AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING D^ILY NEWSPAPER <- H NO. 129. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 2nd, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zedinjene države si morajo izposoditi osemsto milijonov dolarjev Washington, 1. junija. Tajnik zvezne zakladnice, Andrew Mellon, je pravkar naznanil, da bo vlada si morala izposoditi Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev v raznih naselbinah Mrs. Mary Prisland, predsednica Slovenske ženske Zveze, Sheboygan, Wisconsin, piše v dopisu v A. S.: Od nekje, kot takoj $800,000,000, da vsaj de- bi jo veter prinesel, bo prišla loma odvrne silni deficit, ki vest da se boljše dela. Volivna znaša že sedaj $1,1000,000,000. kampanja je pred durmi. Novi- Posojilo bo v bondih, ki znašajo po .1*50.00 in se bo obrestovalo po 3 Y> procenta. Toda to še ni vse. Zakladniški tajnik prerokuje, da bo znašal deficit dežele tudi v prihodnjem fiskalnem letu najmanj en tisoč milijonov dolarjev, in da bodo morale biti izdane nove zvezne obveznice, da se pokrije deficit. Naznanilo zakladniškega tajnika pomeni, da se je Hooverjeva administracija definitivno odločila, da raje izdaje obveznice in si sposodi denar, kot da bi dovolila kongresu, da naloži, nove davl^. Nobenih zvišanih zveznih davkov ne dobimo, vsaj do končanih prihodnjih predsedniških volitev ne. Ves dolg zvezne vlade znaša danes $16,185,000,000. Ta dolg se je od leta 1923 neprestano zniževal, dokler ni lansko leto zopet začel rasti. Seveda ima zvezna vlada silne kredite, in brez dvoma je, da bodo ljudje bonde v svoti $800,000,-000 v enem dnevu pokupili, četudi je obrestna mera 31/8 procenta, nižja kot je bila kdaj Prej. Novo izdani zvezni bondi bodo datirani od 15, junija in bodo dozoreli 15. junija, 1949! Da si bonde lahko vsakdo nabavi, jih botio izdali v svotah c?( bo šla naprej, pograbili jo bodo politikarji in začeli bobna-ti, da se bližamo zlatim dobrim časom in za vse to se bomo morali seveda zahvaliti republikanski stranki, ki posebno sedaj tako lepo skrbi za nas . . . Ameriški narod, kljub vsej izobrazbi, se bo dal potegniti republikanski stranki, po volitvi bomo pa zopet tam, kjer smo bili." Upamo, da se ameriški narod ne bo dal prihodnjič potegniti cd republikancev. Poročila sta se v Chicagi Mr. Anton Krapenc, večletni tajnik društva "Jugoslovan," št. 104 J. S. K. J. in priljubljena Miss Ana, Ribič. V Ely, Minn., je umrl John Gašper, star 22 let, oženjen eno leto. Doma je bil s Primorskega. Družini John Mehle ml., je umrla enoletna hčerka. Iz stare domovine sta prišli v Canonsburg, Penna., Frances Žele s šestletno hčerko. Dospeli sta iz Ko ritnice k svojemu soprogu. Istotam je dospela tudi Mary Ludvik iz Bača k Franku Barbish v Strabane, Pa. Dobrodošli! Jos. Mahnich -skega denarja in za ime i mnogih odličnih republikancev.! Ako je komu znana vsa umazana afera, je gotovo znana staremu Schooleyu, ki je bil predsednik finančnega odbora, ki je dovoljeval ta graft. Toda stari Schcoley še vedno molči. --o- Cel. Lindberghu in mu povej raj zgradi močno kabino v svojem zrakoplovu, in da zgradi dober: kompresor za svoj motor. S takim zrakoplovom bo Lindbergh lahko prav varno plul 10 milj visoko v zraku s celo svojo družino in prišel iz Anje-i riks v Belgijo v osmih urah. Po- „ , . .. vej tudi svojemu stricu, da'sem Youngstown, O., 1. Junija. ;jaz y enaki kabini preživel Nadaljne aretacije komu nistov v Youngstownu re zapadne države, kjer je največ naprednega republikanskega mnenja. Imel bo več govorov. Sliši se, da bi bil Gifford Pinchot rad nominiran za predsedniškega kandidata republikanske stranke