je svoje kolege opozoril, da nimajo moralne pravice, da si plače določajo na drugačen način kot vsi drugi zaposleni.
Če vse to, kar se je dogajalo ob sprejemanju zakona o razmerju plač v javnih zavodih in državnmih organih, prevedemo v drugačen jezik, lahko skupaj z našimi bralci ugotovimo samopašnost poslancev. Ti bodo še naprej v najslabšem primeru dobivali najmanj po 200 tisočakov neto plače. Ob tem bodo imeli plačane vse druge stroške, zlasti prehrano, prevoz in ločeno življenje. Večina poslancev, zlasti tistih z več funkcijami, pa bo dobivala tudi po 300 in več tisočakov. Plače poslancev ne bodo omejene in zanje torej ne bodo veljale ugotovitve, da ne morejo trošiti tistega, česar gospodarstvo ni ustvarilo, in ogrožati lastne substance. Poslanci so resnično lahko prepričani, da ne ogrožajo sami sebe, ampak le tiste, ki plačujejo v proračun. Ironija tega samopašništva poslancev pa je vztrajanje vlade in gospodarske zbornice, da je nekaj manj kot 36 tisočakov bruto najnižje plače po kolektivni pogodbi nekaj takšnega, česar ne morejo podpisati. In ob vsem tem ni smešno, da so izven državno-zborovske dvorane poslanski kolegi Milošu Pavlici večkrat dali vedeti, da ga imajo za nekakšnega grobarja svojega stanu. p k.
Marijan Poljšak: Četudi poslanec samo pritiska na gumbe, opravlja mučeniško delo.
OBNOVLJENO SODELOVANJE MED SINDIKATI IN DIREKTORJI BRESTA
Vršilec dolžnosti direktorja Bresta Stane Lužar je po petletnem premoru organiziral prvi posvetovalni sestanek med poslovodstvom in sindikalisti. Nanj je povabil tudi Braneta Mišiča, Marjana Ferčca in Janeza Zakrajška, funkcionarje SSS. Sestanek je verjetno posledica razreševanja položaja, v katerega je Brest zašel v zadnjih letih.
Zaradi tega je pred mesecem dni odstopil prejšnji direktor Darko Lesar. Poslovni sistem Brest in njegove hčere: Jelka, Gaber, Iverka in Masiva, so zdaj v postopku prisilne poravnave, DUMI in Lušin sta v stečaju, normalno pa poslujejo le Pohištvo, Tapetništvo, INSE. Podjetja, ki so v postopku prisilne poravnave, upravljajo posebej imenovani upravitelji. Direktorji firm, ki so v postopku prisilne poravnave, morajo v mesecu dni pripraviti programe finančne reorganizacije. O njih bo skupaj z drugimi udeleženci postopka prisilne poravnave odločalo sodišče.
Tako je položaj Bresta uvodoma predstavil Stane Lužar. Brane Mišič je k temu dodal, da morajo šefi temeljito spremeniti odnos do delavcev in sindikata, če želijo njegovo kooperativnost. Mišič misli, da vseh zadev za nazaj ni mogoče razčistiti, treba pa se je pogovarjati o kruhu za delavce in njihove družine. V postopku prisilne poravnave bodo imeli glavno besedo upniki. Če se ne bodo strinjali s postopki in programi, bodo možni še novi stečaji. Delavci bodo v upniških odborih lahko le sodelovali, ne bodo pa mogli soodločati. V razpravi je bil izpostavljen problem premalo izplačanih plač. Delavci in sindikati se bodo morali odločati, če bodo razliko od polnih plač uveljavljali že v postopku prisilne poravnave. Če se bodo odločili za, bodo mogoče ogrozili možnost prisilne poravnave. Obračun premalo izplačanih plač pa še ni pripravljen in finančna direktorica ga bo izdelala šele potem, ko ji bo Marjan Fer-čec pomagal s posebnim obrazcem. Na sestanku je prevladalo mnenje, da je treba ta izračun čimprej pripraviti, o njegovem uveljavljanju pa se bodo sindikati odločali kasneje. Delavci - sindikalni zaupniki so opozorili, da bo pripravljenost delavcev na kooperativnost v postopku prisilne poravnave možna le ob zagotovilih za resnično ozdravitev podjetij.
Stane Lužar je zatem začel razpravo o socialnem paktu, ki se je pred meseci izjalovil. Prav zaradi tega poskusa je sindikat v nekaterih firmah razdrobljen in ni jasno,
kdo bo lahko partner poslovodnih delavcev. Lužar misli, da bi socialno premirje imelo smisel le, če bi bilo podpisano v vseh Brestovih hčerah.
Brane Mišič je k temu dodal, da morajo sindikalisti pred začetkom pogovorov o socialnem paktu pripraviti spisek svojih želja. Ena od njih bi lahko bil prenos objektov družbenega standarda, zlasti počitniških objektov na sindikate.
Podpisani lahko ob temu dodam, da morata za socialno pre-
Lastninjenje Bresta še ni steklo in tudi ne bo kmalu zaradi postopkov prisilne poravnave in zaradi revizije, ki jo opravlja Služba družbenega knjigovodstva in Nove Gorice. Večina sindikalistov misli, da je bila reorganizacija pred štirimi leti napačna in otežuje reševanje Brestove matere in hčera. Obstaja celo bojazen, da delavci Brestovo premoženje lahko dobijo nazaj le z odkupom. Brane Mišič misli, da bi lastninski problem lažje rešili,'če bi mati premoženje vrnila hčeram.
Delavke v prodajnem salonu Bresta v Cerknici pravijo, da kupci le redkokdaj zaidejo v njihove prostore.
mirje obe strani ponuditi vsaj nekaj. Vsaj na sestanku, o katerem poročamo, pa Lužar in drugi direktorji delavcem niso dali nobenih zagotovil o ohranitvi delovnih mest in o plačah.
Razpoloženje med delavci pa je slabo tudi zaradi sistema nagrajevanja. Imajo pravilnik, ki direktorjem omogoča, da delavce ocenjujejo po obrazih in po formalnih kriterijih. Uspešnost delavcev se obračunava vsake tri mesece in povzroča probleme, ker izplačilo bremeni maso plač, zaradi česar je del delavcev prikrajšan. Na sestanku smo lahko razbrali, da bi sindikalisti najraje takoj ukinili sporni pravilnik o nagrajevanju delovne uspešnosti.
Razprava se je dotaknila tudi delovanja sindikatov, zlasti nezmožnosti skupnega nastopanja. Mirko Zbačnik, sindikalni zaupnik Neodvisnosti je javno izjavil, da bo deloval le podtalno. Jože Šparenblek iz SSS je zato prepričan, da sodelovanje s takim sindikatom ni mogoče. Šparenblek trdi, da je njegov sindikalni konkurent izigral delavce in jih po stavki pustil na cedilu. Svobodne sindikate v Masivi, kjer je Šparenblek sindikalni zaupnik, pa so preizkušali tudi direktorji. Z izplačilom zadnje plače so zavlačevali tako dolgo, da so delavci začeli napovedano enourno opozorilno stavko. Ko se je stavka začela, so čez 15 minut začeli deliti
plačilne listke. Danes je v Masivi 150 članov Svobodnih sindikatov, Neodvisnost pa ima menda le 10 pripadnikov. Drugače se je zgodilo v Jelki. Ob poskusu socialnega pakta so delavci mislili, da jih hočejo direktorji opetnajstiti, in so se zato iz Svobodnih sindikatov zatekli v Neodvisnost. Kljub temu so delavci v tej firmi brez plač in si sami plačujejo celo prevoz na delo in malico. Zdi se, da se bo vsaj eden od sindikatov v tej firmi zato kmalu odločil za stavko.
Stavkovno gibanje v Brestu je dokaj bogato. Šefi (zlasti Mitja Strohsack) se še posebej spominjajo velike stavke pred štirimi leti. Direktorji menijo, da je v pogojih, ko ni denarja za plače, lahko stavka samomorilsko dejanje delavcev. Tovarna pohištva ima zdaj dela čez glavo, in če bodo delavci stavkali, bodo lahko ostali brez kupcev.
Pogovor med direktorji in sindikalisti se je končal z Lužarjevim pozivom, naj sindikati imenujejo svoje predstavnike v skupščine in upravne odbore. V obeh organih je sindikatu odmerjeno le eno mesto.
Treba je povedati, da se je v Brestu sindikalni pluralizem že udomačil in da Lužarjev predlog ni uresničljiv, če oba sindikata ne bosta našla skupnega jezika. Tudi po zakonu o reprezentativnosti sindikatov pripada obema sindikatoma pravica do sodelovanja v upravljalskih organih in do obveščenosti o odločitvah, ki zadevajo delavce.
Položaj Bresta je danes nedvomno zelo težak in številni delavci ne zaslužijo niti za najbolj skromno življenje. Brest lahko rešijo šefi in delavci v medsebojnem sodelovanju in v zaupanju. Prav slednje je zdaj krepko načeto tudi zato, ker je sedanja vodstvena ekipa sodelovala že pri reorganizaciji pred štirimi leti, ki je dala prej slabe kot dobre rezultate. Nezaupanje porajajo tudi sistem nagrajevanja in plače šefov; oboje je potrebno takojšnje prevetritve. Šefi so danes v vlogi menedžerjev in lastnikov. Posamezniki se celo trkajo na prsi, češ da uspešno vodijo svoje firme. Delavci jim tega zaenkrat še ne priznavajo in mislim, da imajo prav.
Franček Kavčič
Novinarji o sebi
Piše: Marjan Horvat
Ob spremljanju razprave na skupščini sindikata novinarjev v Kopru se človek ni mogel otresti občutka o nezavidljivih razmerah, v katerih delajo in živijo slovenski novinarji. Eno samo tarnanje je bilo zaznati, opisovanje položaja, ki je v nekaterih medijskih hišah na robu obupa. Naravnost šokantne pa so in verjetno tudi bodo v prihodnje razmere na slovenski nacionalni televiziji; če drži, da ima vsak novinar dosje (le kakšnega drugega kot političnega), ki ga šefi lahko vsak čas potegnejo na dan in z njim novinarjem grozijo, potlej bog pomagaj medij-. ski svobodi in slovenski demokraciji. Da bo mera polna, pa pripravljajo za sejo sveta RTV Slovenije, ki bo kmalu, nekakšen poseben kodeks obnašanja novinarjev v tej hiši, kar je, če omenimo mnenje enega izmed članov tega sveta, uveljavljanje črne filozofije - ne v političnem smislu - kajti »Šeligo in njegova falanga« bosta ta »kodeks« sprejela očitno na zadnji seji svojega mandata ter uvedla nekakšen novi red tudi med novinarji, pa čeprav je novinarski kodeks veljaven in je bil sprejet pred kratkim. Bojazen nekaterih razpravljalcev na skupščini, da gre za poskus oblikovanja sistema, ki bi naredil novinarje za državne uradnike, kot je to storil Antun Vrdoljak na hrvaški TV, ni iz trte izvita. Kot pravijo poznavalci razmer na TV, se sej sveta RTV več ne udeležujejo člani humanistične provenience, tako da je kvorum za sprejem takšnih črnih scenarijev za novinarstvo zagotovljen.
Če ob bok temu spletu vprašanj dodamo še iskrive domislice neke sodnice, ki si je ob obsodbi novinarkinega komentarja dovolila dodati lastno mnenje, da novinarji tako in tako lahko pišejo, kar hočejo, in neko drugo sodbo, da je novinarka časnika kriva, ker je avtentično prenesla izjavo svojega vira, potlej se v slovenski sodni in novinarski praksi oblikuje nekaj novega, za demokracijo nevarnega in za avtonomijo novinarstva katastrofalnega. V nekaterih okoljih že berejo zadušnico svobodnemu, na dejstvih in resnici temelječemu novinarstvu, saj poučevanje, kako mora kdo pisati, o čem in zakaj, sodi v ropotarnico inkvizicije in stalinističnega vrednotenja resnice.
Sindikat novinarjev v marsikaterem okolju še zmeraj ni shodil, pa čeprav so razmere takšne, da naravnost kličejo po samoorganiziranju novinarjev. Ob zloglasni stavki novinarjev na RTV pred leti je novinarjem politika vzela veter iz jader. Stavko je namreč imenovala za politično in ne za zahtevo za ureditev gmotnega in družbenega položaja novinarstva. Resnici na ljubo moramo zapisati, da se novinarji politizaciji stavke niso znali upreti in javnosti povsem jasno dopovedati, za kaj gre. In ker je tako, danes ni nič čudnega, če 45 odstotkov slovenskih novinarjev, večina od teh pa je na RTV, kot dokazuje analiza, ki so jo pripravili v Sindikatu novinarjev Slovenije, nima zagotovljenih pravic in plač skladno z zahtevami kolektivne pogodbe za novinarje. V časopisnih hišah je nastal na tem področju pomemben premik, saj ima velika večina novinarjev uveljavljen tarifni del kolektivne pogodbe. Na RTV pa se ni nič spremenilo. Če k temu dodamo razmišljanje samih radijskih in televizijskih novinarjev, da se morajo sindikati v tem sistemu konsolidirati in da se brez angažiranja članstva ne bo dalo nič premakniti, se ve, kakšna so pota boja za novinarjeve in delavčeve pravice sploh.
Tisto o kovačevi kobili bržkone velja dandanes najbolj za novinarski sindikat. Toda danes novinarjem nihče ne bo ničesar prinesel na krožniku. Vsaj dobrega ne. Vrstijo pa se obtožni predlogi (160 je bilo vloženih samo v lanskem letu), vse bolj zakonsko in parazakonsko omejevanje novinarskega dela, nadzorujejo jih kot državne sovražnike, z nekakšnimi vsiljenimi samozakoniki se vodstva hočejo znebiti »nadlež-nežev« - in vse to se dogaja v novi slovenski demokraciji.
Samo ne odgovarjajte mi, prosim, z vprašanjem, če bi rad živel v bivšem sistemu. Saj govorim o problemih, ki tarejo novinarje danes in tukaj.
Pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku
Listine na! ne boio obtmene
INTERESI KAPITALA
OGROŽAJO DELOVNA MESTA (2)
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) se obrača na vas z zahtevo, da preprečite rop delavcev v imenu in za račun državnega proračuna.
Najprej naj vas spomnimo na nekaj dejstev v zvezi s plačami po kolektivnih pogodbah. Kolektivna pogodba naše dejavnosti vsebuje določilo, ki omogoča delodajalcem zniževanje osnovnih plač zaradi interesov podjetja za največ 20% ob pogoju, da delodajalec delavcu izda listino, na podlagi katere bo lahko sodeloval v lastninjenju podjetja. Zakon o lastninskem preoblikovanju je z zadnjo spremembo v letu 1993 sicer omogočil delavcem sodelovanje v procesu lastninjenja tudi s premalo izplačanimi plačami, vendar je kasneje uredba njihove pravice omejila le do višine 80% plač po kolektivnih pogodbah. Ustavni spor, ki ga je sprožil SKEI v oktobru 1993, do danes še ni končan! Vso dokumentacijo smo vam po dogovoru tudi že posredovali.
Ko torej niti še ni popolnoma jasno, kaj bodo delavci dobili, pa je po mnenju Ministrstva za finance že jasno, kaj bodo plačali. Iz mnenja namreč izhaja, da se v skladu s 6. čl. Zakona o dohodnini v osnovo za dohodnino upoštevajo letni zneski plače, nadomestil Plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ^Plačanih v denarju, bonih ali naravi. V primeru Potrdil v skladu s 25. a členom Zakona o lastninskem Preoblikovanju podjetij se po mnenju ministrstva šteje, da gre za izplačilo plače v naravi, torej se tovrstno izplačilo v celoti vključuje v osnovo za od-
mero dohodnine! Ministrstvo ob tem ni upoštevalo zadnjega odstavka 25. a člena že navedenega zakona, ki določa, da podjetje izda in prenese delnice v višini neobračunanih davkov in prispevkov na neto plače na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Izvršni odbor SKEI je 25. marca na izredni seji, namenjeni obravnavi določil tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, med drugim obravnaval tudi navedeni problem. Skupaj smo ugotovili, da nas država vedno znova preseneča z načini pridobivanja denarja od delavcev. Ob tem, ko delavci prejemajo nizke plače in se odpovedujejo svojim plačam v korist podjetij, sedaj država pričakuje, da bodo zaradi tega odpovedovanja plačali dohodnino, ki po ocenah znaša povprečno na delavca šest (6) bruto zajamčenih plač! Vsakomur je lahko jasno, da delavci tega denarja nimajo. Poleg tega bodo delavci dobili v zameno za premalo izplačane plače vrednostne papirje v rizičnih podjetjih, država pa pričakuje gotovino, ki jo bo takoj prelila v porabo. Pripravljenost za pogajanja ob takšnem ravnanju države nedvomno in opravičljivo pada.
Kot predsednika vlade vas torej pozivamo, da v skupnem interesu storite vse, kar je potrebno, da delavci ne bodo zavezanci za plačilo dohodnine iz naslova premalo izplačanih plač.
Lep pozdrav
Albert Vodovnik, predsednik SKEI
Avtomobilska proizvodnja je v letu 1993 izdelala za 5,6 odstotka manj kot v letu 1992. Največji padec je v Zahodni Evropi, kjer zmanjšanje znaša kar 18 odstotkov. Prizadeta pa je tudi proizvodnja v ZDA, kjer so izdelali 7, in na Japonskem, kjer so izdelali 5 odstotkov manj avtomobilov. Proizvodnja pa se je povečala v jugovzhodni Aziji za več kot 50 odstotkov in v Latinski Ameriki celo za 67 odstotkov.
Kriza v avtomobilski proizvodnji ima zelo težke posledice za proizvajalce avtomobilskih delov. Družbe, ki izdelujejo avtomobile, so znižale število dobaviteljev in uveljavljale tudi 50- do 70-odstotno znižanje cen posameznih delov. Zaradi vsega tega so tudi proizvajalci avtomobilskih delov zapirali obrate in odpuščali delavce. Delodajalci so od sindikatov zahtevali tudi znižanje plač in ravni socialne varnosti. Kapital se je selil v tiste dele sveta, kjer je cena dela nižja in kjer so sindikati šibkejši.
Mednarodna organizacija kovinarjev ocenjuje, da je izhod iz sedanje krize možen le ob ponovni vzpostavitvi sodelovanja med delodajalci, delojemalci in državo. V posameznih deželah pa je položaj različen tudi zaradi usposobljenosti in moči sindikatov. V ZDA nastaja-
jo nova podjetja s tujim kapitalom, v katerih sindikalno delo skoraj ni dovoljeno. Kovinski sindikat v ZDA pa upa, da bo z demokratično vlado uspel vzpostaviti obvezno zdravstveno zavarovanje. Zdaj je v ZDA več kot 32 milijonov državljanov, ki niso zdravstveno zavarovani.
Avtomobilska industrija v Nemčiji je v preteklih dveh letih izgubila več kot 100.000 delovnih mest. Študija Priče-Watehouse pa kaže, da bo ta številka v petih letih narasla na 350.000. Skrajševanje delovnega časa v posameznih družbah le blaži položaj, ki je nastal zaradi prevelikih zmogljivosti in padca prodaje na glavnih trgih.
Tudi brazilska avtomobilska industrija je izgubila 250.000 delovnih mest: Delavci v tej deželi pa so izkoriščani enako kot konec prejšnjega stoletja.
Konferenca IMF meni, da se mora kovinarski sindikat organizirati proti multinacionalnemu kapitalu. IMF meni, da morajo vse nove investicije upoštevati sprejete socialne listine. Cilj IMF pa ostajajo višje plače in boljši socialni položaj zaposlenih. IMF misli, da je to dvoje jamstvo za večjo prizadevnost delavcev, p q
BODO MATERINI DOLGOVI POKOPALI TUDI HČERE?
V Mariboru in podravski regiji je v zadnjih letih v kovinskopredelovalni in elektroindustriji izgubilo zaposlitev že okoli 18 tisoč delavcev. Zato se je treba za vsako zdravo jedro v tej panogi boriti, še zlasti če proizvaja izdelke, ki imajo doma in v tujini zagotovljeno tržišče. To so poudarili na delovnem razgovoru, ki ga je minuli teden organiziral območni odbor SKEI za Podravje in na katerem so pretresli možnosti za rešitev podjetij Ferromoto Avtomobili in Ferromoto Ferrotherm, ki sta se znašli v velikih težavah zaradi stečaja matice — Ferromota, delniške družbe.
Pred leti so Ferromoto, ki mu je že takrat trda predla, poskušali rešiti z njegovo reorganizacijo na matico in deset hčera. Ob reorganizaciji so lastnino hčera prenesli na matico ta pa se je na njen račun zadolžila in prenesla breme odplačevanja dolgov na svoje hčere.
Ob uvedbi stečaja za Ferromoto matico so hčere ostale brez premoženja in z velikimi dolgovi. Ti so osem Ferromo-tovih hčera že spravili v stečaj, obstoj preostalih dveh pa je ogrožen, čeprav tekoče poslujeta uspešno. Podjetje Ferromoto Avtomobili, ki zaposluje blizu 100 delavcev, bremeni 300 milijonov tolarjev dolgov, Ferromoto Ferrotherm pa je zadolžen za okoli 250 milijonov tolarjev obveznosti. Bremena, ki sta jih obe hčeri podedovali od matere, so tako velika, da jima kljub dobrim programom in pozitivnemu poslovanju grozi stečaj.