prihodnje leto. Will Rogers pozna Wash-ingtona in Hooverja Santa Monica, 1. junija. Predsednik Hoover, pravi znani humorist Bill Rogers, je imel -Policija vtem mestu je vce-;]et v stratosferi> in sem imel raj aretirala nadaljnih 50 ko-l^j. prij tne ure svojega živ_ munistov, ki so povzročili kr-iy^,, Ako bi se Lindberghu,. vave nemire preteklo soboto. Za-ptsregnc to dogeči) tedaj bi bil imemten govor na Spominski včeraj napovedana proslava ko- zopet največji junak sveta. In v Valley Forge. Hoover munistov je bila zadnji trenu- V(Jfl svet t zre na Lind_ K prorasel, da se je nekomu še tek odpovedana. Vsi aretirani j bg h bo to y resnid p0. bodo te dni pripeljani pred sod- Zfl znanstvo bi bir tak 11 a" polet neizmerne važnosti. o---o- Pogreb Mooneya V pondeljek se je vršil pogreb umrlega kongresmana C. A. Mooneya, največjega prija- Edini kanadski kardinal je umrl Quabec, Kanada, 1. junija. — telja Slovencev med Amerikan- Kajjnal Raymond Rouleau, ci. Udeležba pri pogrebu je bi-'nadskof ,v mestu Quebec je dala tako sijajna, da Cleveland še ncs tukajšnji bolnišnici , , , , i na. posledicah poškodb, katere ni videl zlepa takega pogreba. . / , ' . XT J nnn 4 u-i • k-i , le dobil se lansko leto. Bil je Nad 200 avtomobilov je bilo vi' . . , V1 j , . . edini kanadski kardinal, mrtvaškem sprevodu, ki se je Vil, pod načelstvom 2 policistov Zvezni senator ji radi pre-na konjih, z zapadne strani me- , . • sta do vzhodne 9. ulice in Su- r° vozlJ° . . u . . . . , . . Memphis, Tennessee, 1. juni-periof Ave.', kjer se nahaja ka- ja n. genator McKellar toliška katedr&la. Ogromna cerkev je' bila hatlačeno'polna, pri je, bil danes močno poškodovan, • j. . j»kQ se je njegov avtomobil radi prostih m odheriih ljudi, osebe wtre VQŽnje prevrniL Tudi nje_ vičh niaWxW in1 plemen. V osebi 4Mr. Mooneya je Cleveland, država kot ves narod izgubil gov spremljevalec, je dobil, nevarne poškodbe. Tekom enega meseca je to že druga nesreča, Poroka Mr. Louis Boštijančič, doma iz Slavine, stanujoč v Detroitu, je iznenadil svoje prijatelje in znance, ko je prišel pretekli petek iz Detroita v Cleveland, kjer se je poročil z Miss Jennie Skerl, doma iz Rakitnika. V nedeljo je mladi par odpotoval zo-_ pet nazaj v Detroit z iskrenimi čestitkami svojih znancev. Deset avto žrtev Tekom pretekle sobote in nedelje je bilo v Ohio ubitih 10 oseb od avtomobilov, po vsej Ameriki pa nad 100 oseb. * Cvetlična parada se vrši 29. avgusta v mestu. najbolj iskrenega in poštenega k- ge pripetila senatorju radi državnika. # ! prehitre vožnje. Tatvina v tovarni _ V tovarni Moder Bag & Pa-j M ... . per Co., na 6120 Cedar A»e., so v nede_ neznani tatovi odnesli strojnih ljo 12 Litvincev> ki s0 motili dd0V TT v Vred" službo božjo v litvinski katoli- nosti $20,000. Vzelo bo naj-' cerkyi na E 65th gt bHzu manj 14 dni, preano ooao Superior Ave._ v cerkvi so za- ukradene predmete nadomesiti, Uj, ^ ate ža]jive ysebi. m medtem bo moralo 120 delav-i ne Zagovarjati se bodo mo- cev v tovarni počivati in biti ra,. d ,odnikom brez zasluzka. slabše godilo kot se godi nam. Toda moral je poseči 150 let nazaj v zgodovino, da je dobil slabše čase. Hoover pravi, da S2 Jje George Washingtonu pred 150. leti v Valley Forge enako labo godilo kot se godi nam danes. Toda, pravi Rogers, doeim jc Washington trpel samo eno zime, smo mi trpeli že lansko poletje, skozi celo zimo, trpeli bemo še to poletje, pa še skozi eno ,zimo in skozi drugo poletje, dokler se demokratom pri prihodnjih volitvah ne posreči narediti kaj boljšega za nas. Tudi Wickersham prero-je izvolitev Hooverja Syracuse, N. Y., 2. junija. — George Wickersham, načelnik