Delavcem in menedžerjem
v obeh podjetjih, ki se borita za preživetje, je priskočil na pomoč območni odbor SKEI za Podravje. Ta je s pomočjo republiškega odbora SKEI seznanil s problematiko Ferromota Avtomobilov in Ferromota Ferrotherma tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Le-to se je posvetovalo z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Skladom Republike Slovenije za razvoj, Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in stečajnim upraviteljem Ferromota ter ugotovilo, da je »lastninske odnose med družbami in holdingom možno razreševati le po sodni poti, ne glede na očitno oškodovanost družb pri delitvi premoženja in dolgov«. Po mnenju ministrstva bi se družbi Avtomobili in Ferrotherm rešili pred stečajem le s sklenitvijo dogovora o ohranitvi proizvodnje z glavnimi upniki in stečajnim upraviteljem. Upniki bi lahko svoje terjatve kapitalizirali in
postali delni lastniki ter zagotovili obratna sredstva za rentabilno proizvodnjo, ministrstvi za gospodarske dejavnosti in za delo pa bi v okviru svojih pristojnosti in možnosti takšno odločitev podprli.
Predsednik in sekretar SKEI za Podravje Branko Me-dik in Edi Ozimič sta ohrabrena s pripravljenostjo ministrstva za gospodarske dejavnosti sklicala delovni razgovor o tej temi. Na njem sta sodelovala direktorja obeh podjetij, predstavniki občinskih izvršnih svetov iz Maribora in Ruš ter predsednik republiškega odbora SKEI Albert Vodovnik. Kljub vabilu se razgovora nista udeležila predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti in stečajni upravitelj Ferromota matice Gorazd Zemljarič, ki je območnemu odboru SKEI poslal pismo s pojasnilom, da »ima kot stečajni upravitelj pristojnosti zgolj na področjih, ki se nanašajo na poslovanje stečajnega dolžnika po uvedbi stečajnega postopka - vse informacije o poteku stečajnega postopka matice pa daje predsednik stečajnega senata Temeljnega sodišča v Mariboru«. Kako neusklajeni so pri nas pogledi na zakonodajo, priča dejstvo, da je pritegnitev stečajnega upravitelja matice v reševanju
hčera predlagalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti...
Zaradi odsotnosti predstavnikov ministrstva za gospodarske zadeve je velik del sestanka o nadaljnji usodi Avtomobilov in Forrotherma izzvenel v prazno. »Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki ima, izhajajoč iz proračunskega memoranduma, največje odgovornosti pri ohranjanju zdravih jeder, pač prelaga breme na sindikalna ramena,« je komentiral Branko Medik.
Kljub okrnjeni sestavi pa so se udeleženci delovnega razgovora vendarle dogovorili, da se bosta pristojna oddelka za gospodarstvo mariborske in ruške občine aktivno vključila v reševanje Avtomobilov in Forrotherma. Oblikovali so tudi predlog, da bi Agencija za sanacijo bank podjetjema odpisala glavnico, Kreditna banka Maribor pa obresti. Prav tako bi bilo treba preveriti pravne možnosti, da se lastnina nad objekti in delovnimi sredstvi prenese nazaj na hčeri.
V prizadevanja za ohranitev zdravih jeder bi se morala po mnenju SKEI vključiti tudi mariborska razvojna agencija, aktivneje pa bi lahko pomagala tudi Kreditna banka Maribor.
Tomaž Kšela
KAKO SE JE BANKA POLASTILA ČOLNARNE
Blizu 2200 bivših delavcev Elektrokovine v stečaju budno spremlja potek stečajnega postopka, saj so tudi eden največjih upnikov. Delavci so sicer vedeli in še vedo, da je bila Elektrokovina prezadolžena, vendar pa so upali in upajo, da ima toliko nepremičnin in strojev, da bodo sredstva od njihove prodaje zadostovala za poplačilo njihovih terjatev.
Zato je mnoge delavce tembolj razočarala in vznemirila vest, da je Elektrokovina že pred uvedbo stečajnega postopka 7. oktobra lani odprodala čolnarno v Limbušu. To so delavci Elektrokovine gradili dobesedno s svojimi rokami. Na še večji odmev pa je naletel podatek, da je Elektrokovina, čolnarno ob Dravi prodala družbi v družbeni lastnini Fineku d.o.o., podjetju za finančne storitve, trženje in svetovanje, katerega ustanoviteljica je Kreditna banka Maribor. Fineko je odkupil čolnarno 31. avgusta lani, le nekaj dni, predno je skupščina Elektrokovine s soglasjem največjega upnika Kreditne banke Maribor dala na sodišče predlog za uvedbo stečajnega postopka za Elektroko-vino. Pri delavcih ostaja grenak priokus, da je bančna družba Fineko pred uvedbo stečajnega postopka od Elek-. trokovine odkupila tisto, kar je bilo še nekaj vredno, posebej še, ker je Fineko avgusta lani od Elektrokovine odkupil še poslovne prostore v Ljubljani za okoli 280 tisoč mark ter poslovne prostore na Prešernovi ulici v Mariboru za okoli 260 tisoč mark.
Elektrokovinino čolnarno je družba Fineko kupila za 393
tisoč mark. S kupoprodajno pogodbo se je vodstvu Elektrokovine in bančni firmi Fineko tako mudilo, da je moral stalni sodni izvedenec in cenilec pripraviti cenitev v treh dneh, kar pa glede na urejenost in usklajenost naših katastrov s stanjem v naravi ter glede na ažurnost podatkov v zemljiških knjigah sploh ni bilo enostavno. Ko so kupoprodajno pogodbo med Elek-trokovino in Finekom z omenjeno ceno dobili v roke da-carji, so imeli pomisleke. Tako je moral sodni cenilec pripraviti za odmero davkov novo, višjo cenitev (šlo je za nejasnost v zvezi z opredelitvijo določenega zemljišča, ki jo je odpravil z izdajo svoje »opredelitve« Zavod za planiranje in urbanistično načrtovanje pri občini Maribor skoraj dva meseca po podpisu kupoprodajne pogodbe). Tako je kupoprodajna pogodba med Elektro-kovino in Finekom pravzaprav enkratna: kupec je čolnarno v Limbušu kupil za 27.631.242,46 tolarja, medtem ko je Elektrokovina plačala državi davek na promet nepremičnin od prodane nepremičnine v vrednosti
30.473.281 tolarjev. Davek na promet nepremičnin je bil tako odmerjen in plačan potem, ko Elektrokovine že nekaj časa ni bilo več, pač pa je bila samo še Elektrokovina v stečaju.
Bančna družba Fineko je Temeljnemu sodišču v Mariboru predlagala, naj se iz stečajne mase izločijo navedene terjatve. Če bo do tega tudi prišlo, bo stečajna masa zmanjšana, manjše pa bodo tudi možnosti za bivše delavce Elektrokovine, da bi dobili tisto, kar so si zaslužili in kar jim Elektrokovina v stečaju dolguje.
Mnogi stari elektrokovinča-ni kar ne morejo verjeti, da je vse tako, kakor je: službo so izgubili čez noč, plačila za zadnje mesece dela niso dobili ali vsaj ne v celoti, na zavod za zaposlovanje so morali brez odpravnin, trenutno pa je še veliko vprašanje, ali bo stečajna masa dovolj velika za poplačilo njihovih terjatev do podjetja. Sedaj so izvedeli še to, da so jim pred uvedbo stečajnega postopka prodali tudi čolnarno, ki je bila zares »čisto njihova« in v kateri so mnogi videli »zlato rezervo«
za težke čase. V koncernu TVT so s čolnarno naredili drugače. Prodali so jo zato, da so lahko z izkupičkom poplačali odpravnine trajno presežnim delavcem.
Pri vsem tem je bivšim elek-trokovinčanom v uteho samo to, da je kmalu po uvedbi stečajnega postopka stekla proizvodnja v štirih hčerah, ki tekoče uspešno poslujejo, v njih pa ima delo okoli 550 od 2200 bivših elektrokovinčanov. Štiri mlada podjetja imajo mesečno okoli 250 milijonov tolarjev realizacije, kolikor jo je imela pred stečajem celotna Elektrokovina, mesečno pa izvozijo skoraj za dva milijona mark proizvodov oziroma več kot bivša Elektrokovina. Kapitalski vložek Elektrokovine v podjetju Svetilke je že odkupil Siemens, ki je zainteresiran tudi za nadaljevanje in razširitev proizvodnje. Številni bivši elektrokovinčani, med katerimi so mnogi še vedno brezposelni, upajo, da bo vsaj Elektrokovina živela naprej in dajala kruh novim rodovom, če se že sami počutijo izigrane. Tudi za »svojo« čolnarno v Limbušu.
Tomaž Kšela
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
• več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
• Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT
• Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT
• Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT
• Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
• Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
• Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT
• ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT
• KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek
--------------------------------->f—
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
... izv. • Plačni sistem
... izv. • Kariera kot...
... izv. • Socialna država...
... izv. • Zdrav. zav...
...... izv. • Kol. pog. za negosp..
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:...............................
izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last.
Ulica, poštna št. in kraj:.
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................ ........................................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
Potrošniška porota
INSTANCA ZA VSAKDANJA, DROBNA PONIŽANJA
Zveza potrošnikov Slovenije je bila ustanovljena julija leta 1990, ko je dvajset posameznikov podpisalo ustanovni akt o začetku delovanja zveze. Danes imajo približno 3500 članov, ki so avtomatično naročeni tudi na revijo VIR (vzgoja in informiranje potrošnikov), ki izhaja desetkrat na leto. Pomembno pa je predvsem to, da vsak član zveze dobi tudi brezplačen pravni nasvet za morebiten problem, s katerim se je srečal ob obisku banke, trgovine, zavarovalnice... Kot poudarja Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, njihovo delovanje že počasi razbija okvire anonimnosti in so vedno bolj poznani po vsej Sloveniji. Tako kot pri vseh drugih podobnih združenjih pa je tudi pri zvezi potrošnikov še vedno največji problem pomanjkanje denarja. Nekaj denarja za svoje delo sicer dobijo iz proračuna, nekaj pa prikaplja od naročnin na revijo VIR, medtem ko za razreševanje kakšnih večjih problemov, ki tarejo potrošnike, oenarja običajno ni. Problem je tudi pomanjkanje sposobnih kadrov, saj, kot poudarja Kutinova, »z majhno ekipo ni mogoče de-ati čudežev«.
Potrošniki so v današnjih časih izpostavljeni mnogim prevaram trgovcev, bank itd. S katerimi problemi pa se najpogosteje srečujejo potrošniki v Sloveniji?
-Še vedno so najbolj v ospredju oroblemi, kjer je. prišlo do raznih manipulacij z denarjem. Velik problem so potrošnikom na primer povzročila dolgoročna stanovanjska posojila, ki so samo delno razrešena skozi stanovanjski sklad, delno pa jih poskušamo razreševati tudi v zvezi potrošnikov. Na žalost pa se klobčič razpleta zelo počasi, saj po dveh letih nismo uspeli dobiti razsodbe niti na temeljnem sodišču v Ljubljani. Drugi velik problem pa nam povzroča Zavod za vzajemno pomoč Asista, kjer so ljudje shranjevali svoje prihranke, saj so predvidevali, da bodo
v kratkem dobili brezobrestna posojila. Celotna zadeva pa se je na žalost kar precej zapletla in vprašanje je, kako se bo v prihodnje razrešila.«
Verjetno pa se vam ljudje pritožujejo tudi v zvezi s kakšnimi manjšimi, vsakdanjimi zapleti?
»Seveda, res pa je tudi, da nas ljudje velikokrat kličejo tudi zato, ker ne vedo, kam drugam bi se lahko obrnili. Precej težav imamo tudi zaradi upravljanj stanovanj. Velika akcija odkupa družbenega fonda, ki je potekala pred leti, je celo vrsto ljudi postavila v položaj lastnikov stano-
vanj. Ti ljudje v večini primerov živijo v naseljih in v stanovanjskih blokih, kar pomeni, da ne živijo v individualnih stanovanjih. To pa pomeni, da je treba urediti še celo vrsto formalnih zadev, treba je skleniti pogodbe o upravljanju, ljudje pa o teh pravnih zadevah večinoma nimajo dovolj znanj. Takšno stanje pa je kot nalašč lovišče za prevarante, ki se poslužujejo najzahtevnejših goljufij. Prav tako še vedno sprejemamo precej pritožb v zvezi z zavarovanji, s prodajo nepremičnin in z najemanjem stanovanj...«
Tisti, ki bolj natančno
Pavle Čelik
NAROČILNICA
Nova knjiga
Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države.
V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek.
Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956.
----------------
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)-izvod(ov) knjige POLICIJA,
DEMONSTRACIJE, OBLAST.
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj: --
Ime in priimek podpisnika: _ Naročeno dne: -------------
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku
mi pošljite po povzetju
žg
Podpis naročnika
spremljajo vaše delovanje, se še vedno spominjajo vaših »prerekanj« s SKB banko...
»No, kar se tiče SKB banke, se je toliko spremenilo na bolje, da imamo v zvezi s popusti, ki jih je banka obljubila svojim strankam, nato pa jih je razveljavila, dobljeno tožbo na prvi stopnji, tako da bo SKB banka svojo obveznost do strank najverjetneje morala izpolniti. Nauk te zgodbe pa je, da banka popusta, ki ga je sama ponudila, kasneje kar tako ne more razveljaviti.«
Kot sva omenila že na začetku, vas ljudje še premalo poznajo, zato je vsako pojavljanje v javnosti, še posebej na televiziji, verjetno zelo koristno za vaš imidž?
»Vsekakor. To je tudi dokazala oddaja z novinarjem Sandijem Čolnikom, ko sem bila gost v njegovi večerni oddaji. Tako se je po tej oddaji vedenje o zvezi potrošnikov Slovenije zelo povečalo, dobili smo nove člane, zelo pa se je povečalo tudi število telefonskih klicev ljudi, ki so se znašli v različnih stiskah. Takšnega odziva smo bili zelo veseli, saj smo tako dobili potrdilo, da smo na pravi poti.«
Zdaj pripravljate novo serijo oddaj na slovenski televiziji, zato nas zanima, o čem bo v teh oddajah tekla beseda.
»To bodo tako imenovane Kontaktne oddaje, kjer bomo razpravljali o konkretnih problemih, tako vsakdanjih kot nevsakdanjih, ki tarejo slovenske potrošnike. V studio bomo vabili tudi potrošnike, tako da bomo soočili več mnenj ljudi z različnih strani. Naš namen je, da bi oddajo naredili čimbolj živo in stvarno, zato bodo ljudje tudi lahko klicali v studio in povedali svoje mnenje. To bo redna mesečna oddaja ob ponedeljkih, predvajali pa jo bomo na prvem programu po drugem televizijskem dnevniku in bo trajala 40 minut. Oddajo bova pripravljali skupaj z novinarko Natašo Pirc. Rada bi še poudarila, da smo zelo zadovoljni s časom predvajanja oddaje, saj je to eden najbolj gledanih terminov na slovenski televiziji. Namen oddaje pa je predvsem reševanje problemov in ne slovenskih potrošnikov le razpravljanje o njih.«
D. R.
Borca sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 14
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas
za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, NAJ BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH - SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 50 DEM v tolarski protivrednosti in 5 odstotni davek.
3.	Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM. prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Po 2. aprilu cene nižje za 20%.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: penzion 31 DEM, polpenzion 25 DEM. TO PONUDBO PRIPOROČAMO.
5.	Počitniške hišice v Bohinju - UKANC v idiličnem okolju poo Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti. TERMINI po 16. aprilu.
6.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 41 DEM v tolarski protivrednosti.
POČITNIŠKA STANOVANJA V KRANJSKI GORI - za štiri osebe v naselju Čičare. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti.
Zdravilišča
1.	POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. cene 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 2. maju.
2.	Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosti posamezni termini. Cena 49 DEM v tolarski protivrednosti, turistična taksa ni vključena.
Morje
1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev.
2 .Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.400 tolarjev na dan.
3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.800 tolarjev na dan.
AVSTRIJI
ČIST
ZRAK,
NAM
ODPADKE
Sanacija TE Šoštanj poteka, ne da bi bilo rešeno vprašanje odlaganja apna, uporabljenega pri odžveplavanju. Po programu bo ob koncu sanacije teh odpadkov vsako leto 250.000 ton (!), končni rezultat sanacije bo 18.000 ton letnega izpusta žveplovega dvokisa.
Sanacija poteka, čeprav ni rešeno vprašanje odlaganja odpadkov. Po našem prepričanju je to črna gradnja. Razumljivo je, da je to predvsem slovenski problem, čeprav bi morali svoj del obveznosti prevzeti tudi v Avstriji, saj nenazadnje izvaja poglavitni del sanacije avstrijski konzorcij. Ni mogoče pristati na položaj, da Avstrijo zanima zgolj sanacija zraka, problem odpadkov, ki je posledica sanacije, pa naj ostane zgolj Sloveniji.
Postavljamo pa tudi vprašanje končnega rezultata sanacije. Primerjava pokaže, da bo termoelektrarna Šoštanj po sanaciji spuščala v zrak toliko žveplovega dvokisa, kot znaša polovica vseh takih emisij v Avstriji, ali štirikrat toliko, kot znašajo vse takšne emisije v industrijskem Celju.
Karel Lipič Rajnik SEG
B. SEJEMSKA PONUDBA
1.	LONDON, mednarodni sejem kozmetike in frizerskih potrebščin od 16. do 20. aprila. Štiridnevni obisk sejma stane 645 USD v tolarski protivrednosti.
2.	INDUSTRIJSKI SEJEM HANNOVER, od 20. do 27. aprila, tridnevni ogled sejma 990 DEM, štiridnevni 1050 DEM v tolarski protivrednosti.
4. WORLD DIDAC BASEL, mednarodni sejem učil, knjig, šolskih potrebščin, avdiovizualnih pripomočkov, didaktičnih pripomočkov, igrač za vrtce. Sejem bo od 31. maja do 5. junija. Posamezni programi od 350 DEM dalje. Za skupine nad 40 oseb oblikujemo program obiska po vaših željah.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH
2.	PODJETJA, SINDIKALNE ORGANIZACIJE, AGENCIJE IN PRIVATNE LASTNIKE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE PONUDBE ZA LETOŠNJE POLETJE.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezen/irani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške: pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO
»Ali je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?«
To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri ČZP Enotnost.

*
Mf
|£|
■Trr

rii
SK

Sindikalna lista
Prvi <M
1. Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) Kilometrina (od 31. 7.93 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini
5.	Regres za prehrano
marec 1994
SIT
2.500
1.200
900
20,60
24.607
900
5.200
Drugi (M
V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od novembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od novembra ’93 do januarja ’94 znaša 52.009,00 tolarjev.
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let	26.005,00
-	za 20 let	39.007,00
-	za 30 let	52.009,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	156.027,00
3.	Solidarnostne pomoči	52.009,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
NEPEDAGOŠKI DELAVCI USTANOVILI KONFERENCO
Vprašanje:
Z bivšo ženo sva že dalj časa razvezana. Pred dvema letoma mi je bilo s sodbo sodišča določeno plačevanje preživnine v znesku 8.000 tolarjev. Sedaj pa ta preživnina znaša okrog 15.000 tolarjev. Razmere v podjetju, kjer sem zaposlen so se zelo poslabšale in moj osebni dohodek znaša 32.000 tolarjev. Pred pol leta se mi je z drugo ženo rodil še en otrok, ki ga moram preživljati, tako da preživnine v znesku 15.000 tolarjev ne zmorem plačevati. Kaj lahko storim?
Odgovor:
Preživnina se določa po potrebi upravičenca in po zmožnostih zavezanca za njeno plačevanje. Sodišče v postopku določanja preživnine razišče vse okoliščine, pomembne za določanje preživnine (potrebe otroka, izdatki za življenje starša in otroka, pri katerem otrok živi, dohodke in vire preživljanja starša, ki mu je
POZOR, ODPRTI TELEFON!