komisije, ki je preiskovala eno leto vzroke, zakaj se prohibici-ja v Ameriki ne izpolnuje, je prišel na dan z izjavo, da bo Hoover v letu 1932 izvoljen še z večjo večino kot je bil izvoljen prvič. Prohibicija ne bo imela s tem ničesar opraviti. "Dobri časi," kot jih primeroma imamo, bodo zopet izvolili Hooverja. Streljanje v parkih Na dan 4. julija bo prav živahno v elevelandskih parkih. Streljalo se bo v počast 4. juliju, ki je v letu 1776 osvobodil Mestna kopališča Mesto Cleveland bo odprlo svoja kopališča ob jezeru dne 15. junija. Mesto ima 3400 kopalnih oblek, katere bo zastonj Ameriko, namreč patriotični posojalo kopalcem. Amerikanci so jo osvobodili. Mesto je pripravilo $2500.00, da se v parkih na 4. julija zažiga umetalni ogenj in se vršijo druge enake zabave. Smrtna kosa Sinoči je preminula Mrs. Ana Aidišek, 3615 E. 80th St. Podrobneje poročamo jutri. Pridite gotovo vse članice! Darovi za misijone The Better Business Bureau opominja ljudi, naj nikar ne darujejo raznim kolektorjem, ki nabirajo od hiše do hiše za razne misijone. Mnogo teh nabiralcev je sleparjev. Najbolje je, da ničesar ne daste takim kolektorjem, Vprašajte v svoji cerkvi ali tam darujte, pa boste znali, da pride vaš denar na pravo mesto. * Milijone dolarjev škode je naredila nevihta včeraj v Berlinu. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NXWSPAPBlt Published dally except Sunday« and Holiday* NAROČNINA: Sa Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo lato «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «8.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta M.B0 Za Cleveland po racnašalcih: celo leto 15.50; pol leta >8.00 Za Kvropo celo leto »7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka S cente. V*a pisma, dopise ln denarne poSilJatve naslovite: Ameriška Domovina, <117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson «621. J AMEB DIBEVEC and LOUIS J. PIKO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act ol March 8rd, 1171. 83 No. 129. Tue,, June 2nd, 1931. Charles A, Mooney Bilo je v letu 1918, nekako maja meseca, ko je prišel tedajni državni senator Charles A. Mooney, v urad "Ameriške Dmovine." Bilo je v najbolj fanatičnem vojnem času, ko so bile razplamtene strasti strankarskega socializma na vseh koncih in krajih. Mr. Mooney je bil tedaj komaj 40 let star. Prišel je v urad prijazno in iskreno. Poznal nas je že prej kot demokrate in vedel je, da ljudje dosti zaupajo "Ameriški Domovini." Po kratkem uvodu je nagloma vprašal: "Kaj pravite, ali bi kandidiral za kongresmana v 20. okraju?" Urednik ga je pogledal in odgovoril: "Mr. Mooney, ako vi kandidirate, ste gotovo izvoljeni." Meseca novembra istega leta je bil Charles A. Mooney izvoljen s 14,000 glasovi večine, v okraju, kjer je 35,000 volivcev. Slovenci so menda od prvega do zadnjega vsi glasovali zanj. In od onega časa je Charles A. Mooney bil neprestano pošiljan v kongres od svojih volivcev. Ostal bi tam menda še mnogo let, da ga ni pretekli petek zjutraj smrt poklicala na drugi svet. Slovenci, državljani in drugi, ki bivajo v Clevelandu, smo dolžni največjo hvalo in iskreno priznanje Charles A. Mooneyu. Naredil je za naš narod tisočere dobrih del, poleg tega, da je v splošnem sicer tiho, toda toliko bolj uspešnejše deloval. Takoj ko je prišel v kongres, nam je sporočil: "Pomnite, da nisem v kongresu, da bi samo1 plačo vlekel, pač pa sem tu na željo ameriških državljanov, ki so me izvolili, in moja prva in zadnja naloga je,-da jim postrežem." In odtedaj smo ga držali za to besedo. Mr. Mooney jo je do sleherne in zadnje pike držal. Natančno, ne vemo sicer, toda