313-942

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Od- | ; slej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro!
jiji; Na republiškem odboru Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejav-jijij nosti Slovenije so držali besedo, ki so jo med lansko učiteljsko stavko dali nepedagoškim jijij: delavcem: po večmesečnih temeljitih pripravah so prejšnji teden sklicali konstitutivno sejo jijij Konference nepedagoških delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki bo odslej pod njihovim okriljem uveljavljala svoje specifične interese.
j:|:j
terim bodo določeni pogoji ke^pfemože^e^^^morebitne napredovanja na istem de- Jg druge obveznosti za preživljanje
Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista objavlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
KAJ DELAJO
I
I
:*•
i
Na konstitutivni seji, ki se jo je udeležil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, je predsednik Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Franc Klepej v svojem uvodnem nagovoru sicer dejal, da so bili v ta sindikat že doslej vključeni zaposleni vseh profilov, torej tudi nepeda-
Kd^feVrenCeakoPta0biike delovanja te interesne sku-i:j:: pine resda lažje oblikovali in uveljavljali svoje specifične interese.
i:-;:	Predlog programskih
•j;:: izhodišč Konference nepe-dagoških delavcev v vzgoj-no-izobraževalnih dejavno-stih je predstavil sekretar •jiji KOS Bojan Hribar (objavili Ijamo jih posebej). Ob tem je i$i navzoče seznanil z novostmi, W ki jih bo na področju plač i$i prinesel zakon o razmerjih i$i plač v javnih zavodih, dr-ivi žavnih organih in organih $ lokalnih skupnosti. Pri tem je opozoril, da je zakon tik i-i-i pred sprejemom, tako da bo ijiji sprejet le z amandmaji, ki jih i$i je predlagala vlada. Dalje je ijiji poudaril, da lahko že v krat-
kem računajo na popravke plač nepedagoških delavcev le na osnovi napredovanja na istem delovnem mestu v plačilne razrede, ki ga poleg povečanja koeficientov
v prvih štirih tarifnih skupinah (za 0,10) prinaša zakon o razmerjih plač. V skladu z zakonskim določilom bo sindikat lahko dal mnenje k predlogu pravilnika, s ka-
		¥	vdknnhlielfih v|l	Ih	ih U D	
Sindikat finančnih organizacij
Živahno na vseh področjih
ROS finančnih organizacij je organiziral zimske igre ŠIFO ’94 na Sorici. Med 520 udeleženci je bilo 320 tekmovalcev.
Sestala se je konferenca sindikata Zavarovalnice Triglav in obravnavala zaključni račun ter oblikovala pobude in predloge delodajalcev. Oblikovana je pogodba o pogojih dela sindikata v Zavarovalnici Triglav; o njej tečejo pogajanja z delodajalcem.
Sestala se je koordinacija sindikata SDK in se seznanila z zakonom o agenciji in zakonom o računskem sodišču. Oblikovana je pogodba o pogojih dela sindikata, o kateri se bodo pogovarjali z delodajalcem.
Drago Sčemjavič, sekretar
Programska izhodišča
1)	Nepedagoški delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih smo se včlanili v Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, da bi kot posebna interesna skupina organizirano izražali in uveljavljali svoje ekonomske, socialne in druge interese.
2)	Temeljni cilj našega delovanja - varovanje pravic in izboljševanje pravne, socialne in materialne varnosti — bomo uresničevali z:
-	vplivanjem na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki zadevajo pravice delavcev;
-	sodelovanjem pri sklepanju kolektivnih pogodb in pri nadzoru nad njihovim izvajanjem;
-	razvijanjem sodelovanja delavcev pri upravljanju;
-	razvijanjem vzajemnosti in solidarnosti med delavci;
-	izvajanjem aktivnosti za uveljavljanje interesov delavcev s pomočjo vseh sredstev sindikalnega boja, vključno s stavko.
3)	Težišče delovanja konference nepedagoških delavcev bo usmerjeno zlasti v:
-	varovanje zaposlitve;
-	izboljševanje plač oziroma vrednotenja dela;
-	ureditev primerne dolžine trajanja letnega dopusta;
-	pridobivanje volilne pravice oziroma pravice do sodelovanja nepedagoških delavcev pri upravljanju.
lovnem mestu.
Druge poti za boljše vrednotenje dela nepedagoških delavcev pa so: uveljavitev dodatkov na specifične pogoje dela s panožno kolektivno pogodbo, katere besedilo sta oba reprezentativna sindikata med seboj že uskladila; dvig izhodiščne plače oziroma njeno postopno približevanje izhodiščni plači v gospodarstvu v skladu s skupno izjavo pogajalskih skupin vlade RS in negospodarskih sindikatov, ki je bila sprejeta kot priloga aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti; sprememba standardov in normativov tako, da bi pri sistemiziranju delovnih mest
1
1
1
I
i
I
1
I
1
$
1
I
I
zavezanca za plačevanje preživnine). Tako določena preživnina se usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Sloveniji s sklepom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V primeru, da se kasneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo preživnino, sme sodišče po predlogu prizadetega določeno preživnino znižati, zvišati ali ustaviti.
Glede na povedano morate pred sodiščem vložiti tožbo za znižanje preživnine, saj so se okoliščine pri vas od časa, ko je sodišče odločalo o višini preživnine, zelo spremenile (rodil se vam je še en otrok, znižal se vam je osebni dohodek). Sodišče bo v dokaznem postopku ugotovilo vsa dejstva in nato določilo preživnino.
Vprašanje:
Imam dva sinova. Eden izmed njiju je že nekaj časa brez službe, vdal se je pijači, zdraviti se noče, delati pa tudi ne. Napravil sem oporoko, s katero sem vse zapustil enemu sinu. Sedaj pa mi je sosed povedal, da ima drugi sin kljub temu, da sem v oporoki vse zapustil drugemu, pravico do nujnega deleža.
Odgovor:
Oporočitelj (tisti, ki z oporoko razpolaga s svojim premoženjem) mora v oporoki na nedvoumen način izraziti, katerega dediča bo razdedinil. Koristno
pa je, da navede tudi razloge za razdedinjenje. Razlogi za razde-dinjenje so:
•	če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
•	če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše,
•	če je storil kako kaznivo dejanje zoper temelje družbene ureditve,
•	če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Razdedinjenje pa je lahko delno ali popolno.
Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedi-njenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je oporoka napravljena, razlog brezdelja in nepoštenega življenja pa tudi takrat, ko je zapustnik umrl.
Kot vidite, ni dovolj, da v oporoki nujnega dediča »prezrete« in vse zapustite enemu dediču, potrebno je še izrecno razdedi-
njenje. Obstaja pa še možnost, seveda če ima vaš sin potomce, da mu odvzamete njegov nujni delež v korist potomcev. Imeti pa mora mladoletnega otroka ob uvedbi dedovanja.
Vprašanje:
Imam družbo z omejeno odgovornostjo. Do 31. 5. 1994 bi jo moral dokapitalizirati do 1.500.000 tolarjev. Ker poslujem v manjšem obsegu, toliko denarja nimam, podjetja pa ne bi rad likvidiral. Kako lahko še naprej poslujem?
Odgovor:
V primeru, da družbe ne boste »dokapitalizirali«, v prihodnje ne morete poslovati v taki obliki kot dosedaj. V vašem primeru obstaja možnost, da sedanjo družbo preoblikujete v družbo z neomejeno odgovornostjo. Najbolje je, da se glede preoblikovanja obrnete na odvetnika, ker morajo biti akti sestavljeni v obliki notarskega zapisa. Pomembno pa je tudi dejstvo, da družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe odgovarjajo tudi z vsem svojim premoženjem.
alternativno dovoljevali za eno stopnjo višjo izobrazbo g: (po izdelavi konkretnih opi-
sov del in nalog za posamez-no delovno mesto).	:|jj:
Na koncu so udeleženci seje za predsednico Konfer- ji;: nece nepedagoških delavcev :j| v vzgojno-izobraževalnih j:-:
zavodih soglasno izvolili Tatjano Arčon, tajnico na osnovni šoli Medvode, za njeno namestnico pa Marijo Labaš, računovodkinjo na osnovni šoli Kamnica.
D. K.

Kraljestva ruskega medveda
Sindikat kemične,
KIlO nekovinske
J in gumarske industrije
Potrpežljivost pojenjuje
Sindikat KNG je že v začetku marca naslovil partnerjem iz GZS pobudo za nadaljevanje pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti, vendar do konca meseca ni dobil nobenega odgovora. Zvedel je le, da je združenje nekovin sicer dalo njihovo pobudo na dnevni red seje odbora, vendar brez učinka, saj se je vse končalo z že znanim stališčem, da bodo o nadaljevanju pogajanj odločali po podpisu tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Mnenja združenja kemične in gumarske industrije pa niso prejeli.
Ker potrpežljivost članstva počasi pojenjuje, so člani izvršnega odbora sindikata KNG na svoji zadnji seji sprejeli odločen sklep: »Od združenj kemične in gumarske industrije ter nekovin pri GZS zahtevamo, da nam do 11. aprila posredujejo svoja stališča do pogajanj.« Sicer...
D. K.
Sindikat dižavnih In družbenih organov
V pripravi pravilnik o napredovanju
ROS državnih in družbenih organov je na zadnji seji sprejel poročilo za leto 1993, poročilo o finančnem poslovanju za leto 1993, zaključni račun 1993, finančni načrt za leto 1994 in program dela za leto 1994.
Predsednike izvršnih odborov sindikata ponovno opozarjamo na spoštovanje uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač in navodila za izpolnjevanje obrazcev iz te uredbe. Rok poteče 31. 3. 1994. Računovodstva so dolžna sezname s podatki dostaviti Ministrstvu za delo. ROS in drugi podpisniki KP za negospodarstvo so poslali Vladi Republike Slovenije zahtevo za izplačilo regresa in v zvezi s tem zahtevali pogajanja. Vlada še ni odgovorila.
Izvedeli smo, da se pripravlja pravilnik o napredovanju. Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti je bil sprejet na tretji obravnavi v državnem zboru. Ko bomo prejeli prvo različico pravilnika o napredovanju, bomo sklicali posamezne konference in ROS.
Drago Ščemjavič, sekretar

Pogajanjem
na rob
V sindikatu lesarstva Slovenije smo odločitev, da ne damo soglasja za podpis tarifne priloge za leto 1994 in dogovora o politiki plač, sprejeli na podlagi soglasja v sindikatih podjetij. Sedemdesetim sindikatom podjetij (20.400 članov) smo zastavili vprašanje: »Ali se strinajte, da damo soglasje za podpis tarifne priloge 94 in dogovora o politiki plač, s tem da je izhodiščna plača za I. tarifni razred 35.828 SIT z možnostjo znižanja do 10%?*:
Odgovorilo je 46 sindikatov podjetij ali 65% vseh, v katerih je včlanjenih 15.125 članov.
Dvaindvajset sindikatov podjetij (4.418 članov) je soglašalo s podpisom, 24 sindikatov podjetij (10.707 članov) ali večina pa ne.
Ker je zadnje čase veliko besed o tem, kaj se bo sedaj zgodilo, ker se vrstijo razne napovedi, ker se sindikatom obeša »odgovornost« ipd., želim povedati tole:
Za kakršenkoli izid pogajanj sta »krivi« lahko le stranki, ki sta se pogajali, ali vsaka stranka zase nosi odgovornost. S tega zornega kota smo v sindikatih svojo odgovornost pred člani opravičili, saj smo vztrajali natanko na tem, kar nam je naložilo članstvo. Po vsej verjetnosti pa je odgovornost pred svojimi člani opravičila tudi zbornica, saj je vztrajala na stališčih upravnega odbora.
Če pa stvari gledamo z drugega zornega kota, ne moremo pristati na oceno, da smo za neuspešna pogajanja krivi zgolj sindikati. Pogajanja o tarifni prilogi 1994 so bila samo fasada za to, da bi se dogovorili o nekem drugem cilju (v interesu vlade), ki se mu reče dogovor o politiki plač v letu 1994. Res je, da je vlada večkrat poskušala:
-	s socialnim paktom,
-	z vplivanjem, da bi do dogovora prišli pogajanji med GZS in sindikati,
vendar smo v sindikatih ocenili, da na socialni pakt (napisan enostransko) ne moremo pristati, podpis sindikatov pod dogovor o politiki plač pa bi pomenil pristanek sindikatov na omejevanje plač in na določitev praga za njihovo obdavčenje.
Torej so bila pogajanja o tarifni prilogi očitno instrument za dosego drugega cilja — politike dejanskih plač. Zato je
toliko bolj nerazumljivo ultimativno vztrajanje GZS, da se o višjem izhodišču od 35.828 tolarjev z možnostjo do 10-odstotnega znižanja ne želijo in ne mislijo pogajati.
Če bi sindikati pristali na oba dokumenta, je vprašljivo, kaj bi se dogajalo s panožnimi kolektivnimi pogodbami-Možnost je le ena. Če bi jih hoteli izvajati, bi jih morali spraviti v okvir dogovora o politiki plač — kar pa bi bil za nekatere sindikate korak nazaj od že doseženega - ali pa panožne kolektivne pogodbe izvajati in plačevati davek. Popolnoma jasno je, da smo sindikati imeli na izbiro ali podpis dokumentov ali odgovornost za morebitni drugačen vladni ukrep. Odgovornosti za ukrepanje vlade pa sindikati ne moremo nositi.
Marjan Ferčec
i
Angleška poljudnoznanstvena oddaja Kraljestva ruskega medveda prikazuje dotlej neraziskana prostranstva nekdanje Sovjetske zveze. Snemali so jo tri leta in v šest 50-minutnih oddaj	strnili
spektakularna bogastva raznolikih in divjih pokrajin.
V pustih in nerodovitnih puščavskih predelih osrednje Azije je na severnem robu Kaspijskega morja bujen zelen trikotnik. Izliv reke Volge je eno najpomembnejših ruskih močvirnih področij in tu je tudi najstarejši narodni park na svetu - Astrahan. V Astrahanu se mešajo afriške, evropske in azijske živalske vrste in rastlinje. Delta je zaradi pomladnih poplav izjemno rodovitna. Tu £•: i je gojišče ptic, rib in dvoživk, j:jS poleg tega pa je tod v izobilju največjih poslastic na svetu. £•: Ko jesetri potujejo na drstišča proti severovzhodu, jih lovijo •j::- in ubijajo zaradi »črnih dragu-Š!:	Ijev« Astrahana - kaviarja...
Prvi del iz serije Kraljestva ruskega medveda pod naslo-£•:	vom Kaspijski dragulj bo na
:::§ sporedu v soboto, 2. aprila, ob i:;!: 17.10 na TVS 1.
I
I
$
i
i
i
8
Sii
$
$
Gore in ljudje
i:-:; V naših gorah je malo tako divjih in tako samotnih prede-:£• lov, kot so gore Marttdjkove j:;:j skupine. Sodelavci oddaje Goji::: re in ljudje so se tokrat podali Iv:	na potepanje od bivaka Za
Akom do bivaka n na jezerih. :::•:	Pri tem so sledili zapisom Ska-
iji:! laševa, Juga in Kvedra. V od-i:;:; daji bodo spregovorili tudi ji:'::	O filmu Wemerja Herzoga
ijiji Krik stene, ki prihaja v slo-jijij: venske kinodvorane, spomnili jj:ji pa se bodo tudi treh doseda-jjijj njih vzponov slovenskih alpi-jijij: nistov na Cerro Torre; na bi-:j:ji vaku II so se namreč srečali jjjjj z Janezom Jegličem, ki je opi-jijij sal najnovejši uspeh slovenske :j:ji naveze na to goro. jjjjj Oddaja Gore in ljudje bo na :& sporedu v soboto, 2. aprila ob Si 20.30 na TVS 1.
M
DE KANAL - DE
izmenjava ognja
Napeta zgodba se odvija na ulicah Prage in Londona. Dva zelo različna moža se morata odločiti: ali bosta žrtvovala svoje prepričanje ali življenji svojih otrok.
Michael Shanks je britanski intelektualni desničar, ki je dolga leta proučeval nevarne učinke komunizma in terorizma. Lepega dne ugrabijo v Londonu njegovo 16-letno hčer. V osemdesetih letih je Michael prijateljeval z voditelji vzhodnoevropskih držav, ki so se hoteli osvoboditi sovjetskega jarma; eden od njih je Vladimir Slajek, demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške, ki ga zdaj vznemirja naraščajoči nacionalizem. Vladimirjeva hči Olga obišče Michaela, a ne ve, da jo zasleduje skupina nevarnih separatističnih teroristov....
Drama bo na sporedu v ponedeljek, 4. aprila ob 20.05 na TVS 2.
Spor ponoči
Mae Doyle (igra jo Barbara Stanwyck) se po desetih letih razočarana vrne k mlajšemu bratu Joeju (Keith Andes) v malo ribiško mestece. Bratov prijatelj Jerry Damalo (Paul Douglas) se zaljubi v Mae, ki nazadnje, vsega naveličana, pristane, da se z njim poroči. Toda Jerryjev neločljivi prijatelj Earl (Robert Ryan), sicer kinooperater v edinem mestnem kinu, zapelje prijateljevo ženo. Ljubosumni Jerry pobesni, ko zve za resnico, toda Mae prepreči, da bi Jerry storil kakšno neumnost, saj imata otroka in zaradi njega bosta ostala skupaj. Vzporedno s tem klasičnim trikotnikom spremljamo še zgodbo tipičnega ameriškega mladega para (Joe in njegova žena v izvrstni interpretaciji tedaj še malo znane Marilyn Monroe), ki nima nikakršnih velikih želja niti možnosti, da bi presegel trdno zakoličene okvire socialne danosti (skromen zaslužek obeh) v sproletariziranem okolju ribiškopredelovalne industrije.
Film bo na sporedu v sredo, 6. aprila ob 20.35 na TVS 1.
SKEI je izdal lično brošuro z naslovom Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori, ki jo je napisala njihova pravnica Lidija Jerkič. »Morda bodo tudi vam spodnje vrstice kdaj v pomoč,« je pripisala k uvodu in dodala: »Če se kdo želi pogovarjati o odgovorih in vprašanjih ali se o njih z mano prepirati, naj pokliče na (061) 312-246.«
Vprašanje:
V podjetju ugotavljajo trajne presežke. Vprašanje se zastavlja v zvezi s posebnim varstvom sindikalnih zaupnikov. Ali zakon varuje enega ali vse sindikalne zaupnike v organizaciji?
Odgovor:
Sindikalnega poverjenika po določilih 5.čl. ZDR brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežne delavce. Ta prepoved je relativna, kar pomeni, da ta uvrstitev ni dopustna zaradi »sindikalne dejavnosti«^ Ob tej prepovedi pa obstaja tudi absolutna prepoved v določilih 4. ali-nee 36.c čl. citiranega zakona. Po omenjenem določilu sindikalnemu zaupniku med opravljanjem funkcije in še nadaljnji dve leti ne more prenehati delovno razmerje. Zakon uporablja ednino, kar je razlog, da tovrstnega posebnega varstva ne more uživati več kot en sindikalni zaupnik posameznega sin^ dikata. Dokler v pogojih že Uvedenega sindikalnega pluralizma ne bodo uzakonjena pravila o reprezentativnosti sindikatov, bo vsak sindikat upravičen do enega sindikalnega zaupnika, ki bo v razmerju do delodajalca užival posebno varstvo. Po sprejetju omenjenih norm pa 'je pričakovati, da bodo ta beneficij uživali le reprezentativni sindikati.
Opomba: Ne smemo prezreti, da mnenje razlaga le zakonsko določbo in se ne spušča v ureditev KPD. Upoštevati je namreč potrebno tudi določilo 51.čl. KPD, ki opredeljuje določitev števila pooblaščenih sindikalnih zaupnikov s pravicami in dolžnostmi po KPD, med katerimi je tudi pravica do delovnopravne imunitete.
Vprašanje:
36.f čl. ZDR določa, da delavcu, ki mu preneha delovno razmerje kot trajnemu presežku, pripada odpravnina. Kaj je osnova za odpravnino: OD v zadnjih treh mesecih ali kaj drugega?
Odgovor:
Osnova za odmero odpravnine delavcu po določbi 3.odst. 36. 7 čl. ZDR je OD, ki ga je delavec prejel za zadnje tri mesece dejansko opravljenega dela.
Vprašanje:
Kako se izplača nadomestilo OD trajnemu presežnemu delavcu v enkratnem znesku?
Odgovor:
Nadomestilo OD delavcu, katerega delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, se izplačuje šest mesecev v času odpovednega roka, če seveda tak delavec v tem času ne dela, na enak način, kot se izplačujejo OD. Obračunavajo in plačujejo se prispevki iz socialnega zavarovanja ter davek iz osebnih prejemkov, delavec pa prejema nadomestilo v neto znesku.
Če se delavec odloči za enkratno izplačilo nadomestila OD, se prispevki ne obračunavajo, niti ne plačujejo, ker v tem primeru preneha delovno razmerje. Davek od nadomestila OD se obračuna tako, kot da bi šlo za izplačevanje nadomestila OD šest mesecev, torej od osnove, ki jo dobimo tako, da skupni znesek delimo s številom mesecev, za katere je nadomestilo namenjeno. Davek kot pri izplačilu OD odtegne delodajalec, delavec pa prejme neto nadomestilo OD.
I!
V
	
_____g *

Podravje
Pomagajmo pomoči potrebnim
»Čim več daješ, tem več imaš« Lao Tse
V	okviru priprav na prvomajska srečanja smo v Območni organizaciji sindikatov Podravja pozvali sindikate podjetij in zavodov ter posamezne člane ZSSS k sodelovanju z naslednjim pismom:
Spoštovani!
Vsako leto ob svetovnem delavskem prazniku in našem državnem prazniku 1. maju organiziramo solidarnostno akcijo pomoči potrebnim.
V	naši sindikalni organizaciji imamo za te namene ustanovljen sklad za solidarnostne pomoči. V letu 1993 smo namenili 5,800.000 tolarjev denarne pomoči in pomoč v oblačilih, obutvi, ozimnici in podobno. 2289 naših zaposlenih ali brezposelnih članic in čanov je bilo deležno ene izmed oblik te pomoči.
Materialno-socialno so zaposleni in brezposelni ter njihove družine v Podravju bolj ogroženi kot drugod, zato je pomoč dobrodošla. Pomoč je doslej prišla v prave roke, saj v skladu za solidarnostne pomoči nadziramo porabo slehernega tolarja.
V	sklopu priprav prvomajskih prireditev zbiramo denarne prispevke, praktična darila za srečelov, ki ga bomo priredili ob prvomajskem srečanju na čolnarni v Brestemici, ter denarne prispevke za organiziranje družabnega srečanja v Brestemici.
•	Denarni prispevek za solidarnostne pomoči lahko nakažete na žiro račun: Solidarnostne pomoči pri ZSSS, Območnem sindikatu Podravja, št. 51800-743-30005 (SDK Maribor)
•	Dobitke za srečelov ob praznovanju 1. maja v Brestemici pri Mariboru zbiramo na sedežu Območnega sindikata Podravja, Tomšičeva 45.
•	Denarni prispevek za prvomajsko srečanje v Brestemici lahko nakažete na žiro račun ZSSS Območni sindikat Podravja, št. 51800-678-89293 (SDK Maribor).
Na virmanski nalog navedite v polje »sklic na številko«: 00 1-5-94
Imena vseh, ki bodo prispevali v solidarnostni sklad, bomo javno objavili.
Sredstva, namenjena za humanitarne akcije, štejejo za davčno olajšavo, za kar vam bomo izstavili potrdilo.
Prosimo vas, da nas pisno, po faksu 225-577 ali na tel. 212-640 obvestite o svoji pripravljenosti sodelovati v naši akciji.
Kontaktna oseba za Maribor je Marija Erakovič, oziroma sekretarji krajevnih svetov: Dušan Detiček, Slovenska Bistrica, tel. 811-026, Jože Murko, Lenart, tel. 724-264, Dušan Svenšek, Ruše, tel. 661-418, Mira Žličar, Ormož, tel. 701-175.
Vabimo vas, da tudi Vi s svojim prispevkom pomagate. Zagotavljamo vam, da bo pomoč prišla v prave roke.
S spoštovanjem!	Metka Roksandič,
predsednica
Zasavje
•	Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Rudnika Hrastnik je sklical letno programsko konferenco. Sindikalni zaupniki so obravnavali poročilo o delu, sprejeli finančno poročilo in potrdili pravilnik o posmrtninskem fondu Rudnika Hrastnik. V razpravi je Iztok Cilenšek, predsednik Sindikata RRPS, obširno govoril o težkem gospodarskem stanju v podjetju, saj bodo vsi zaposleni v RRPS en teden doma. Sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavja Ciril Urek je orisal gospodarske razmere v Zasavju in govoril o poteku sklepanja kolektivnih pogodb, socialnem sporazumu in pomembnih vidikih sindikalne vzajemnosti in solidarnosti.
•	V uspešnem podjetju, tovarni lahkih gradbenih elementov SIPO-REX iz Zagorja ob Savi so sprejeli program lastninskega preoblikovanja podjetja. Lastninsko preoblikovanje bodo izpeljali z interno razdelitvijo delnic v višini 20% razpisanih delnic in notranjim odkupom v višini do 40% razpisanih delnic. Delnice se vplačajo z gotovino oziroma z morebitnimi presežki lastniških certifikatov iz interne razdelitve ali s presežki potrdil za neizplačane neto osebne dohodke.
•	Rajko Lesjak, sekretar republiškega sveta ZSSS, in Brane Mišič, Član predsedstva, sta obiskala Območni svet ZSSS Zasavje Trbovlje. V ospredju so bila vsebinska vprašanja razvoja in krepitve sindikata, gospodarske razmere in aktivnosti ob lastninskem preoblikovanju podjetij. Gosta sta si z zanimanjem ogledala proizvodni proces v Steklarni Hrastnik.
•	Društvo upokojencev Trbovlje, ki združuje 4412 članov, je imelo letno konferenco. Predsednik društva Florjan Plevnik je predstavil bogato društveno dejavnost. Vsi člani so včlanjeni tudi v Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki skupaj z zaposlenimi v Trbovljah zelo uspešno deluje. Pozitivno so ocenili sodelovanje z ZSSS in se zavzeli, naj društvo ostane nestrankarska, humanitarna in stanovska organizacija upokojencev.
•	Prizadevni sindikalni aktivisti v SGP Zasavje Trbovlje so za svoje
člane pripravili razpis za letovanje v letu 1994 v njihovih domovih, garsonjerah in prikolicah. Dosedanji dolgoletni predsednik komisije za letovanje in družbeni standard Ivan Laznik je odšel zaradi potreb na delo v tujino, zato ga bo na tem pomembnem mestu zamenjal Franjo Antolič.	Ciril Urek, sekretar
Celje
Na DŠI občine Žalec nastopalo kar 1,500 športnikov
V žalski Žani je bila konec prejšnjega tedna slovesna razglasitev rezultatov jubilejnih, že tridesetih po vrsti delavskih športnih iger, na katerih se je vse lansko leto v desetih športnih panogah merilo okrog 1.500 delavcev vseh starosti. V skupni razvrstitvi DŠI za leto 1993 je pri starejših članicah prvo mesto osvojil VVZ Žalec, pri mlajših članicah TT Prebold, pri veteranih Juteks Žalec, pri mlajših članih Pekarstvo Roter, pri starejših članih pa SIP Šempeter.
Žalski župan prof. Milan Dobnik je ob tej priložnosti podelil tudi plakete Zveze telesnokultumih organizacij zaslužnim športnim delavcem in športnikom. Bronaste so prejeli Matjaž Baudek, Jože Čehovin, Ciril Naprudnik, Stanko Pristan in Franc Slokan, srebrne Roman Brglez, Tomaž Cvikl, Matjaž Kralj, Miro Novak in Rudi Sedovšek, zlate pa Silvo Marič, Vili Vibyhal, Simon Ograjenšek, Bogomir Polavder, Ivan Vouk, Vinko Banovšek in Dragan Bojinovič.	d k.
V Cfll	»in	.Billih 1 U91w|	S II <	itih
nj Sindikat novinarjev Slovenije
Izhodiščne plače poklicnih novinarjev za mesec marec 1994.
Tarifni razred	značilna opravila	razmerje	mesečna bruto plača za marec '94 - SIT
I.	enostavna opravila	1,00	46.204,00
VI./l	fotoreporter	2,00	92.408,00
VI./2	vestičar	2,30	106.269,00
VII./l	poročevalec	2,50	115.510,00
VII./2	specialni novinar	3,00	138.612,00
VII./3	urednik novinar	3,30	152.473,00
VIII./l	komentator	3,80	175.575,00
VIII./2	urednik uredništva	4,50	207.918,00
*	Rast življenjskih stroškov	1,3%
*	Izračun po eskalacijski klavzuli	1,3%



Povračila stroškov na podlagi sindikalne liste so nespremenjena.
Strokovna služba SNS

‘le-
Piše: Franci Križanič
Kakšna bo
spomladanska
mm
V prvih letošnjih mesecih napeto pričakujemo objavo rezultatov gospodarske dejavnosti na Slovenskem. Prvič zato, ker njihova objava kasni, drugič pa tudi zato, ker se od zastoja gospodarske rasti v prvi polovici lanskega leta (med februarjem in junijem) naprej, postavlja vprašanje, ali ni v Sloveniji nastopila nova sezona. V njej se gospodarska dejavnost v prvem polletju krči in v drugem širi.
Podatki o industrijski proizvodnji v janaurju in nekoliko manj v februarju takšen zaplet do neke mere nakazujejo. Januarja je bila proizvodnja, kljub hitri rasti od lanskega julija dalje, za spoznanje -0,1 % manjša, februarja pa dobra 4 % večja kot v ustreznih mesecih lani. V januarju in februarju skupaj je bila okrogla 2 % nad primerljivo lansko ravnijo. Januarski podatek je, zaradi velikega vpliva enkrat ostre, drugič pa mile zime in statističnih prenosov gospodarske dejavnosti (v želji »izpolniti plan« ali pa »ustrezno prilagoditi davčno osnovo«) med decembrom in januarjem nezanesljiv. Podobno, le da iz drugih vzrokov (uvedba novega praznika in premik zimskih počitnic) velja tudi za februar. Ali se bo rast gospodarske dejavnosti, ki se je v drugi polovici lanskega leta povzpela nekaj odstotkov (v zadnjem, lanskem kvartalu za 3%) nad primerljivo ‘■aven prejšnjega leta, nadaljevala tudi letos, bomo slej ko prej videli šele na osnovi podatkov za marec.
Vzrok za spremembo sezone z nanovo nižjo ravnijo produkcije v prvi in višjo v drugi polovici leta bi utegnil biti nov razpored praznikov. Uvedba božičnih počitnic tega sicer ne nakazuje, premik zimskih počitnic iz januarja v februar, praznovanje slovenskega kulturnega praznika, velike noči in dneva državnosti pa. Zaradi premika sezone bi si tako tudi v letošnjem februarju obetali poslabšanje tekoče proizvodne dinamike (t.j. upočasnitev rasti ali pa celo začasno upadanje proizvodnje) vendar pa bi se marca moralo to upadanje prekiniti. Podobno nihanje bi pričakovali tudi v naprej: aprila navzdol maja navzgor, junija navzdol in julija zopet navzgor.
Kljub pričakovanemu nihanju pa sprememba sezone zaradi drugačnega razporeda praznikov vendarle ni takšna, da bi tudi letos pričakovali lanskemu podobno izjemno hitro zmanjševanje Slovenke industrijske proizvodnje. Ta je med februarjem in junijem 1993 . vadla na do sedaj najnižjo primerljivo raven (junija kar 42%,
■ celem prvem polletju pa 38% pod ustrezen obseg, dosežen leta 989). Vzrok za takšno upadanje je bil očitno drugje in ne v sami ;. ovi razporeditvi praznikov.
Naša proizvodnja se je v prvem lanskem polletju zmanjševala l ‘edvsem zaradi gospodarskega pesimizma, ki ga je povzročila dr-.avna regulacija plač. Poleg znižane motivacije za delo je na gospo-arsKo dejavnost negativno vplival tudi videz nesposobnosti sloven-jtce gospodarske politike, da bi zastavljene cilje dosegla z običajnimi instrumenti: monetarno, fiskalno in zunanjetrgovinsko politiko ter z dohodkovno politiko, vodeno na nekonflikten način. Poleg upadamo dejavnosti se je gospodarska »panika« kazala tudi v zmanjšanem povpraševanju po blagu in povečanih nakupih deviz. Letos se utegne podobno »sezonsko« zmanjševanje proizvodnje ponoviti zaradi uvajanja novih davkov. Pri tem je bilo lansko »sezonsko znižanje« proizvodnje omejeno na prvo polletje zaradi opustitve državne regulacije plač v drugem polletju (in njihove deindeksacije po kolektivnih pogodbah, veljavnih v drugi polovici leta), medtem ko lahko visoki in diskriminatomi davki letos gospodarsko dejavnost zavro temeljiteje in za daljši čas. Glede na to, da vsaj do marca glavnega povečanja davkov še ni, si lahko obetamo premik »sezone« upadanja proizvodnje nekoliko proti sredini leta.
Kljub možnim neugodnim zapletom pa vendarle ni vzroka za obupavanje. Tako kot lansko »zamrznitev« utegne tudi morebitno letošnje dodatno in drakonsko »obdavčenje« plčtč naša ekonomska politika pod različnimi pritiski opustiti in gospodarska rast se bo zopet obnovila. Obenem bodo lahko podjetja nove davke pojmovala le kot začasno motnjo in bodo normalno delovala (sprejemala nova in izpolnjevala stara naročila) tudi v času veljavnosti teh diskrimi-natomih davkov. V takšnem primeru bo sezonski zastoj proizvodnje manjši kot lani ali pa ga celo sploh ne bo. Kljub vsemu pa ne moremo obiti dejstva, da se pri gospodarski dejavnosti na Slovenskem pojavljajo posebni »ekonomsko politični cikli«, to je nihanje proizvodnje, ki ga s svojimi ukrepi povzroča naša ekonomska politika. Ta se vsake toliko časa »splaši« in tako ali drugače povzroči nihaj gospodarske dejavnosti navzdol. Če si ga grafično predočimo, dobimo krivuljo U oziroma kljuko, ki bi si zaslužila tudi posebno ime (glede na to, da ima poseben vzrok). Lahko bi jo poimenovali po kakšnem od nosilcev slovenske ekonomske politike ali pa po kakšnem od njenih, za to »kljuko« najbolj zaslužnih gospodarskih svetovalcev.
HRVAŠKA - OBLJUBLJENA TURISTIČNA DEŽELA?
»Problema nema!« bi lahko na kratko povzeli izjave predstavnikov hrvaške turistične dejavnosti na tiskovni konferenci, ki so jo organizirali na sejmu Alpe Adria - Svoboda gibanja. Kako si Hrvatje ponovno želijo obuditve turizma, zlasti v Dalmaciji, ki so jo lani obiskali komaj trije odstotki od števila turistov leta 1990, kažejo izjave na konferenci prisotnega Miljenka Žagarja, ambasadorja Hrvaške v Sloveniji. Ob zapletu z dovoljenji Adrii Airwys za polete v Split si je dovolil obljubo, da bo vse urejeno, samo do njega naj pridejo predstavniki AA. Da je Hrvaški trg svoboden in da bo AA še letos letela ne le v Split, ampak tudi v Dubrovnik, je dejal.
Hrvatje so lani in letos vložili veliko denarja v promocijo in propagando svojega turizma in v urejanje turistične infrastrukture ter objektov. Tako so po njihovih zatrjevanjih pripravljeni za sprejem gostov vsi boljši hoteli (A kategorija v Dalmaciji) pa tudi večino beguncev, denimo v Makarski rivieri, so preselili iz hotelov.
ZASLUZENA
NAGRADA
Vladino evforijo ob »dobrih« rezultatih gospodarstva ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta skušajo malo obrzdati neodvisni ekonomisti. Prednjaši Ekonomski institut pravne fakultete, znani »Bajtov institut«, v katerem pravijo, da je rast proizvodnje posledica napak vladine gospodarske politike, predvsem neuspeha pri zadrževanju rasti javne porabe in plač. Če se bodo še naprej uresničevale, recimo jim črnoglede, napovedi Veljka Boleta o rezultatih naše gospodarske politike, bo vzdevek minister, ki rožice sadi, ki si ga je prislužil minister za ekonomske odnose in razvoj Davorih Kračun, bolj in bolj upravičen. Kračun je bil svoj čas ob doseženih rezultatih gospodarstva najbolj evforičen od vseh ministrov, vštevši prvega ministra Drnovška.
B. it.
Knjiga,
ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave
Ciril Ribičič
Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956
Pripravljena so tudi dalmatinska letališča.
Temelji upanja, da bo letošnja sezona boljša kot lanska (ko so imeli sicer zelo povečan turistični obisk, a še vedno le tretjino nekdanjih gostov), so mirovna pogajanja v BiH, urejen dostop do Dalmacije z letali, ladjami, trajekti, zagotovljena varnost za turiste, lanski kar dober odziv in dokaj ugodne cene.
Cene za slovenske goste naj bi bile spodbudne, za kakih
20% nižje od cen za zahodne turiste, torej tako nekako kot lani. V Istri bi to pomenilo od 30 mark do 90 mark na dan za polpenzion. Hrvati obljubljajo tudi, da ne bo nobenih težav z zelenimi kartami. Prav tako tudi ne neopravičljivo dolgih rokov pri izplačilu eventualnih škod. Kot smo uvodoma navedli, naj bi tudi Adria Air-wys smela voziti turiste v Split in celo v Dubrovnik, čeprav zdaj tega dovoljenja še nima. Uradne razlage za to ni,
Obljubljena turistična dežela: Se bo letos zgodba o turističnem boomu vrnila?
neuradno pa smo pri AA zvedeli, da zaradi tega, ker bi Hrvati radi vozili turiste s svojo letalsko družbo.
Hrvatje bodo predvidoma konec maja zamenjali dinarje za kune in tudi pri tem turisti naj ne bi trpeli pomanjkanja denarja. Kot veste, še zdaj nastajajo ponekod težave pri menjavi deviz za »hrde«, toda Ivica Šorič iz Hrvaške nacionalne turistične zveze, ki je vodil tiskovno konferenco namesto sicer najavljenega, vendar odsotnega ministra za turizem Hrvaške Nika Buliča, je zatrdil, da le-teh turisti ne bodo občutili.
Šorič nam je tudi zatrdil, da »nema problema« niti s hrvaškimi pregnanci, naseljenimi v slovenskih počitniških domovih v Istri. Preseljeni da bodo ob dogovorjenem roku. je dejal, kar po njegovem pomeni, da bodo tisti begunci, ki so se selitvi uprli, ostali do konca šolskega leta, drugi pa se bodo selili. Toda kot je bilo mogoče še 29. marca prebrati v slovenskem tisku, se selitev beguncev zaradi tehničnih težav prelaga. No, ostali bodo tudi begunci v tistih domovih, kjer je bil s slovenskimi lastniki dosežen ustrezen dogovor.
Skratka, hrvaški turistični delavci se trudijo, da bi svet prepričali, da je ta dežela primerna za turistični obisk, in za to, da bi res bila, so vložili precej sredstev. Da vse ne bo povsem tako, kot pripovedujejo, je seveda verjetno, že iz preteklih izkušenj, tudi z lastnim turizmom. Vsekakor sta najpomembnejša dva vidika: varnost in udobje turistov. Če bosta ta dva izpolnjena, bodo vsi drugi, denimo cene, manj pomembni za oceno, ali je Hrvaška spet obljubljena turistična dežela.
Boris Rugelj
Pismo iz Beograda
Piše: Vlado Babič
Balerina
Veliko mesto ima veliko malih zgodb. Pred kratkim sem slišal eno izmed njih. Njen začetek sega v vsaj zame zelo lepe čase. Takrat je mladina kdo ve katerič v zgodovini odkrila svoj nemir in upornost in naenkrat so ji meje ideologije postale preozke. Razplamteli so se študentovski nemiri in protesti, narasel je odpor proti vojni v Vietnamu. Otroci cvetja so preplavili svet. Uganili ste: to je bilo zgodovinsko leto 1968.
V samem središču pretresov, ki so takrat Vznemirili Beograd, je bila tudi skupina mladih, izjemnih ljudi iz avantgardnega gledališča »Atelje 212«. Ti talentirani in navdušeni mladi gledališčniki, igralci, pevci, plesalci, baletniki in balerine so ustvarili izjemno inačico slavnega muzikala »Lasje«. Ta predstava je v naslednjih letih postala ena kultnih predstav tega gledališča. Ko so vsi skupaj zapeli pesem »Dajte nam sonce, še več sonca...«, jo je bilo slišati daleč naokoli. Predstava je obšla ves svet, tako da so Beograjčani morali dolgo čakati, da so prišli na vrsto.
Musikal je bil odskočna de-
ska za mnoge njegove ustvarjalce. Jezus Kristus Superstar je postal znani pevec zabavne glasbe in je osvojil mnogo nagrad na festivalih, od »Beograjske pomladi« do opatijskega. Brane Prelevič — Prele pa je bolj kot kariero vzljubil kavarno, čeprav je od vseh največ obetal... O otroku cvetja ne duha ne sluha več, postal je agresiven in nevaren, izzivajoč mnoge kavarniške pretepe. Kljub temu so bili njegovi redki koncerti jazz ali blues glasbe prava umetniška doživetja. Z leti je njegov glas postajal vse globlji in hripav. Sonja Divac pa se je povsem posvetila baletu in se je spominjamo po mnogih vlogah v Narodnem pozorištu v Beogradu.
Jezus Kristus Superstar je zdaj že nekaj let hrvaški pevec, ki je oblekel uniformo in poje domoljubne pesmi. Nekdanji prvoborec hipi revolucije Prele se je pred kratkim vrnil s fronte v Krajini, kjer je bil Arkanov prostovoljec. Zdaj se šopiri po beograjskih kavarnah, za pasom pa ima zataknjeno pištolo. Balerina Sonja Divac je že v pokoju, čeprav je še v najlepših letih.
Arkan je finansiral novo predstavo »Las« v Sava centru, ki pa je doživela samo nekaj ponovitev.
Nekega večera nedavno tega je Sonja Divac klepetala s prijateljico v bifejčku »Paprika«. Njen nekdanji kolega Prele je ni niti opazil, ko se je hrupno in pijano primajala k pultu. Ko je plezal na barski stolček, ni niti opazil, da mu je pištola zdrsnila na tla. Naša balerina je stopila k njemu in mu kolikor se je dalo diskretno, dala orožje. Čez čas se je po nekaj kozarčkih prizor ponovil. Prele pa je začel balerino nadvse vulgarno psovati. Ta ga je na presenečenje vseh prisotnih in Preleta samega z vso močjo s pestjo udarila v obraz. Prele je udarec takoj vrnil in razvil se je pretep, ki se je nato preselil še na ulico. Prele se je kaj hitro pobral domov. Balerina je še dolgo kričala za njim, da je strahopetec in da naj se vrne, da bodo končali pretep.