število je majhno, ako rečemo, da je tekom 13 let pomagal iz postavnih zagat in težav najmanj 2,000 Slovencem in Hrvatom. Ravno sedaj, ko ga je smrt prehitela, je deloval v sedmih slučajih naših ljudi. Vi veste, kako so sitne postave, in kako človek mnogokrat zabrede nehote v težave, iz katerih si sam ne more pomagati. Tu je bil Mooney mož na mestu. Poznan kot poštenjak, katerega za ves denar sveta ne bi pregovoril, da bi naredil nečedno delo, nepostavno delo, poleg tega pa osebno iskren, prijazen, deloven« je "hodil od zveznega urada do zveznega urada, prosil, zahteval, se poganjal in moledoval za naše ljudi, in bil uslišan. V vseh 13 letih poslovanja z njim smo močoče le v kakih 5 slučajih bili poraženi, in nam je Mooney vselej dokazal, da je absolutno nemogoče kaj storiti, ker bi moral za tak slučaj kongres postavo spremeniti. Koliko stotin in stotin našh ljudi je bilo, ki so te-kom vojne zakrivili po nevednosti ali nehote to ali ono napako, in Bog ve, da so bile postave tedaj stroge. Mooney je v vsakem slučaju posredoval in izposloval olajšave in razne ugodnosti. Nič ni kdaj vprašal, ali je dotična oseba državljan ali ne, kakšne narodnosti je, kakšnega prepričanja, za-\edal se je vedno, da je on od naroda izvoljen služabnik naroda, pa je šel in naredil. Koliko sto slučajev pridobitve državljanstva je spravil v red, koliko družin je spravil skupaj, ki so bile raztresene po svetu, koliko je plačal iz svojega žepa za brzojave, kab-lje, za vožnjo, ko jei bilo v več slučajih potrebno, peljati se tja ali tam, brzojaviti tja in sem in celo v Evropo. Ni čuda, da so ga spoštovali celo politični nasprotniki, republikanci, kajti Mooney je bil vedno trd demokrat, toda osebnih nasprotnikov ni imel nikjer. In Slovenci so zgubili v njem svojega najboljšega prijatelja pri vladi. Ohranite mu vsi plemenit spomin, ker takega zagovornika našega naroda v Ameriki ne bomo zlepa več dobili. bili posebno živahni, toda bili so veliko boljše volje, ko so šli nazaj. Na najvišjem hribčku so se ustavili, da pogledajo, kaj vse so jim skrbne ženice in dekleta naložile v košarice za prigrizek. Nadlovec je prvi izvlekel par lepo rumenih poha-nih golobčkov. Seveda, ti so kaj hitro izginili tje, kjer ni muh. Kar štirje lovci so hkrati potegnili vsak za svoj kos. še meni so se sline cedile, ko sem za bližnjim grmom opazoval in poslušal. Posebno takrat so mi stopile solze v oči samega gi-njenja; ko je drugi lovec izvlekel izpod sedeža na avtomobilu j ako sumljivo steklenico. Potem prinese na svetlo še tretji s slamo ovito buteljko, ali po naše: galonco. Stanley je pa godrnjal, da so mu zadej sedeči lovci pojedli vse pohanje po poti. Nadlovec L. je silohla jemal proč buteljko od vsakega posameznega lovca, češ, dk s£ vse predolgo cilja. Potem se pa oglasi Charlie: "Posluh, jagrj! Sada čemo pa moj sandvič pokusiti!" in prinese na plan svojo košarico. Nekaj časa ogleduje košarico, potem pa pravi: "Pa kako, za vraga, da mi je moja sopruga da-nas dala sendviče v ovaj slabi košarici?" Odgrne papir in ostr-mi, kot bi ga zadela kap. Nato pa zavrti košarico parkrat nad glavo in jo spusti, da je priletela čez plot prav do mene, ki sem tam blizu oprezoval. Sto sreč, da ni šel nihče gledat za košarico, ker bi me bili gotovo opazili. Jaz sem pa lahko videl vsebino košarice in sem prav dobro videl, da so bili v košarici samo krompirjevi olupki. Charlie je doma v naglici, ko se je glasilo nadlovčevo povelje za odhod, zgrabil napačno košarico. Ono, ki je bila napolnjena s pohanimi springčikni, je pa doma pustil. Nič se nisem čudil, da se je tako razjaril nad ubogo košarico. Ko so se peljali proti