Epilog. Zvečer je balerina odšla z možem na večerjo k družinskim prijateljem. Resda je malo težje jedla, ker jo je bolela otekla ustnica. Ko je snela sončna očala, je razkrila tudi modrikasto oko. Kljub temu je bila zelo dobre volje in je nekajkrat ponovila celo zgodbo. Ne vemo, kakšen je bil na pogled Prele, toda ve se, da ga ves teden ni bilo iz hiše. Mogoče ste tudi vi slišali za kakšno podobno zgodbo. Priznam, da sem prvikrat slišal, da je balerina pretepla oboroženega nasilneža. Mogoče je vseeno nekaj upanja za Beograd.
Nagrada GZ za uspešno gospodarjenje: ANTON RAKOVEC
ZASLUŽEN,KER
TOVARNA SE STOJ
Gospodarska zbornica je nagrado za trajnejše dosežke v gospodarjenju podelila Antonu Rakovcu, glavnemu direktorju podjetja Domel - elektromotorji in gospodinjski aparati d.o.o iz Železnikov zato, ker je zaslužen za dobre poslovne rezultate in ugled podjetja doma in v svetu. Iz pogovora z Rakovcem bi lahko ugotovili, da je njegov uspeh v bistvu v tem, da je podjetje obdržal pri življenju. Seveda je za takšno preprosto ugotovitvijo veliko naporov, domiselnosti, upornosti, znanja.,. Anton Rakovec je posebej zanimiv še zaradi dolgega direktorskega staža. Ob izpolnjenih 56 letih življenja je glavni direktor Domela od leta 1974, prej pa je bil leto dni direktor Iskre Montaže v Idriji (to podjetje je danes uspešna Rotomatika). Še pred tem je bil nekaj let vodja konstrukcije in livarne v takratni Iskri Železniki, današnjem Domelu. Na vodstveno mesto je »skočil« naravnost s fakultete, še preden je končal študij strojništva. Na delo so ga, kot štipendista, potegnili iz Iskre Železniki, ko je tovarna leta 1968 prišla pod prisilno upravo. Torej bi v Sloveniji težko našli direktorja, ki bi bil na tem položaju dlje kot Anton Rakovec.
V razvitih državah menijo, da ljudje na takih položajih lahko dajejo od sebe najboljše le kakih 10 let. Ali je torej pri nas lažje biti direktor kot v pravem kapitalističnem svetu? Ali pa ste vi fenomen, ki je vzdržal vse te napore brez težav, ali je kaj tretjega v ozadju?
»Pred petimi leti sem se odločil, da bom odnehal kot glavni direktor. Imel sem kar vabljive ponudbe od drugod... Vendar so se mi po glavi podile razne misli, od tega, da nisem bil več mlad, do tega, da sem okoli sebe ustvaril ekipo, s katero rad delam. Ko smo se na kolegiju pogovarjali o mojih načrtih, smo skupaj odločili, da bom še ostal. Priznam, da mi je ta želja kolegov godila. Konec koncev pa sem tu doma, na deželi pa so vse vezi med ljudmi drugačne, bolj fa-miliame. Z ljudmi si namreč povezan sorodstveno, prijateljsko - od mladih nog - vezi se stekajo skozi skupne interese, na prireditvah ... To ima dobre in slabe strani. Vsi ukrepi v tovarni so namreč tudi vezani na te odnose.«
To je najbrže vplivalo na primer pri zmanjševanju števila zaposlenih, ki ste ga opravili v minulih letih, mar ne?
»Pred letom dni in pol smo zaključili leto dni trajajočo akcijo za optimizacijo števila zaposlenih. To smo morali storiti zaradi močne recesije na Zahodu, kamor izvažamo 90 do 95 odstotkov vseh izdelkov iz Železnikov. Skušali smo koristiti tako tovarni kot ljudem, pa smo ubrali takoimenova-no mehko pot: delavcem smo dokupovali leta za upokojitev ali pa jim dajali odpravnine. Vendar smo tudi tu naleteli na težave: ne-
kateri delavci bi še radi ostali, tudi potrebovali bi jih, pa jih je okolica prisilila, da so šli v pokoj. Tako smo izgubili nekaj ljudi, ki bi jih še kako potrebovali... V paketu za upokojitev sem bil tudi sam. Konec leta 1992 sem ponu-
»Tečajev, po katerih sprašujete, imam kar nekaj. Opravil sem vse Iskrine tečaje in šole, imam menedžersko šolo na Brdu. Vendar se nimam za nikakršnega strokovnjaka, dam pa zelo veliko na koordinacijo med ljudmi. V Domelu je osem direktorjev področij in
Franc Žaberl, predsednik SKEI v Domelu: Plače za delavce niso dovolj velike, zlasti najnižje ne. Toda če hočemo, da bo firma preživela, se splača potrpeti.
dil, da grem v pokoj s tem, da sam odkupim dve leti, tovarna pa mi dokupi pet let. Vendar je upravni odbor prav za tole mizo dejal: Ne! Tako sem že drugič pristal, da ostanem, vendar so pri tem drugi imeli možnost, da o tem odločijo.«
V vašem življenjepisu piše, da imate tehnično izobrazbo. Ve pa se, da tako velikega podjetja (1300 zaposlenih) ni mogoče voditi brez dodatnih znanj. Nam lahko poveste, ali ste opravili še kakšno dodatno šolanje, tečaje za menedžerje in podobno?
lili
Priročnik za vsakogar, ki ga kakorkoli zadeva privatizacija družbenega kapitala v Sloveniji
Gojko Stanič:
IZ vsebine kn„ge-
Izbira pravnoorganizacijske oblike družbe; Lastni in tuji kapital; Delnice; Vrste delnic; Osnovni vložki in poslovni deleži; Partnerstvo - osnova modernega podjetništva; Notranji delničarji kontrolirajo družbo; Delovno razmerje in delničarstvo; Upravljanje delniške družbe; Divja privatizacija; Način zbiranja denarja za managersko-deiavski odkup; Tuji lastniki slovenskih podjetij.
(>,. knjige 2 SOOSIT s S-ndslo« e— bav.k: 2 625,00311.
Naročile jo lahko tudi pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 32,-255. »letaka 311.956.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:
v svetu znana in tu se veliko spremeniti ne da. Ta tovarna se nikoli ni mogla pohvaliti z velikim dobičkom. Skoraj ves dobiček smo ustvarjali na svoj račun, s pridnostjo, skromnostjo, v zadnjih letih pa tudi s prenizkim vlaganjem v posodabljanje in razvoj tovarne. Vsako leto bi morali vložiti 5 do 7 milijonov mark v posodabljanje opreme. Do nedavna smo vlagali po pet milijonov, zadnji čas pa manj, čeprav smo bili lani kar uspešni. S plačami tudi nismo nikoli pretiravali...«
Kakšne so plače pri vas glede na kolektivno pogodbo?
Januarja so bile za las večje od povprečnih v slovenskem gospodarstvu. Pripravljamo pa se, da bi spremenili način izplačila plač. Plače bomo deloma povečali, deloma pa bodo odvisne od povečanega obsega dela. In s tem bomo, upam, ujeli pomožno kolektivno pogodbo.«
Ali vas je razpad Jugoslavije kaj prizadel pri poslih?
»Tovarne v Železnikih ne, razen tega da smo izgubili vojaški program in veliko denarja. Beograd in tovarna Djuro Djakovič sta nam še zdaj dolžna... V Koroni pa so zelo trpeli, in če jim ne bi dali nadomestnega dela, bi bilo z njimi zelo hudo.«
Kam izvažate?
»V bivšo Jugoslavijo praktično ne več, na bivši Vzhod Evrope pa že 20 let na Češko in zadnji dve leti posredno v Rusijo. Sicer pa
Anton Rakovec: Delavci delajo noč in dan in se sprašujejo, kje je denar. Toda finančne možnosti so, kakršne so.
pomeni. Na Zahodu pač raje poslujejo z velikimi poslovnimi sistemi, ker se jim zdi posel tako bolj zavarovan. Vendar če ne delaš napak, te partnerji ne zapustijo, tudi če si sam in majhen.«
Vi ste eno redkih slovenskih podjetij, ki ima certifikat o ISO 9000 standardih. Ta vam pri sklepanju poslov veliko pomeni, mar ne?
»Ta certifikat je potreben, ni pa zadosten pogoj. Tuji partnerji ga zelo spoštujejo, toda ob prvi tvoji napaki vprašajo: imaš res ISO 9000? Ko smo ga dobili, sem ga enemu izmed partnerjev svečano pokazal. Krasno, je rekel. Ampak ravno danes sem zvedel za neko napako pri vas... In je še dodal: mi ga nimamo in jaz ga zelo spoštujem. Toda vi morate vedeti, da morate imeti profesionalen odnos do dela in izdelka... Tako me je spustil na zemljo. Je pa nedavno priznal, da gredo posli z nami zdaj bolje kot kdajkoli prej.«
Trdi se, da bodo morala tudi majhna podjetja pridobiti standard ISO 9000, če bodo hotela poslovati z Evropo. Kaj o tem menite vi, kot človek z izkušnjami s standardom ISO 9000?
»Majhno podjetje ga bo v Evropi potrebovalo bolj kot veliko. Stroški za pridobitev bodo za manjša podjetja nižji. Je pa to strahovit napor. Mi smo ga prvič
vame bodo konkurenčne samo tako, da bodo imele manjše stroške, se pravi prispevke in davke. Resda so v vsaki še notranje rezerve, vendar mora tudi okolje narediti svoje. Tisti, ki izvažamo, živimo skorajda samo od vode. Kam nas to pelje? Plače so obremenjene preko vseh meja! Ni izdelka v tejle tovarni, ki bi take stroške lahko pokril. Pri tem pa so plače v celotnem prihodku samo 17-odstotni delež. Drnovšek in nekateri ministri imajo veliko volje in želje, da bi se nekaj naredilo. Ne vem pa, zakaj ni rezultatov.
Tale tovarna ima lepe možnosti za napredek in razvoj in za 100-odstotni izvoz. Vendar samo za ceno odrekanja zaposlenih. Vsaka kalkulacija, ki jo sedaj delamo, je negativna ali pa komaj pokrije stroške. Delavci pa hočejo imeti normalne plače...«
Ali vam je, ker ste pretežni izvoznik, tečaj tolarja previsok?
»Tečaj je morda malo previsok (tolarja nasproti marki denimo). Vendar je denar v bankah odločno predrag. Poglejte: veliko tovarn pri nas je slabih, nekatere pa smo slabe naredili. Nekaj pa jih je gotovo dobrih. Meni očitajo, da tovarno preveč hvalim. Hvalim pa zato, ker še vedno stoji. Toda plače so nizke. Ljudje delajo noč in dan in upravičeno sprašujejo, kje
podjetja hčere v Ratečah pri Škofji Loki (Korona). Vsak ponedeljek popoldne imamo kolegij. Sestanke vedno vodim popoldne. Na njem si izmenjamo strateške zamisli o operativnem vodenju in nalogah. Enkrat mesečno imamo razširjeni kolegij 22 vodilnih in vodstvenih kadrov, kjer izmenjamo poročila o opravljenem delu v preteklem mesecu in začrtamo naloge za naslednji mesec. O tekočem mesecu se ne pogovarjamo. Debat ne omejujem in tudi ta sestanek ni v delovnem času. Ne vem, morda s to koordinacijo pretiravam. Toda sodelavci so dejali, naj nadaljujem, ko sem jih nekoč vprašal, ali ne bi te prakse prekinili.«
Zadnja tri leta poslujete uspešno. Kakšen je bil zaključni račun za lansko leto?
»Celotni prihodek smo povečali za 35 % in glede na to, da je bila tisti čas inflacija uradno 23 odstotna, smo bili torej uspešni. Tudi izdelkov smo naredili precej več kakor leto poprej. Vendar smo imeli tudi lani težave, za katere lep čas nisem vedel, ali nam ne bodo močno zagrenile življenja. V letu 1992 smo se z nekim italijanskim partnerjem, ki je obetal, da bo postal tako velik kupec, kot je AEG v Nemčiji, dogovorili o poslu na osnovi tečaja 1 marka 735 lir. Na srečo nismo še ničesar podpisali, kajti ko smo v začetku lanskega leta začeli posel realizirati, je marka že veljala 940. No, da skrajšam: ustni dogovor smo izpolnili, smo pa Italijanom dajali skoraj zastonj. Kajpak smo pospešeno iskali nove kupce, jih našli in v drugi polovici leta nam je začelo iti odlično. Zlasti zadnjih pet mesecev lanskega in vse letošnje leto smo povsem zatrpani z naročili.«
Skratka, dobiček je ustvarjen...
»Je. Vendar ni kaj posebnega.
.................................................................... Kdor se srečuje s svetovno konku-
.	_	renco in dela nekaj, kar je »železni
Ulica, poštna Št., kraj:............................................ repertoar« Evrope, ne zasluži ve-
liko denarja. Konkurenca je zelo
.................................................................... velika, zlasti italijanska zaradi
....	padca njihove valute. Nas rešuje
me in priimek podpisnika:........................................... kakovost in navade kupcev, da
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku.	neradi zamenjajo dolgoletnega
Iriri. ku„0,m pošiljamo po pezotjo.	nts
lahko vsaka napaka maščuje in zato se vsakodnevno ukvarjamo z vprašanjem: kako biti dober in spoštovati dobavne roke. Cena je
Domel d.o.o.: Tovarna je uspešna zaradi pridnosti in skromnosti zaposlenih.
Podpis naročnika
gre glavnina izdelkov iz Železnikov po vsem svetu, največ 60 odstotkov pa pokupi nemška industrija.«
Ali je taka razpršenost kupcev dobra?
»Trg diha. Enkrat globlje nekje, drugič pa drugje. Naš osnovni namen je, da izdelamo veliko količino izdelka, cene pa so zelo različne. Recimo: cena v Avstriji je slabša od nemške, boljša od te pa v Turčiji in Iranu. Pri tem v"Turči-jo prodamo pomembno količino 200000 motorjev od 1,7 milijona izdelanih.«
Ali je odcepitev od Iskre kaj vplivala na vašo poslovno uspešnost?
»Je. V dobrem pomenu. Mi smo že prej dajali kupcem motorje za prvovgradnjo in ti izdelki so nosili nalepnico z Iskrinim imenom. Vendar smo s partnerji po poslov-no-tehnični, strokovni plati delali povsem samostojno, Iskra Commerce je sodelovala, ker je obvladovala trgovino. Po izstopu so se zmanjšali stroški. Najbrž bi se morali raziti že prej, saj smo bili odvisni predvsem sami od sebe. Razšli smo se prijateljsko. V tujini zaradi tega nismo utrpeli nobene škode, le spraševali so nas, kaj to
hoteli osvojiti že leta 1988, pa smo hitro odnehali, saj večina vodstva, kaj šele kolektiva, ni razumela sr-ži standardov ISO 9000. Ponovno smo se ga lotili leta 1991 in ga po letu in pol pridobili. Vendar ga ne bi, če ne bi toliko vložili v izobraževanja kolektiva. Problem je tu sprememba miselnosti, zato je treba v pridobitev tega certifikata vložiti tako strahotno veliko truda. Hec pa je, da ga sploh ne bi potrebovali, če bi delali, kot je treba. Ta certifikat je prisila, pa tudi navodilo vodstvu, kako naj se česa loti. Če pa bi delali dobro, bi bil certifikat nepotreben, saj imamo predpise narejene. Vendar menim, da tako prisilo še vedno potrebujemo.«
Kaže, da je tudi v svetu tako, sicer tega standarda ne bi pogrun-tali?
»Tako je.«
Vaša zgodba je zgodba o uspešnem podjetju, v naših razmerah dokaj redka. Kako da je za vas gospodarska politika, ki jo mnogi tako kritizirajo, dobra?
»Saj ni. Tako obremenjenega gospodarstva še ni bilo. Resda ustvarjamo državo, kar stane, toda denar pri tem trošimo zelo nekontrolirano, neracionalno. To-
je denar. Vendar, če prenehamo delati, izgubimo kupca z vsemi posledicami.«
Kar pripovedujete o plačah, napeljuje na misel, da imate s sindikatom verjetno kak dvoboj o tem vprašanju?«
»Neee, se kar lepo pomenimo. Sindikat sicer ima večje želje in delavci potrebe, toda možnosti so, kakršne so. Gremo pa zdaj v akcijo za spremembo sistema plač, kot sem že omenil. Moja želja je, da bi pritegnili mlade strokovnjake, na teh mestih imamo še nekaj praznine, vendar jih za slabe plače ne bo mogoče pritegniti. Zdaj se dogaja, da dobi delavka, ki ima »pametno« normo, višjo plačo kot inženir začetnik. Sem gor za nizko plačo nihče ne bo hotel. Problem je v naslednjem: Naši ljudje se z lahkoto vozijo denimo v Škofjo Loko, kjer strokovnega kadra tudi manjka, ali v Kranj, ne boste pa sem gor dobili koga iz Ljubljane, pa čeprav tam čaka delo kakih 1000 strokovnjakov. Pri nas na primer ni zdravnikov. V Ljubljani jih imate, kolikor hočete, toda nobeden ne bo hotel priti k nam. Iz ljubezni do kraja in za slabo plačo že ne.«
Boris Rugelj
v v
OKLEŠČEN PROGRAM JAVNIH DEL
Brezposelnost postaja v Sloveniji dolgoročnejša, čeprav se je v zadnjih nekaj mesecih celo nekoliko zmanjšala. V Sloveniji je ta hip okrog 133.000 brezposelnih, vendar stabilnejše gospodarske rasti in večjega
zaposlovanja letos še ni moč pričakovati. Zato so javna dela kot eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja trajnejši instrument države za blažitev socialnih posledic odkrite brezposelnosti, ocenjuje Milan Pavliha z Republiškega zavoda za zaposlovanje.
V letu 1993 je bilo potrjenih 785 programov javnih del za 5.796 udeležencev. Uresničenih je bilo 671 programov javnih del s 5.000 udeleženci. To predstavlja le 4,5 odstotka vključenih brezposelnih v javna dela in sledi evropskemu povprečju. Podatki kažejo, da so lani vsi partnerji v javnih delih izostrili kriterije glede vključevanja najbolj rizičnih ciljnih skupin brezposelnih v javna dela. Kar 80 odstotkov vključenih brezposelnih v javna dela ima čakalno dobo več kot leto dni, preden se lahko zaposli na tem področju. Prednost imajo tisti z daljšo čakalno dobo.
Ugled javnih del se je po občinah povečal, saj potekajo po vseh regijah. Javna dela so imela ne le socialne, temveč tudi ekonomske pozitivne učinke, saj so bila zanje porabljena znatno manjša sredstva, kot bi jih zahtevali redni programi za izvedbo istih del.
677 programov za 3.737 ljudi
Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje je pred kratkim potrdil predlog programov za javna dela v Sloveniji za letošnje leto. Letošnji program javnih del je zaradi usklajevanja s finančnimi viri okleščen na 677 programov (prijavljenih 783) za 3.737 udeležencev (prijavljenih 5.258).
Največji delež med njimi predstavljajo programi za javna dela s področja komunale in socialne-
ga skrbstva. Centri za socialno delo so tako skupaj razpisali 102 programa javnih del za več kot 700 brezposelnih. Na področju komunalnih del in urejanja okolja so poleg komunalnih podjetij veliko programov razpisale tudi krajevne skupnosti, ki imajo na skrbi
urejanje okolice in vzdrževanje stavb. Zelo malo je programov s področja šolstva, turizma in kulture, čeprav se njihov delež počasi povečuje.
Največ programov za javna dela je razpisanih v območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Ljubljana, in sicer 221, v drugih enotah je število programov precej manjše. Večinoma gre za manjše programe, slaba polovica teh - 307 - vključuje le tri brezposelne ali celo manj. Programov, ki bi vključevali 15 ali več zaposlenih, pa je v vsej Sloveniji le 39.
Med največje programe sodijo: program vzgoje in varstva otrok občine Ljubljana Center, ki vklju-
čuje 70 brezposelnih, program vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi v občini Žalec za 44 brezposelnih, program pomoči v zbirnih centrih za začasne begunce v občini Ljubljana Center za 46 brezposelnih, program vzdrževanja javnih objektov v občini Ljubljana Vič-Rudnik za 40 brezposelnih, program gospodinjske pomoči na domu v občini Maribor za 40 brezposelnih itd.
Javna dela ne posegajo v oživljanje gospodarstva niti ne rešujejo problema vseh brezposelnih. Pomagajo pa tistim brezposelnim, ki so že dlje časa brez dela, pa tudi tistim, ki so zašli v finančne stiske.	M. F.
IN Ml Sl ZATISKAMO PCI
kova notranjost? Mislim, da bogata, takšna, kot jo zmore malokdo od nas. Njegove oči so polne upanja, čeprav nikoli več ne bo stopil na noge, nikoli več igral žoge kot drugi otroci. Boleče, boleče so že samo misli, ko se spomnim nanj. Res je, da mu tudi jaz ne morem pomagati. Toda ne morem obrniti glave, kot da ga ne vidim. Ne morem si zatiskati oči, kot da ne obstaja. In ne zmorem, da ne bi z njim spregovorila besede in hkrati občudovala to neizmerno toplino otroka, ki mu je usojeno trpeti, odkar se je rodil.
Tudi sama imam tako starega sina in na tisoče mamic. Želim le reči, da se življenje vsakega posameznika močno razlikuje od drugega. In da človeka ne smemo soditi le po videzu, izobrazbi, spoznati moramo tudi njegovo dušo, toplino, ki je pa nima vsak.
Branko jo ima, zagotovo, pa čeprav je še otrok. Starši smo vedno prezaposleni in mnogokrat vidimo le sebe, svoje obveznosti, ker je tempo življenja takšen. Kaj pa otroci? Odrasli bodo, tako ali drugače...
In takrat, ko bomo mi imeli čas, da jih »pocartlja-mo«, bodo že »veliki« in odšli bodo v svet po svojih poteh.
Življenje je pač takšno, da ga nikoli ne zmoremo zavrteti nazaj. Škoda, marsikaj bi lahko bilo druga-
'	Breda
Tako zelo se trudim, da ne bi pisala samo o žalostnih straneh življenja ljudi, pa enostavno ne zmorem. Ti ljudje živijo med nami in jaz se ne morem obrniti stran, kot da jih ne vidim, da ne slišim njihovih pretresljivih besed. Vsak njihov vsakdan je težek in boleč. Se bolj boleče je za otroke, ki ničesar niso zakrivili pa vendar morajo živeti v tem času, polnem krivic. Nekateri so za marsikaj prikrajšani, za marsikaj bodo posledice čutili še takrat, ko bodo odrasli. In mi si zatiskamo oči?
Otroci naj bi bili naša prihodnost, naši upi. Je sploh kje kdo, razen staršev, z lepo besedo in toplo roko, ki bi pobožala razkuštrane laske na mladih in upajočih glavicah? Težko ga je najti. Vsakdo živi svoje življenje, s svojimi težavami. Kdo bi se še utegnil ozreti na sosedovega Branka, ki živi v rejniški družini in ki nikoli ne bo občutil prave materinske ljubezni? Le kdo? Kdor ga pozna, še kakšno besedo spregovori z njim, za druge je le številka. Pač eden več v tisti družini. Naj je še tako nesrečen, razen svojega srca in duše nima nikogar, niti nikoli ni imel. Pa živi, ker ga je nekoč, tam nekje, rodila ženska in ga prepustila v usodo drugim. Preživel je toliko grenkih trenutkov, toliko solz je zdrselo po njegovem licu, a mora, mora živeti. In da je žalost še večja, je v prometni nesreči ostal hrom. Danes je na vozičku. Petnajst let mu je. In kaj razmišljati, kakšna je Bran-
»TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«
Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.

Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo.
V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev.
Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Raket sestavljajo knjige:
Peter Božič	Rudi Čačinovič
ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST	CERKVAMA
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
r
MOJEIMOBIM
t-
M
O
N
N
0
.01
»gl
(0
c
<5
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta!. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je oravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki seje prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoie.
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA L in II.
I.	Umreti s Sarajevom
II.	Umreti brez Sarajeva
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zšvedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, daje blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so:
izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno.
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo
izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU I.
izvod(ov) knjige GUSNIK PEKU II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA
izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:...........................................................
1.	Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO)
2.	Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih
3.	Knjige mi pošljite po povzetju
4.	EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali do tega dne, bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ / NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
BREZ SAPE PROD BIROKRATOM
»Takojšnje zdravljenje v Strunjanu.« Tako je med drugim zapisano na zadnjem zdravstvenem izvidu 39-letne Darje Umek, nekdanje strojepiske na železnici v Ljubljani, doma iz Litije, Prvomajska 4. Darja je še mlada, z dvema otrokoma, vendar je že invalidka, saj boleha za eno najhujših oblik bronhialne astme. Nujno bi morala zamenjati podnebje.
V strunjanskem zdravilišču pa je bilo v marcu vse zasedeno, tako da bo morala čakati na april. Zdaj si pomaga z injekcijami. Tudi po pet in več si jih mora vsak dan zabosti, da se ne zaduši. Poleg tega si pomaga še s kopico tablet, inhalator pa ima ves čas pri roki, za vsak primer. Ko ne more več, mora v bolnišnico na kisik.
Za kisikovo bombo ni denarja
Zato bi morala nujno imeti pri roki tudi manjšo prenosno kisikovo plinsko bombo, saj bi si z njo lahko občutno olajšala dihanje. Vendar si je ne more kupiti. Preprosto zato, ker stane 800 mark. Ker pa na izvidu tudi piše, da gre v njenem primeru za poklicno bolezen, ji zdravstvo te bombe noče plačati, podjetje oziroma železnica, kjer je bila poprej zaposlena, pa tudi ne. Njena invalidska pokojnina je zelo borna, nekaj nad 30 tisočakov prejema in z raznimi dodatki vred približno še enkrat več, vendar je vse to za vsakdanje potrebe tričlanske družine premalo.
Sama si v Avstriji kupuje tudi injekcije briconila; po 40 do 50 injekcij na mesec, pet injekcij pa stane 63 šilingov. Že to je zanjo velik strošek. Ker nima doma kisikove bombe, mora hoditi kar naprej na kisik v bolnišnico. To pa je zanjo strahovit napor, saj stanuje v četrtem nadstropju in z veliko muko hodi po stopnicah.
Vložila je prošnjo tudi na socialno službo v občini za so-
cialno pomoč, vendar pa so ji letos januarja odgovorili, da je za 800 tolarjev presegla cenzus, tako da ne more ničesar dobiti. Prodala je svoj avto, katrco, da bi lahko preživeli. V oporo sta ji mama in starejša hčerka, kajti njena bolezen je takšne narave, da ne sme biti nikoli sama. Najhuje je ponoči, ko ne more dihati, ko se duši in premetava kot riba na suhem.
Pogovarjava se v Litiji,
v njenem stanovanju v četrtem nadstropju. Najprej sploh ni mogla spraviti iz sebe niti besede. Nenehoma je lovila sapo, pokašljevala, si polagala roke na usta, si pomagala z inhalatorjem. Ker pa je bilo vse skupaj brez učinka, saj ni mogla normalno dihati, kaj šele spregovoriti, je od nekod potegnila injekcijo in si jo zabodla v stegno. Čez čas je le prišla k sebi. »Saj to ni tako hudo, to je njeno normalno stanje,« je pomirjujoče rekla njena mama, ki je prisedla zraven.
Pripravila je kopico papirjev o njeni bolezni, zdravstvenih izvidov, prošenj za odškodnino na delovnem mestu.
Vse dozdaj ni dobila ničesar.
Le papirji se kopičijo kar naprej...
Usodni požar v službi
Darja Umek je invalidska upokojenka, z bolniškimi vred pa dejansko že šest let več ne dela. Ko je bila mlada, je hodila v hribe. »Vse do leta 1982 sem redno hodila v gore, zdaj pa še po stopnicah v četrto nadstropje ne morem. Vsakih nekaj stopnic moram počivati in jemati zdravila,« je povedala. V rokah je ponosno vrtela sliko, ko je bila z znanci na
Triglavu, v knjižici pa ima žig planinske koče.
Njena tragedija se je začela nekaj mesecev pozneje, ko je v službi na Železnici v Ljubljani, kjer je bila zaposlena, gorelo. Plini, ki so se pri tem sproščali, so povzročili izrazito razdraženost dihalnih poti. Od takrat naprej se je njena bolezen samo še stopnjevala.
Pozneje jo je zdravnik večkrat testiral na različne alergene. Ugotovili so, da je še posebej alergična na črni indigo, s katerim je imela vsak dan opravka na svojem delovnem mestu. Pozneje je sicer delovno mesto zamenjala, a še naprej je imela opravka z indigo papirjem. Njena astma je čedalje bolj napredovala in se razvila v hudo poklicno bolezen. Vsako leto je po 6 mesecev v bolnišnici na Golniku ali v Ljubljani, enkrat se je že skoraj
zadušila, zadnji hip so jo rešili.
Ne bomo opisovali vseh njenih poti, ki jih je z veliko muko prehodila, ko si je prizadevala dobiti odškodnino za nastalo poklicno bolezen. To bolezen je potrdila tudi zdravstvena komisija. Dejstvo pa je, da je sodišče združenega dela leta 1991 zavrnilo njen zahtevek za odškodnino, ki bi jo morala plačati železnica v Ljubljani. Med drugim je sodišče navedlo, da do njene preobčutljivosti na nekatere snovi ni prišlo zaradi dela, ki ga je opravljala, ampak zaradi njenih osebnih lastnosti...
S pomočjo pravne službe Svobodnih sindikatov v Ljubljani je Darja Umek zdaj sicer sprožila obnovo postopka, pri čemer je pridobila tudi strokovno mnenje priznane zdravnice. A kot nam je povedal odvetnik, ni veliko možnosti za uspeh, saj na sodišču obravnavajo nastanek bolezni kot teoretično možnost, kot hipotezo, ne pa kot posledico požara in alergije na indigo papir.
Kakorkoli že, sodni mlini meljejo počasi in po svoje, pri tem pa se ne zmenijo za strahotno osebno stisko še ne štiridesetletne ženske, ki ne more dihati. In nikogar ni, ki bi ji pomagal - vsaj pri tem, da bi si nabavila prenosno kisikovo bombo. Morda je 800 mark za koga malo - a za tistega, ki jih nima, je zelo veliko. Bo Darja Umek ostala brez sape v svojem boju z birokrati?
Marija Frančeškin
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Anonimni alkoholiki
So še drugi načini zdravljenja
Leta 1935 so začeli delovati ANONIMNI ALKOHOLIKI (kratica AA). Začelo se je tako, da se je bančni uradnik Bill A. iz New Yorka nekaj mesecev sam trezen bojeval s hrepenenjem po alkoholu in ugotovil, da potrebuje sotrpina, ki je bil tudi odvisen od alkohola, s katerim bi se lahko bojeval in dosegel treznost in neodvisnost od alkohola. Trdil je, da on potrebuje sočloveka, kot sočlovek potrebuje njega. Našel je zdravnika dr. Boba S. iz Acrona. In ustanovila sta združenje ANONIMNIH ALKOHOLIKOV, ki v svojih odnosih z javnostjo zasledujejo en sam cilj.
Pomagati alkoholiku, ki še trpi.
Anonimni alkoholiki so moški in ženske, ki so spoznali in si priznali, da je postal alkohol zanje problem. Širom po svetu skupaj tvorijo skupnost, v kateri drug drugemu pomagajo ostati trezni. Pri AA je dobrodošel vsakdo, ki ima iskreno željo, da bi prenehal piti.
Njihov program za ozdravitev obsega 12 korakov:
•	Sprejemamo dejstvo, da smo pred alkoholom nemočni in da nismo mogli več sami usmerjati svojega življenja.
•	Prišli smo do prepričanja, da nam lahko zdravje vrne le sila, ki je močnejša od nas.
•	Odločeni smo, da svojo voljo in svoje življenje zaupamo božji moči - kakor jo pač razumemo.
•	Pogumno smo se lotili temeljite inventure svoje notranjosti.
•	Odkrito smo izpovedali svoje zablode Bogu, sebi in nekemu človeku.
•	Brez zadržkov smo Bogu predali svoje značajske napake, da jih odpravi.
•	Ponižno smo ga prosili, naj nas reši pomanjkljivosti.
•	Napravili smo si seznam ljudi, ki smo jih oškodovali in prizadeli, voljni, da to pri vseh popravimo.
•	Pri teh ljudeh smo, kjerkoli je bilo mogoče, vse spet popravili, razen kadar bi s tem kogarkoli znova prizadeli.
•	Nadaljevali smo inventuro pri sebi in takoj priznali, če nismo imeli prav.
•	Z molitvijo in poglabljanjem vase smo iskali zavestno povezavo z Bogom - kakor ga pač razumemo; prosili smo ga le, da bi spoznali njegovo voljo in imeli moč, da jo izvršujemo.
•	Ko smo doživeli po teh korakih duhovno preureditev, skušamo to sporočilo posredovati alkoholikom in svoje vsakodnevno življenje urejati po teh načelih.
Anonimnih alkoholikov položaj v javnem življenju ne zanima. Nagovarjajo se samo z imeni, brez priimkov. Vsi alkoholiki so v svoji bolezni enaki. V skupini je pomembno, kaj in ne kdo kaj reče.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se ne povezujejo z nobenimi institucijami ne z osebami, niti ne polemizirajo o nobenih javnih zadevah. Ravno tako anonimni alkoholiki nikoli ne postavljajo posameznih oseb ali osebnosti, ki živijo po njihovem programu, v ospredje.
Tako sedaj razumem izredno zanimiv in lep prispevek koprske televizije, ki je lani novembra v svoji oddaji o alkoholizmu prikazala tudi dejavnost anonimnih alkoholikov. Vendar sogovornice nismo videli. Videli smo samo hrbet ženske, ki je govorila o svojih izkušnjah v združenju anonimnih alkoholikov. Nismo videli njenega obraza. Nismo zvedeli njenega priimka. Povedala je le svoje ime. Strogo se je držala pravil anonimnih alkoholikov.
»MENI ŽE NE ZAMAKA
M M M
«
Kot vemo, je privatizacija družbenih stanovanj veliko ljudem omogočila, da so za malo denarja postali lastniki stanovanj, a zdaj, ko se je rok za lastninjenje iztekel, je pred njimi vprašanje, kako odkupljena stanovanja upravljati in vzdrževati.
usklajevanje različnih interesov še vedno močno obremenjujejo stari spori o uporabi stanovanj, skupnih prostorov in skupnega zemljišča, pa tudi o tem, kje je dovoljen dovoz do stavbe, kje so lahko začasno zložena drva za kurjavo, kje se sme sušiti perilo...
Skupne vreče (denarja), iz katere bi, tako kot v času socializma, jemali za vzdrževanje stanovanjskih stavb, ni več; vse breme stroškov je zdaj na plečih novih lastnikov, ki morajo - ob bistveno manjši kupni moči, kot je bila nekdaj - poravnavati obrtnikom visoke račune.
Zgodb novih lastnikov stanovanj je veliko in razburljive
Ko je, na primer, eden takšnih v večstanovanjski stavbi poslal »k vragu« dimnik, je v svoji nemoči brezposeln, brez denarja in sprt z vsemi stanovalci, začel pritiskati na kljuke raznih ustanov in prositi: »Popravite mi dimnik!« Le malo je verjetno, da ga bo kdo uslišal; to je že spoznal. In kaj storiti v primeru, če začne puščati streha na večnadstropnem stanovanjskem bloku? Tisti, ki imajo stanovanja v spodnjih nadstropjih, o popravilu pogosto neradi slišijo in poudarjajo: »Nam nič ne zamaka.« Res je, streha zamaka le zgornjemu, to pa odlaga popravilo, povzroča še večjo škodo in poglablja nezaupanje med stanovalci. Podobno je tedaj, če odpove dvigalo. Lastniki stanovanj vse tja do tretjega nadstropja niso posebej navdušeni nad tem, da bi prispevali denar še za njegovo popravilo, ko pa vendar lahko shajajo tudi brez njega.
Nekaj trpkih izkušenj so si pri »novopečenih« lastnikih, zlasti revnih, nabrali tudi že upravniki stanovanj.
Kot vemo, so stanovanja kupili tudi občani z zelo skromnimi zaslužki. Ker komaj odplačujejo posojila, ki so jih najeli za odkup stanovanja, ne morejo prispevati denarja še za večja vzdrževalna dela. Zato upravniku pogosto priporočajo zelo preprosto rešitev: dela naj opravi, denar pa iztoži. In če so nekateri celo
menili, da jim po odkupu stanovanj ne bo treba plačevati niti stroškov »obratovanja hiše«, je to samo dokaz več, da še kako drži tista o skrbnih in malomarnih lastnikih. Novi lastniki stanovanj tudi zahte-
vajo od nekdanjih upravljal-cev, naj najprej odpravijo vse pomanjkljivosti, napake in nerešene reklamacije, šele potem da se bodo pripravljeni pogovarjati o upravljanju in upravniku. V nekaterih blokih
Po stanovanjskem zakonu .morajo lastniki v stanovanjski stavbi, v kateri sta več kot dva lastnika, skleniti za upravljanje hiše in zemljišča pisno pogodbo o upravljanju; v primeru, da je v stavbi več kot deset stanovanj, pa morajo določiti tudi upravnika. A tudi pri tem se zatika. Sklenjene pogodbe o upravljanju je namreč oteženo tudi zato, ker vsi lastniki ne prebivajo v stanovanjih in jih ni mogoče poiskati, saj so nekatera stanovanja že zamenjala lastnike, ali pa živijo v tujini ali v drugih krajih države.
Z eno besedo: družbena stanovanja so dobila »nove lastnike« (med njimi večino prejšnjih stanovalcev v istih stanovanjih) ljudje pa so ostali takšni kot prej, z istimi željami, naj jim to ali ono, če je le možno, postori »kdo drug«. A zdaj tega »drugega« ni več. In to ni nič kaj prijetno. y o.
Čakalnica pred božjimi vrati.
Pogovor s Pavletom Čelikom, ki je izdal novo knjigo o policiji
Če preveč misliš, jim gre v nos
Povod za pogovor s Pavletom Čelikom je bila seveda njegova najnovejša knjiga »Policija, demonstracije, oblast« s podnaslovom Ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih. Knjiga je ravnokar izšla pri naši založbi, za pogovor z avtorjem pa so bili kakor nalašč tudi aktualni dogodki v minulem tednu. Pavle Čelik je človek, ki je celotno delovno dobo prebil v organih za notranje zadeve, ki ima magisterij iz sociologije in ki je vedno razmišljal o vlogi represivnih organov v družbi, služba v policiji pa je bila hkrati njegov najpomembnejši konjiček.
Za začetek smo ga vprašali, odobril uporabo dokumentov, kakšen je bil odziv njegovih nadrejenih na njegovo publicistično delo.
- No, moja prva knjiga je bila zgodovina milice po letu 1945. Glede na temo ni moglo biti sporov, knjigo so tudi odkupili za knjižnice organov za notranje zadeve. S knjigo »Izza barikad« pa je bilo že drugače. Nekatere stvari sta mi minister in njegov namestnik zamerila, šle so jim v nos. Čeprav mi je minister Bavčar
ki sem jih uporabil, jima ni bilo všeč, da sem se javno spraševal o nekaterih stvareh - na primer, ali je minister lahko šef stranke, pa nakazal določene sporazume v zvezi s skupinami za operativni nadzor v prostoru, ali pa obsodil srečanja starešin v prostorih republiške skupščine.
- Kaj pa zadnja knjiga? Tisti, ki jih najbolj zanima, so jo lahko že prebrali. Je že kaj odmevov?
-	Najbrž je še prekmalu za reakcije. Domnevam, da bi se lahko nelagodno počutila oba ministra za notranje zadeve, pa namestnik Brvar.
-	Vendar je knjiga bolj kronika, na predstavitvi smo slišali pohvalo, ker ne dajete vrednostnih sodb.
-	Res je, gre za kroniko dogodkov in prav bežal sem od komentarjev. Ti takoj pomenijo politiko. Sam sem ponudil enega možnih pogledov na dogodke, bralec pa naj se opredeli, lahko se tudi ne bo strinjal. Jaz sem le navedel dejstva o protestih na ulicah, to lahko štejemo kot dokument časa.
-	Eekli bi, da najbrž ni enostavno, če se mora človek zavestno odreči svojih stališč.
-	Včasih mi je to uspevalo mnogo laže, na ministrstvu pa
Boj se marčevih id
Nekako zoprno mi je posegati s kulturniške strani v politiko, pa to moram, ker so z najnovejšo izjavo vanjo posegli tudi kulturniki.
Najprej se jih je tokrat podpisalo 83 in se poimenovalo za kulturnike in razumnike, potem pa so tudi pred zbrano množico na Trgu republike brali svoj najnovejši umotvor, tokrat previdno zavit v kulturniške vode. Med drugim so govorili o ogroženi pomladi in ogroženem slovenskem jeziku. Imajo svoj prav.
V ponedeljek je bila z vremensko napovedjo napovedana slana in ohladitev, izredna parlamentarna seja pa tudi ni otoplila okolja. Tisto najbolj zanimivo je, kako se vidi, kam je tudi kulturnike in med njimi mnogo uglednih imen pripeljala slovenska socialna demokracija obrambnega značaja, po potrebi uniformirana in maskirana.
Erich Maria Remargue je napisal prijazno knjigo Trije tovariši. Tam je moč na literaren način spoznati, kako nastaja ulično nasilje odredov S A in tam je moč spoznati: kje, kdaj, kako, čemu in zakaj se je treba upreti takšnemu početju.