domu, so največ debatirali, kako se do-tični hrib imenuje. Eni so trdili, da se imenuje Mount Eaten, drugi pa, da se kliče Eat Mounten. Po mojem skromnem mnenju se pa imenuje: Volstead Eat Mounten. Za enkrat naj zadostuje, pa še prihodnjič nekaj. Pozdrav! Nekdo. izboljša, bi že davno morali pod-leči. Dobili smo k sv. Petru nove zvonove, tri po številu, ki že visijo in kličejo ljudi k jedi, k maši ne smem reči, ker je, od kar ni župnika, še ni bilo. Tudi ne vem, kdo bo urejeval to zvo-neoije, ker ni več Petrovčka in I nem Clevelandu. drugih, ki so znali tolklati, da Zdravo! je bilo veselje. Očka mi je rekel, da se ga kaj spomni, če le moreš, ker veš, da mu gre trda in bi mu vsak dolar prav prišel. Sprejmi obilo pozdravov od vseh "Netopirjev" in drugih Ti in vsa slovenska družba v dalj- Franjo. -0- Število ubežnikov s Hudičevega otoka se množi Za beg iz kazenske kolonije v Guiani je potreben predvsem denar, ki pa je mnogokrat v pogubo onemu, ki ga ima. Beg je mogoč samo po morju. Na partiiku lie de France.— Danes se riahajam na sredini morja na palrniku lie de France; Vožnja je pl-av lepa in mirna na našem parniku-Velikanu,' ki se ne ustraši' i^sake sapice. Ko-rajžni in veseli pričakujemo suhe zemlje.' V kabini sva skupaj z Mr.1 Bartolom inj se himava kaj pritožiti. Karte nam je pre-skrbel Mr. Kolander od tvrdke John L. Mihelich Co. S prijateljem Bartolom se sprehajava po krovu in se pogovarjava od Clevelanda. Težko sva ga zapustila in hudo nama je bilo pri srcu, pa nič, ne poveva zakaj in kako. Včasih je bilo skoraj nemogoče pobegniti iz francoske kazenske kolonije v Guiani, zna-, ne pod imenom Hudičev otok, zadnje čase pa se je stvar tozadevno predrugačila, kajti tekom leta 1930 je pobegnilo od tam nič manj kako 24 zločincev, med katerimi so bili štirje na smrt obsojeni morilci, ki pa so bili pozneje pomiloščeni v dosmrtno prisilno delo na otoku. Nedavno je bil še beg z Gui-ane dogodek, ki je'povzročil veliko senzacijo: Da je število ubeglih kaznencev v zadnjem času narastlo, je, po mnenju oblasti, dvoje vzrokov: večje število mladih kaznencev, ki so sedaj v tej kazenski koloniji in ki so drznejši od svojih starejših tovarišev, in pa povečano stremljenje kaznencev, da dobe denar. Kakor povsod na svetu, tako nar je res prihajal tja v manjših vsotah, in kadar je denar dospel, ni bilo baš težavno izročiti ga naslovljencu. Večina kaznencev je namreč zaposlena v gozdu izven kolonije, kjer dobe stike z zunanjim svetom. Ko je imel Blengino na razpolago $200, je kupil čoln ter ga skril v gošči ob nekem potoku. Toda naslednjega dne je bil njegov čoln že ukraden. Ta dogodek ga je uveril, da s svojo namero nikakor ne bo uspel brez pomoči ostalih. Toda kako? Vedel je o petnajstih kaznencih, ki so bili umorjeni od svojih tovarišev, ker so imeli denar. • Pozdravljam vse moje prijatelje v Clevelandu in vse čita- dela denar čudeže tudi v tej ko- telje Ameriške Domovine. Fr. Fabian, 1190 E. 60th St. Pismo iz zasedenega ozemlja, ki mnogo pove Barberton, O. Cenjeni g. likor sem mogel naskrivaj dobiti informacij, napovedan za 10. uro dopoldne. Toda ob tem času je bil eden lovcev še v "pajamas." Drugi so bili že vsi zbrani in so ga čakali na nekem kornerju vsak s svojo košarico v roki. Ampak ti morda še ne veš, kako strogo disciplino imajo naši lovci: če zamudiš samo pet minut,, pa si prepozen. Ta časovna mera je tudi dovoljena na lovu: samo pet minut se sme ciljati, potem se mora pa ustreliti, pa če se zadene, ali pa ne. Torej naši lovci so jo odkijri-li proti Mount Eaton, katerega so tudi dobili v najem za jesenski lov. Kolikor sem mogel do-skrivaj sledil in m6 