Najprej gre za iracionalnost v človeku in po tej plati seganje v njegova čustva in podzavest, potem za vzbujanje občutka ogroženosti, nato za določitev sovražnika, najprej znotraj in potem zunaj, na koncu za svetost domovine in njene pravilno določene ozemeljske meje oziroma njen življenjski prostor.
Na začetku tega stoletja se je edino srbska socialna demokracija v parlamentu uprla vojni, ki je bila naperjena zoper Srbijo, ker je sledila skupno dogovorjenemu mnenju, da ne gre delavstva potiskati v klavnico vojne. Drugod v Evropi tega niso zmogli.
Ta marčevski ponedeljek je Slovence razdelil predvsem na tiste »domoljubne« in tiste, ki v imenu domoljubja hočemo imeti vojsko v vojašnicah in v imenu civilne države mir civilistov pred vojaškimi osebnostmi, še posebej pred specialci. In če že mora pokati, naj poka za veliko noč, ki je pred nami!
Čemu je treba slovenskim razumnikom tako prisegati na uniformo, mi zares ni jasno. Toda zapisano ostane in v nečem imajo prav. Slovenska pomlad in njene pridobitve so že dolgo ogrožene s populizmom in korporativizmom, ki nastajata, in morda je prišel čas, ko lahko mirno in civilizirano zapišem: Rog ne daj, da bi še kdaj kak predsednik stranke bil obrambni ali notranji minister. Prehudo je to; najprej je njegova lastna stranka njegov prvi ujetnik, če mu ne sledi, pa sovražnik.
Zato se pridružujem skrbi za slovenski jezik in slovenstvo, sem pa zoper to, da bi Slovence uniformirali, potem pa jim poveljevali. Razumniški in kulturniški podpisniki in polagalci besednih rožic na oltar Janeza Nazionale pa imajo še možnost sprevideti, da se je s parlamentarno demokracijo močno spremenil tudi značaj civilne iniciative. (Tudi ti, Brutus!)	Milan Bratec
sem dokončno spoznal, da moraš pozabiti svojo pamet in stališče. Ne zaradi objektivnosti, ampak moraš sprejeti drugo - ministrovo, to pa je nujno politično. Lahko razumem, da tako mora biti, toda moje vest pa se s tem ne sklada.
-	Pa ste doživeli, da bi vam odsvetovali javno spregovoriti o tem?
-	No, slišal sem, da sem preveč odkrit in da to ni dobro, da nisem sposoben videti celote problemov, da zastopam samo interese uniformirane policije. Pa so nekaterim šli moji nastopi le na živce, tudi ljubosumje je bilo zraven,
dovine policije. Čudim se, da na ministrstvu ni pametnega človeka, ki bi povabil nekaj upokojencev, jim zagotovil sobo in vozilo ter jih poslal proučevat zgodovino policije. Ta se namreč ni začela 26. 1. 1993, marveč že leta 1948, pa očitno ni interesa, da bi to proučevali.
-	Znano je vaše zavzemanje za čim višjo izobraženost policistov, za strokovnost, ki naj nevtralizira političnost, konec koncev ste bili tudi ravnatelj kadetske šole.
-	Zadnja leta zaznavamo močne težnje po ukinitvi kadetske šole, za kar navajajo finančne in pedagoške razloge. Mislim, da je dilema drugačna; gre za spopad med dvema zamislima — po eni bi imeli široko izobražene policiste (policist na ulici bi lahko v kratkem imel višjo izobrazbo) in po drugi ozko usmerjenega policista, ki zna vihteti
moje domneve, da bi ti fantje potrebovali za svoje urjenje in delo civilizirano okolje, tako pa so odmaknjeni na Kočevsko, ko pa pridejo med ljudi, velikokrat podivjajo in se ne znajo obnašati.
-	Vendar so morisovcem nenehno in hote pripisovali nekakšen elitni status, imeli so posebne uniforme, zanje so veljala drugačna pravila.
-	To je lahko nevarno. Občan je, ko jih sreča, v negotovosti, s kom ima opravka. Gre za pilote, šoferje ali kaj drugega? Po njihovi uniformi bi moralo biti jasno videti, da so vojaki, tako pa imajo celo službene legitimacije drugač-
-	V sporni akciji so imeli celo krinke?
-	Uporaba krinke se je sicer začala pri policiji, vendar za to ni nobene zakonite osnove. Mislim, da krinka celo
ker nisem ostal za razliko od drugih anonimen.
-	Je bila vaša kritiška dejavnost - slišali smo, da ste poleg več sto člankov objavili tudi 130 knjižnih ocen na radiu - terapevtska?
-	Ne, s tem sem začel že kot študent in potem sem s soglasjem predstojnikov to nadaljeval. Slo mi je za to, da ohranim stik s svojo stroko, zato sem ocenjeval knjige s področja družboslovja - zgodovine, sociologije, psihologije. Temu se nameravam posvečati tudi naprej, vendar to ni moj poglavitni konjiček, temu ne bom namenil vseh moči.
-	Pač pa...?
-	Najbrž proučevanju zgo-
gumijevko in dela tako, kot mu šefi naročijo.
-	Po strokovni plati je najbrž mogoče oceniti tudi zadnje dogodke v Depali vasi?
-	Šlo je za očitno prekoračitev pooblastil vojaških organov. Prekoračitev pooblastil je mogoče gledati z dveh plati. Ena možnost je, da se represivni organ poda na področje, ki mu ga zakon ne opredeljuje, zanj ni pristojen, drug vidik pa je, ko sicer imaš zakonsko osnovo za ukrepanje, pa prekoračiš pooblastila s tem, da si pregrob. V tem incidentu je šlo za oboje, za poseg na tujem področju in za grobo ravnanje. Šlo je za banditizem, kot bi ga naredili cestni razbojniki. Dejanje dokazuje točnost
omogoča hude zlorabe, treba jo je prepovedati, javna oseba se nikakor ne more legitimirati s krinko. Je pa res, da so bili ti fantje vzgajani vseskozi, kot da so nekaj posebnega.
-	In kako bi vi razpletli zadevo?
-	Krivda je v obeh mini-
strih, pa tudi predsednik vlade je vedel za kršitve in jih je predolgo toleriral. Osnovno zdravilo pa bi bilo, da se vse represivne službe popolnoma depolitizirajo. Pri delovanju ne bi smele izražati nikakršnih strankarskih interesov. Sem pa pesimist, dokler so ministri strankarski funkcionarji in jih obdajajo ljudje, ki so tudi strankarsko opredeljeni.	Igor Žitnik
Cvetko Zagorski:
Posestnica I.
Iz daljše knjige zgodb Cvetka Zagorskega z naslovom Podobe časa objavljamo prvo od dveh najznačilnejših. To je zgodba z naslovom Posestnica I. Pisatelj je zgodbe napisal v različnih letih, vse pa imajo korenine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Mnoge moralne dileme ostajajo ne glede na čas enake, nekatere pa se nam glede na čas in zorni kot relativizirajo. Vsekakor delo zanimivo prikazuje razmere, ki so za nekatere tuje in odmaknjene, vendar tudi danes aktualne.
Majava dolenjska železnica s svojimi lesenimi, še predvojnimi starojugoslovanskimi vozovi je pripeljala popotnika jeseni leta 1946, dobro leto po drugi svetovni vojni, do majhne železniške postaje. Za postajo je stalo nekaj enonadstropnih hiš, ki jim je lahko na pročeljih komaj še razbral, da je bila v eni gostilna s prenočišči in v drugi trgovina z mešanim blagom. Za njima se je razprostiralo pritlično, dolgo leseno poslopje, na katerem je pisalo: Trgovina s poljskimi pridelki in lesom na veliko. Tudi ta napis je bil še komaj berljiv, prekrival ga je napis novejšega datuma: ZADRUŽNI DOM.
Od postaje proti jugu se je vlekel rahlo valovit svet travnikov in njiv, med katerimi je v negloboki strugi žuborel potok. Zgrbljene stare vrbe, ki so se sklanjale nadenj, bi popotnika rade prepričale o nespremenljivosti te lepe, otožne, vase zamišljene pokrajine.
Potok je tekel v majhnih ovinkih in vzporedno z njim z gruščem posuta luknjava cesta, toliko široka, da se je lahko srečevalo dvoje voz. Nad cesto je bilo v neenakih razdaljah raztresenih nekaj domačij, dokler ni prišel popotnik v pol ure do mlina, ki je že odmlel, kar je imel odmleti. Za slab lučaj kamna višje od ceste se je razgledovala po dolini napol skrita med smrekami dvonadstropna vila z lesenim, visokim stolpičem in z balkonom v prvem nadstropju. K vili je vodila navkreber pot, dovolj široka za koleselj. Komaj je bilo še videti, da je bila nekoč posuta z belim peskom, s cvetnimi gredami ob robeh. Na vrhu poti so bila visoka, iz železnih palic skovana vrata, ki nekdaj najbrž niso dovolila vstopati komurkoli in kdajkoli, zdaj pa so bila na stežaj odprta, zagozdena v naneseno blato in pesek, zarjavela in brez kljuke.
Na balkonu, na stolu z visoko izrezljanim naslonom je sedela suhljata ženska srednjih let. Izpod pisane rute, zvezane pod brado, so ji lezli neurejeni rdečkasti lasje. Razvlečena, odprta črna jopa je odkrivala nežno belino dojke, ki jo je slastno sesal dojenček v njenem naročju. Po gredah so se podili bosi otroci, v srajčkah komaj čez popek. Prav tako prosto se je pasla pod hišo krava s teletom.
Popotnik je povprašal starko, ki je prihajala po poti gor od mlina, kdo je gospodar te hiše. Le-td Si je najprej popravila ruto, ki ji je lezla čez obraz, potem ga nezaupljivo pogledala in zategnila:
»A gospodar? Ni gospodarja, zadružno je.«
Ker je bil popotnik radoveden, je povprašal, kdo je bil prej gospodar te lepe vile. Ženska se je zamislila, kakor da si mora priklicati v spomin.
»Poprej? Ja, poprej je bilo gospenje.«
Izza hiše se je prikazala sivkasta, mlahava kobila, vprežena v majav koleselj. Žival je držal za uzdo visok, tršat in gologlav moški z zavihanimi črnimi brki in zmršenih, gostih črnih las. Ustavil se-je in nezaupno, mrko poškilil proti popotniku.
»Kaj pa spet blebečete, mati?« se je obregnil ob starko. Zavihtel se je na voz in podržal vajeti. »Ali koga iščete, tovariš?« je vprašal zravnano in se zagledal z drobnimi, vodeno sivimi očmi v popotnika. »Predsednik zadruge sem in če bi kaj radi...«
»Nič, nič, samo mimo sem šel in me je zanimalo:«
Predsednik ga je sumno pogledal, se zravnal in pognal.
»Če bi kdo povprašal po meni, povej, da sem šel na okra-a-aj!« je zategnil proti ženski na balkonu.
Zgodnjepomladnega večera, pred letom dni, so se hrupno odprla vrata zadružnega doma. Hkrati s snopom svetlobe je planila na cesto ženska srednjih let, se za hip ustavila, kakor da se ne znajde v mraku, potem pa se jadrno za nekaj odločila in po gramozu so zahreščali njeni odločni koraki. V ušesih so ji še zvenele hripave, žugajoče besede:
»Razkrinkali bomo in očistili našo ljudsko državo vse te gadje zalege, kulakov in kapitalistov. Naša nova ljudska ablast...«
Jernej torej! Njen nekdanji pastir, potlej hlapec, zadnjega pol leta partizan, zdaj predsednik zadruge, prav ta jo je nagnal s sestanka. Prav tisti Jernej, ki ni znal ne brati ne pisati, ko ga je vzela mlečnozobega k sebi iz bajte, kjer niso imeli ne kaj za pod zob, ne kaj za čez rit! Prav ta Jernej zdaj pridiga, kakor da je z veliko žlico zajel vso modrost zgodovine, vodi sestanke, odloča o davkih in dajatvah, deli karte, loči ljudi na »naše« in »reakcija« ter v domačo govorico meša nov e;.tu,je besede, kijih še sam ne razume.
Onkraj, ceste je zavila za dvonadstropno hišo, kjer je bila nekdaj trgovina, na močno razsvetljeno dvorišče. Od drugih dveh strani sta ga zapirala široko gospodarsko poslopje in hlev. V senci pod lipo sredi dvorišča je stal zapravljivček z vpreženo kobilo. Žival je začutila gospodarico in zahrzala.
V veži se je prikazala iz kuhinje majhna, debelušna ženska petdesetih let.
>>Ste končali?« je zaskrbljeno vprašala vstopivšo.
Taje stopila mimo gospodinje v prostorno kuhinjo (velik: štedilnik, dolga miza kakor v velikih gospodinjstvih), sprva ni zinila nobene, potem pa je bruhnilo iz nje:
»Končali! Končali!«
Sestra jo je zaskrbljeno gledala. Poznala je sestrino naravo, bolj moško kakor žensko, odločno, kljubovalno, vendar je take še ni videla. Visoka, zravnana je stala sredi kuhinje, rjave oči so seji stekleno bleščale, v obraz je bila čez mero rdeča, močna spodnja čeljust z brčicami na zgornji ustnici ji je drgetala. To je sestro presunilo, zakaj navajena je bila, da so se te ustnice kvečjem,u stiskale v užaljenosti ali jezi. Zdelo se ji je, da so se sestri naježile rjave brčice nad
zgornjo ustnico. Zaradi njih in moškega obnašanja so jo imeli na vasi za možačo.
»Kaj se >8 zgodilo, za božjo voljo?« je vprašala sestra v skrbeh.
Prišli se je gorje vzdignilo v grlo. Ni precej odgovorila. Napol se je zasukala, da ji sestra ni videla obraz, zamahnila z rokami in se sesedla na stol ob mizi.
»Povej vendar!«
Možača je še malo pomolčala, potem pa odrezala:
»Iziarali so me! Povabili, da bi me razkrinkali!«
Ni strpela, vstala je in stopila po kuhinji.
»O jaz prismoda neumna! Pa sem se bila pripravljena pogajati, hotela biti lojalna!«
Toliko ji je odleglo, da se ji je razvezal jezik. »Pa si lahko predstavljaš, koga so dobili za pričo proti meni? Matijčetovega, tega siromaka! Kar tresel se je, sirota, ko je pričal. Jernej mu je moral besedo za besedo vleči iz ust. Kako sem poslušala tuje radijske postaje in prisluškovala, če že ne poka sem od meje. Pa da sem ga izkoriščala in mi je moral petkrat vse oslužiti. In da tisto, kar je dobil od agrarne, še zmeraj uživam jaz, on pa da le gara... Tega pa ni povedal, kolikokrat bi bili njegovi pamži lačni, če jim jaz ne bi dala kruha, kolikokrat sem mu posojala vole, plug, brano. Za zahvalo pa - izkoriščevalka, reakcija!«
Zadnje besede je skoraj zakričala, obraz se ji je spačil od zadrževanega srda, pa se je obvladala in utišala glas: »Reakcija! Ja, sem reakcija in še hujša bom! Prišla bo ura... prišla!«
Stisnila je ustnice in priprla oči. Sestri se je zazdela strašna. Pogledala je proti oknu, bala se je, če kdo ne prisluškuje.
»Poznala sem jih, ampak še premalo. Človek se pač oprijemlje slamice,« je govorila. »Zakaj pa vas ni na noben sestanek, tovarišica,« je oponašala Jernejev glas. »Na sestanek pridite, pokažite malo dobre volje, saj ljudska oblast vas ne bo požrla. Medtem je vse lepo pripravil. Saj se mi je zdel Matijče že nekaj dni čuden. Sinoči je prišel še bolj plašen in ponižen kakor druge krati, toliko da se ni priplazil, ni mi pogledal v oči in nekaj je momljal, da so pač taki časi, da on ni nič kriv.
(Dalje prihodnjič)
iy;
31. marca 1994
RAVBARKOMANDA
Z MEDVEDOM V EVROPO
To je bil moto novinarske konference, ki jo je te dni sklicala Lovska zveza Slovenije. Na njej so razgrnili raziskovalni projekt »Ekologija in varstvo rjavega medveda v Sloveniji«, katerega izsledki bodo naravovarstvenikom in lovcem služili za oblikovanje strategije dolgoročne ohranitve te živalske vrste pri nas. Pomembna sestavina naloge je tudi proučevanje povezave našega medveda z manjšimi populacijami v Alpah, pri čemer sodelujejo tudi raziskovalci iz Avstrije, Italije in drugih dežel.
Med sponzorji raziskovalne naloge je tudi Revoz iz Novega mesta. Trenutek, ko generalni direktor SGVOiUSŠke tovarne Coursat izroča predsedniku LZS Avberšku ključe podarjenega R4.
Te dni je opozicija (SLS, SDSS in Samostojna poslanska skupina) vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance mag. Mitja Gasparija. Skupino poslancev zanima, na kakšni pravni podlagi je Gaspari odobril garancijo Republike Slovenije v višini 112 milijonov tolarjev zasebnemu podjetju Optimizem Postojna, čeprav je vedel za nepravilnosti v poslovanju tega podjetja in njegovo visoko zadolženost. Gre torej za nadaljevanje žolčnega pogovora o javnem dolgu, ki ga je vmes zasenčila razrešitev obrambnega ministra, in ki bi v nadaljevanju še utegnila majati ministrske stolčke.
Spomnimo se: minister Gaspari je (po naši sodbi) pravilno ukrepal, ko je preprečil poskus nezakonite izdaje delnice prve emisije podjetja Optimizem Vladimirja Slejka iz Postojne. Takrat je Slejko vsepovsod grozil Gaspariju, da ga bo tožil, potem pa je vse nenadoma utihnilo. In tiho je bilo vse do javne razgrnitve gradiva o javnem dolgu, iz katere je razvidno, da je prišlo na relaciji Sleiko-Dmovšek-Gaspari do neke čudne trgovine. Nelogično je namreč, da bi minister, ki je poznal bonitete
co
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku
Skupina poslancev ni zadovoljna z odgovori finančnega ministra Gasparija o državnem poroštvu za dolg podjetja Optimizem
INTERPELACIJA ZOPER DILETANTIZEM
Le kaj je finančnega ministra Mitja Gasparija sililo v poroštvo za dolg postojnskega Optimizma?
Vladimir Slejko, podjetnik, ki svoje dolgove nalaga na grbo davkoplačevalcev in se zraven Celo
smeje-
Slejkovih »optimističnih« podjetij, čez noč spremenil svoje strokovno finančno mnenje in tebi nič, meni nič Hmezadovi banki iz Žalca v imenu države jamčil za 112 milijonov tolarjev Optimizmovega dolga. Tembolj, ker je črno na belem, da je direktorica SDK Romana Logar izčrpno obvestila finančnega ministra o finančnem stanju v Optimizmu kot tudi o tem, da je začasna deblokada podjetja Optimizem s strani Hmezadove banke po vsej verjetnosti špekulativne narave. Človek z zdravo finančno pametjo, ki je minister Gaspari nedvomno premore, se torej v nobenem primeru ne bi smel odločiti, da bi takšnemu podjetju, kot je Optimizem, dal državno poroštvo za njegove dolgove. Še posebej zato ne, ker mu je moralo biti jasno, da glede na stanje prilivov in odlivov omenjenega podjetja Slejko tega dolga ne bo mogel povrniti in je velika verjetnost, da bo poroštvo vnovčeno.
Marjan Podobnik, šef SLS, je zgodbo o poroštvu države
za dolg Optimizma vrgel v brk predsedniku vlade Drnovšku tudi v vroči razpravi med razreševanjem obrambnega ministra, kar samo po sebi govori, da omenjenih 112 milijonov tolarjev presega strokovne finančne okvire, in da je posredi politika. Kakšna? Resnici na ljubo velja povedati, da je minister Gaspari v debati o javnem dolgu v parlamentu in na televiziji pojasnil omenjeno poroštvo, vendar finančna kot tudi obča javnost s tem odgovorom nikakor nista mogli biti zadovoljni. Za zdaj sta se torej morali zadovoljiti z odgovorom špekulativne narave, ki ga prek ust zvedavih novinarjev prodajajo poučeni opozicijski poslanci. Slo naj bi za lobiranje znotraj Liberalno demokratske stranke, ki ga je uprizoril lastnik Optimizma in član LDS Vladimir Slejko, in ki je v končni posledici pripeljal do poroštva države za dolg njegovemu podjetju. Dobro obveščeni znajo povedati, da je Slejko (tudi predsedniku stranke in vlade dr. Drnovšku) grozil z razkritjem nekaterih neljubih podatkov glede
financiranja predvolilne kampanje LDS. Glede na to, da je to financiranje potekalo po domače oziroma brez zakona o financiranju političnih strank, je čisto mogoče, da Slejko ve za stvari, ki bi z razkritjem utegnile metati na vodilno stranko vladajoče koalicije ne prav simpatično luč.
Osnovno vprašanje pa seveda je, ali smo takšne rabote zdaj prisiljeni iz svojih žepov pokrivati davkoplačevalci. Odgovor se seveda ponuja sam od sebe, kar pomeni, da je skupina omenjenih poslancev, ki je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti finančnega ministra, našla svojo kost za glodanje. Popolnoma upravičeno, kajti na dlani je, da gre za temo, ki bi nas morala najbolj zanimati in do katere bi se vsaka vlada morala vesti nadvse resno. Državna blagajna skupaj z javnim dolgom sta pač preveč resni zadevi, da bi lahko postali predmet takšnega ali drugačnega lobiranja, s katerim skušajo takšni ali drugačni nastopači pokriti svoj diletantizem. Ivo Kuljaj
MASKIRANI UNIFORMIRANCI
»Kupujmo slovensko« skozi ameriško-japonsko prizmo
V času, ko smo stopili na pot večstrankarske ureditve, je Slovenija doživela novost: uradne osebe poslujejo z državljani zakrinkane. Kaj to pomeni?
Najprej je treba zapisati, da je v zahodnih policijah do tega prišlo po neposrednih oboroženih spopadih s teroristi. Slednji so si spremenili zunanji videz ali pa so se zatekli h krinkam, da jih policija ne bi prepoznala. Prvo potezo te vrste je torej naredila teroristična stran, drugo pa specialna policija. Ni pa ostalo le pri
tem. Kmalu so obe strani začeli posnemati različni kolovodje javnih demonstracij, zlasti tedaj, ko so računali z možnostjo nasilnega delovanja množic. Ponekod je posredovala država in demonstrantom prepovedala uporabo krink za obraz. Izjema pri tem je bil le posebni del policije, kar je urejal pravni predpis. Zanimiv je primer v Franciji. Tam se je uporaba krinke kar nekako udomačila tudi na širšem področju delovanja policije. Zato je pred dobrimi tremi leti generalni direktor njihove državne policije s poseb-
nim ukazom določil, da je uporaba krinke pravno dopustna le za protiteroristični boj.
Pri nas se je z zakrinkanimi uradnimi osebami javnost srečala ponoči s 17. na 18. oktobra 1991. Tedaj je ljubljanska uprava za notranje zadeve izvedla tako imenovano racijo v od tedaj dalje znamenitem gostinskem lokalu »Cestar« na Stolpniški ulici št. 10 v Ljubljani. V akcijo so pritegnili tudi specialno (protiteroristično) enoto ministrstva za notranje zadeve, ki je uporabila krinke za obraz, menda uvožene iz tujine. To je bilo prvič v zgodovini policije na Slovenskem, ki se šteje od leta 1948. O tem sem pisal v knjigi »Izza barikad«. Vendar je vse ostalo po starem. Očitno je nekomu ustrezalo, da to ni pravno urejeno.
Ni naključje, da so se po specialcih, ki so v neposredni pristojnosti ministra za notranje zadeve, zgledovali spet prav specialci v pristojnosti ministra za obrambo. Bralci bodo takoj spoznali, da mislim na dogodek v Depali vasi v nedeljo, 20. marca letos pozno zvečer, ko se je naš državljan srečal z zakrinkanimi možmi v vojaških uniformah.
Danes je zadeva povsem zrela, da jo pravno uredimo. Sicer krinke lahko postanejo izgovor ali »pokritje« za nezakonito delovanje specialcev v obeh ministrstvih.
Pavle Čelik
KOLEKTIVNA POGODBA ZA ? NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI
SLOVENIJI s komentarjem in stališči £
komisije za razlago kolektivne pogodbe ^
Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura^ vsebuje še:	^
- Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS* Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD^ - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-^ dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega* sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^
Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-^ NOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033, faks* 311-956.	*
BIZNIS JE VOJNA 4
i,	rrif.Htnn*
Ron je zavzdihnil. »Tipično nakladanje,« je rekel.
Profesor Ravvling na zaslonu je rekel: »Mislim, da so Američani po krivici nehvaležni, saj tuji investitorji deželi samo pomagajo.«
Ron se je zasmejal. »Rawlins je član skupine, ki ji pravimo kimonolizci. Akademski strokovnjaki, ki trobijo japonsko propagando. Prave izbire nimajo, ker njihovo delo terja prosto gibanje po Japonski, in če začnejo kritizirati, se njihovi stiki na Japonskem potrgajo. Vrata se jim zaprejo. In tu v Ameriki bojo Japonci na to ali ono uho pošepnili, da tej zgagi ni mogoče zaupati ali da ima ,zastarele poglede*. Ali še hujše - da je rasist. Vsak, ki kritizira Japonsko, je rasist. Akademiki kmalu zatem ne morejo več javno predavati in izgubljajo svetovalske službe. Zavedajo se, da se je to zgodilo njihovim kolegom, ki so stopili iz vrste. Tako da sami nočejo narediti iste napake.«
Connor se je vrnil v sobo. Rekel je: »Je pri prodaji MircoCona karkoli nelegalnega?«
»Seveda je,« je rekel Ron. »A to je odvisno od tega, kako se bo odločil ukrepati Washington. Akai Ceramics ima že šestdeset odstotkov ameriškega trga. Z MircoConom bo dobil popoln monopol. Ce bi bil Akai ameriško podjetje, bi vlada prodajo prepovedala in sklep utemeljila kot protimonopolen. Ker pa Akai ni ameriško podjetje, prodajnih okoliščin nihče ne jemlje pod drobnogled. Na koncu bodo prodajo verjetno dovolili.«
»Hočeš reči, da ima lahko japonska firma v Ameriki monopol, ameriška pa ne?«
»Dandanes se ponavadi res konča tako,« je rekel Ron. »Sploh pa ameriški zakoni često
naravnost spodbujajo prodajo naših podjetij tujcem. Tako kot je bilo s prodajo Universal Studios Mutsushiti. Universal je bil naprodaj že vrsto let. Nekaj ameriških družb ga je poskusilo kupiti, pa ga niso mogle. Leta 1980 je poskusil Westinghouse. Nemogoče: interesna kolizija. Ko pa se je pojavila Matsushita, ni bilo proti njej na lepem nobenega zakona. Naša zakonodaja se je pred nedavnim spremenila. Današnja bi omogočila družbi RCA nakup In-versala. Ampak takrat pa ne. MicroCon je samo najnovejši zgled za to, kako neumni so ameriški predpisi.«
Rekel sem: »Kaj pa o prodaji MicroCona pravijo ameriške računalniške družbe?«
Ron je rekel: »Ameriškim družbam prodaja ni všeč. Vendar pa ji tudi ne nasprotujejo.«
»Zakaj ne?«
»Ker se jim zdi, da jih vlada že zdaj preveč utesnjuje s predpisi. Varnostni predpisi zajemajo kar štirideset odstotkov vseh ameriških izvoznih artiklov. Naša vlada ne dovoli našim računalniškim firmam, da bi prodajale v vzhodno Evropo. Hladna vojna je mimo, predpisi pa še veljajo. Medtem pa Japonci in Nemci kot nori prodajajo svojo robo. Zato bi Američani radi manj predpisov. In v vsakem poskusu, da bi se preprečila prodaja MircoCona, vidijo sladno vmešavanje.«
Rekel sem: »To se mi še vedno ne zdi logično.«
»Se strinjam,« je rekel Ron. »Ameriške firme bojo v nekaj naslednjih letih pocrkale. Ker če bo Japonska edina imela stroje za izdelavo čipov, potem bo lahko tovrstno proizvodnjo iz ameriških tovarn ustavila«.	Konec
Brez listnice
cMMEZ c/AJVSA /sfERE • t
dfbjElv
Horoskop
Meje domoljubja
V 19. stoletju je bilo ozemlje Nemčije razdeljeno na veliko število držav in državic. Vse bolj so se pojavljale težnje nekaterih politikov po združitvi Nemčije v eno državo. Vendar pa so obstajale različne variante tega združevanja. Nekateri so zagovarjali kot jedro nove države Avstrijo, drugi Prusijo, ter izločitev Avstrije iz nove države. Glavni zagovornik te ideje je bil nemški državnik Otto von Bismarck (rojen 1. aprila 1815). Kasnejši zedinitelj Nemčije je po študiju več let delal v diplomatski službi, kjer si je pridobil ustrezne izkušnje v politiki, kmalu nato pa je prevzel mesto pruskega ministrskega predsednika.
Izrinjanje Avstrije iz nove države se je uspešno končalo z avstrij-sko-prusko vojno leta 1866. Nova država pa se je utrdila in si tudi pridobila mednarodno veljavo po vojni s Francijo leta 1870/71. Pruski kralj je postal tudi cesar Nemčije, Bismarck pa njegov kancler. Zaradi ostre politike proti liberalcem in dosledne nepopustljivosti tako v zunanji kot tudi notranji politiki je dobil vzdevek »Železni kancler«. Vendar pa je Bismarck kmalu po nastopu novega nemškega cesarja VVilhelma II. prišel v spor z njim in bil prisiljen dati ostavko ter se umakniti iz politike. Kljub temu je vse do svoje smrti še vedno bolj ali manj vplival na politično življenje v Nemčiji.
Bismarck je nekoč obedoval s cesarjem. Med jedjo je opazil, da na mizi ni njegovega priljubljenega vina in je slugi naročil:
»Takoj prinesite steklenico originalnega burgundca.«
»Čudi me,« je rekel cesar, »da tak domoljub, kot ste vi, pije francoska vina.«
Železni kancler, ki je bil znan kot velik jedec, je z roko pokazal na začetek trebuha in dejal:
»Veličanstvo, do tod sem domoljub, naprej pa ne.«
Deni
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Nova ohladitev
Po ohladitvi v nedeljo so bila jutra ves teden občutno hladnejša, kot smo jih bili navajeni. Toda spomladi je pač tako.
Pred nami je že prvi dan aprila. Namenoma nisem rekel prvi april, kajti zveni preveč neresno. Ne morem si namreč privoščiti, da bi bralce vlekel za nos, saj jih že tako včasih nehote. »April ima devet vremen na dan.« Takšno bo vreme v naslednjem mesecu. Vmes bodo seveda dnevi, ko jih bo imel samo osem ali celo le šest. Pa šalo na stran. Mali traven so mu dali ime, so že vedeli zakaj. V tem mesecu se zato poraba vode v tleh precej poveča, narava pa je poskrbela za kolikor toliko sproten »dotok« vode rastlinam. Zato bi se morali pravzaprav veseliti pogostih padavin. Mislim, da ga ni, ki bi se ne veselil sočnega zelenila po zimski turobni zaspanosti. »Če je april deževen, kmet ne bo reven.« »Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.« Raje potrpimo, kajti spremenljivi april naj bi naznanjal lepši maj: »Sončen je april in suh, maj bo za lepo vreme gluh.« Da ne bo pomote, maj ima v povprečju po Sloveniji večinoma več padavin kot april. Razlike niso velike, razen v Prekmurju in ponekod na Štajerskem. Ker pa so maja temperature višje kot aprila in rastline porabijo še več vode, so maja tla večinoma bolj suha kot aprila. Konec koncev pade v večjem delu Slovenije skoraj največ padavin poleti, ko bi težko naleteli na poplave ali poplavljene travnike.
Komaj se je ozračje primerno segrelo, za konec tedna ponovno pričakujemo ohladitev. Škoda, ker se bo spet zgodilo konec tedna.
Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, je končno le vzel resno opozorila o nezakonitem vmešavanju vojske v civilno sfero in zaradi dramatičnega dogodka v Depali vasi podal predlog za razrešitev obrambnega ministra. Da je vrag res vzel šalo, je predsedniku vlade po svoje pritrjevala večtisočglava množica ljudi pred parlamentom. Na dlani je namreč, da je Drnovšek z odstavitvijo Janše ujel še zadnji vlak, kajti veliko vprašanje je, ali bi amortizerji slovenske parlamentarne demokracije čez kako leto še vzdržali populistično histerijo, ki ji je z in-strumentalizacijo vojske v lastne politične namene dajal tempo prav obrambni minister. Bržda je ob siceršnji pregovorni Drnovškovi neodločnosti prav v tem spoznanju iskati razloge za neomajano odločnost potem, ko se je odločil za odstavitev. Ali drugače: ko se Drnovšek enkrat odloči, zna biti še kako odločen! Hvala bogu!
Rudi Šeligo, predsednik sveta TVS in eden duhovnih vodij slovenske jogurtrevolucioname različice, je televizijo kot nacionalni medij uspešno prelevil v lastno prižnico, s katere pita gledalstvo z zahojenimi, nepreverjenimi in hujskaškimi	kombinacijami
anekdot tipa »štabnega dokumenta«. Ker pa Šeligo na TVS ni kdor-sibodi, temveč predsednik njega sveta, ki nam je s prvim aprilom za 12,5 odstotka zvišal televizijsko naročnino, mu sporočam, da te naročnine nisem več pripravljen plačevati, dokler bo na čelu njenega sveta vedril in oblačil prav on - Rudi Šeligo. Že res, da ima Šeligo za pobiranje in zviševanje naročnine nerazumljivo zakonsko podlago. Ker pa ta ista
podlaga hkrati Šeliga tudi zavezuje, da televizije v nobenem primeru ne sme izkoriščati za prote-žiranje lastne politične opcije, kar kot predsednik njenega sveta počne, naj skladno s tem pobira naročnino od tistih, ki so to njegovo opcijo pripravljeni gledati, poslušati in plačevati. Skratka: TVS pod Šeligovim vodstvom zame ni več nacionalni medij. Upam, da je to spoznal tudi že parlament, sicer si bo v nasprotnem primeru pač moral finančno breme Šeligove »zasebne« prižnice naprtiti na lastna ramena.
Kebrova
ocena
Dr. Dušan Keber, zdravnik internist in član nekdanjega Odbora za varstvo človekovih pravic, ocenjuje, da so »nekateri mediji, med katerimi prednjači državna televizija, ki je sprejela metode rumenega tiska, brez predložitve verodostojnih dokumentov sprožili kampanjo o vpletenosti predsednika države v zaroto proti vojski, ki ji sam poveljuje. Scenarijev, ki si jih izmišljujejo nekateri novinarji, se ne bi sramoval niti Stalin«. Torej imamo opravka Z »dobrimi« novinarji, ki so uspešno opravili naloge svojih šefov. Prav bi torej bilo, ko bi jih ti šefi tudi plačevali iz lastnih (strankarskih?) in ne iz naših žepov.
Imuniteta
Hvalice
Ivo Hvalica, poslanec SDSS v državnem zboru, bo z razrešitvijo obrambnega ministra verjetno moral svoje poslansko mesto prepustiti Janezu Janši. To pa samo po sebi pomeni, da bo odslej Hvalica le čisto »normalen« član SDSS, ki ga ne bo ščitila poslanska imuniteta. No, brez dela v nobenem primeru ne bo ostal. Poslej bo namesto parlamenta redno obiskoval novogoriško sodišče!
Kuli
Humoreska

Ovinek nad fS; Slovenijo %
»Na, zdaj pa bomo imeli tudi avione«, je zagodel tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je kot navadno prebiral svoj jutranjik v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte in vmes počasi srkal svoje pivce.
-	Kakšne avione? Ali Adria kupuje nove airbuse?
»Kakšne airbuse in kakšna Adria! Mislim na vojaške
avione.«
-	Pa kako, saj vojaški avioni nad Slovenijo še obrniti ne morejo!
»Zdaj že lahko!«
-	Kako, zdaj?
»Zdaj ko je Kacin obrambni minister.«
-	Kaj pa ima pri tem Jelko Kacin.
»Ja on se razume na avione.«
-	Ja pa od kod vam takšna ideja?
»Ali ni čisto jasno; ko sta bila Kučan in Kacin skupaj v Izraelu, sta si šla na hitro pogledat izraelsko vojaško proizvodnjo«.
-	Pa imajo tam takšne avione, ki lahko obrnejo nad Slovenijo?
»Saj jih imajo tudi drugod, ampak za prepričevanje slovenskega volilca je treba tak nakup argumentirati.«
-	Zdkaj argumentirati in kako?
»Zato, ker 'smo doslej trdili, da je Slovenija m vojaška letala premajhna, da jih sploh ne potrebujemo. Ampak ker Izrael ni dosti večji od Slovenije, pa vseeno ima vojaška hitra letala, to torej pomeni, da so tudi takšna letala, ki so primerna za majhno Slovenijo. In če to trdi najvišji predstavnik države skupaj s priznanim ekspertom, potem je to že zadosten argument.«
-	Ampak zakaj je bilo potem treba odstraniti Janšo? Saj on bi bil tudi za letala, magari izraelska...
»Ja Janša bi jih hotel kupiti iz proračuna. To pa je huda obremenitev za proračun. Zdaj jih bomo dobili mimo proračuna...
-	Nekdo jih bo vseeno moral plačati...
»Javni dolg. Javnost pa smo mi vsi, pa tudi nobeden, nekaj takega kot nekoč takoimenovana socialistična samoupravna družba. Tisti, ki je znal takšno družbo izkoristiti, je dosegel vse, plačala pa je družba.«
-	Ampak ali ni to malce grdo?
»Seveda, saj zato pa sta šla Kučan in Kacin že vnaprej v Jeruzalem. Kar vidim ju, kako prosita za odpuščanje pred zidom objokovanja. Še zlasti Kacin je čisto podoben pravemu rabinu...«	Bogo Sajovic
AVTOR:
BORUT
LEVEC
AMERIŠKO
ZUNANJE
MINISTR-
STVO
RIMSKI
POLITIK,
SOVRAiNIK
KARTAGINE
BESEDE
BREZ
NAGLASA
OKROGLO
OKENCE
PAVEL
MARKU
DELAVSKA
ENOTNOST
OTOČJE V TIHEM OCEANU
SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC . (RADO)
MOČVIRNAT
SVET
RAHMANI-
NOVA
OPERA
INDIJAN-
SKA
TROFEJA
VZVIŠENA
PESEM
ITALIJAN-
SKI
OTOK
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
EGIPTOVSKI
BOG
SONCA
VOJAŠKA
ZVEZA
BUČE,
MELONE
SLOVENSKI PESNIK 1LEJ IKO!)
(GLE
SLIKI
DELAVSKA
ENOTNOST
GRŠKA
MORSKA
POSAST
VELETOK
V
NOTRANJI
AZIJI
VISOK
GORSKI
VRH
VRSTA
PELIKANA
ANDREJ
HIENG
OSNOVNA
MERA
GOZDNA
PTICA
PEVKA
ARHITEKT
SAARINEN
JAKOVA
SAMICA
DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI
TENIŠKI
KLUB
VER0-
UCTTELJ
VRTNA
CVETLICA
(PERUNIKA)
POMOL.
M0ST0VŽ
TROPSKA
SMOLA
POČELO
TAOIZMA
ASIRSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
RAVNA
ČRTA
HIMALAJSKI ČLOV
TENISAČ
SAMPRAS
SLOVENSKI
PESNIK
(JOŽE)
IZRAZ ZA SMUČI
KRAJ
POD
FRUSKO
GORO
SPELA
PRETNAR
VISOK
KITAJSKI
URADNIK
NEPROFE-
SIONALEC
NAGRADNA
KRIŽANKA
SLIKARSKA TEHNIKA S SUHIMI BARVAMI
ČISTO
PREMO-
ŽENJE
HUMORISTKA
ERZIŠNIK
POLOŽAJ
TELESA
TOVARNA V MARIBORU
DEDNI DELEŽ V RIMSKEM PRAVU
GLAVNO
MESTO
GANE
VRSTA
DNEVNEGA
METULJA
ZORANA
ZEMLJA
TINA
TURNER
KOSTNICA
NIKOLA
TESLA
LUKA NA ZAHODU SICILIJE
SLOVENSKI
POLITIK
(JELKO)
VOJAŠKI
PRATEZ
STALJENA
SNOV
RIMSKO IME ZA OTOK VIS
SOCVETJE PRI ŽITU
POSREDNIK V ELEKTROTEHNIKI
KARLOVAC
PRIPADNIK
APACEV
SANJA
DOLEZAL
FIGURA
PRI
ČETVORKI
VZH0DN0-
INDUSKI
HRAST
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA
(LINDA)
NANDE
VIDMAR
ZNAK V ZODIAKU
JOSIP
IPAVEC
GOSTIJA,
SVATOVANJE
LIČINKA
ŽUŽELKE
PREBIVALCI
ITALIJE
PREBIVALEC
JESENIC
Nagradna križanka št. 13
Rešeno križanko nam pošljite do 11. aprila 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 l.jubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 13.
Rešitev nagradne križanke št. 11
SKIRO, SATEK, TORIJ, ALOJA, AKIS, TLAKAR, NA, BERAM, DA, BARBARA MULEJ, ORDO, RU, TUMA, ŠLIBAR, ALTANA, KAN, TAMARAK, OT, VIS, UME, ETA, CRAMER, LO. DENIS, PAIR, ANA-
NAS, ENO S, RANA, SANDRA, NN, TVARINA, TRI, NR, TAIROV, LOME, ISSA, KITAJSKI ZID, UTICA, ASANA, GNADA, SINAJ
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 11
Križanko pripravil
1.	Silva Vrhovec, Majde Šilčeve la, 61000 Ljubljana
2.	Ana Ličen, Pod Slivnico 5B, 61380 Cerknica
3.	Srečko Lozej, Na jami 3, 62000 Ljubljana
Nagrade bomo poslali po pošti
UGANKAR
yr~W~T^-