niso opazili, j biti na ušesa, so ta prostor na-Le tako je mogoče, da človek! jeH za gotove elevelandske lov-nepristransko sodi in poroča sa-!cč, menda zato, da jim ne bo mofakta. i treba privezovati zajcev. Odhod zdoma je bil, vsaj ko-j Veš, Jaka, ko so šli tje, niso urednik! Zadnjič sem Vas prosil, da izročite moj dopis tistemu Jakatu, ki tam nekje Bogu čas krade in kakor sem videl, ste ustregli moji želji. Zato bom pa odslej kar direktno njemu pošiljal moje dopise, da ne bo kakšna zamera. Torej cenjeni g. lovec! Za danes ti še ne povem, kako so tukajšnji jagri nosili "keks," ampak ti moram povedati, da so šli v nedeljo 24. maja, kor-porativno v pri rod o, da si nekoliko ogledajo, kam naj jo mahnejo prihodnjo lovsko sezono na lov.- Ker me njihova aktivnost zelo zanima in ker sem bil tudi jaz nekoč "raubšic," sem jim Naslenje pismo nam je iz prijaznosti izročil g. Joško Jerkič;. Ker je pismo sila zanimivo, ga priobčujemo v celoti. Joškotu pa prav lepa hvalq za pozornost! Dragi Sipko! , Z velikim zadovoljstvom smo prečitali Tvoje dolgo .poročilo o potovanju iz Brazilije v Združene države in o TvQjem sedanjem življenju v Clevelandu. Tudi jaz bi Ti imel iz stare domovin« mnogo poročati, ker pa vem, da ste morda celo bolje inr formirani o nas — kot mi sami, se mi .zdi nepotrebno ogrevati to, kar Ti že davno veš iz slovenskega časopisja v Clevelandu. Gospodarski- položaj je tu dan na dan težavnejši in nevzdržnej-ši. Kmet je do vratu v dolgovih. Seveda ni to čisto naš evropski pojav, ker tudi bogati Ameriki, ki zraven vsega ni tako nasičena s prebivalci, ni bilo prizanešeno. Najrazličnejši gospodarski zdravniki vseh narodov iščejo dan na dan poti iz teh razmer. Ali je pričakovati zboljšanja? Po mojem mnenju ne tako hitro, kakor nekateri domnevajo. Današnje brezposelnosti je kriv v prvi vrsti prepočasni napredek človeka v duševnem smislu, to je v organizacijskem delu za dobrobit posameznika in skupnosti, v razmerju s tehničnim haprčd-1 kom. Svet se je mehaniziral, posebno Združene države v tem prednačijo, stroj je nadomestil1 delavce, če bi vsak nov stroj zaposlil isto število delavcev, kot jih je ročno delo, bi se prihranil telesni napor delavcev, zmanjšal, urnik in brezposelnost bi izginila. Ali pa je to mogoče doseči? Kje je človek, ki bi vse to razmerje med delom, strojem in kapitalom pravično uredil? Kapitalist nabavi stroj, da se iznebi delavcev, da zmanjša takoimertovane obratne stroške. On hoče čim več dobička s čim manjšim potroškom. Ker pa ostane proizvodnja navzlic brezposelnosti še vedno ista in celo večja, ker brezposelni de- črnogorec je spravil svoje zadnje groše skupaj, da si je kupil karto za v Ameriko in je prišel v New York popolnoma suh. Ker ni imel denarja za naprej, je skušal dobiti v New Yorku kako delo, toda zaman, povsod je bil odklonjen. Ves obupan se vsede na obrežje v pristanišču in zre po morju proti kraju, odkoder se je pripeljal. Na misel mu pride, kakšen norec je bil, da je porabil vse svoje premoženje za šifkarto. Mar bi bil ostal doma in bi imel sedaj denar v žepu! Ko tako premišlja in toži sam pri sebi nad svojo usodo, se naenkrat iz morja dvigne potapljač, ki se je bil spustil v vodo, še predno je bil prišel tje Črnogorec. Potapljač stopi na suho, se otrese vode in začne slačiti svojo potapljaško obleko. Ko dene z glave težko železno čelado, se oddahne in se vsečle na klop. Črnogorec ga gleda nekaj časa, potem se pa udari po čelu: "Saj sem vendar norec! Le zakaj nisem tudi jaz prišel pea iz Trsta in bi si bil prihranil de- G and i, ki je začel prOpagslndi-rati r^bo pletilnpg?i stroja na' roko. Na prvi pogled se zdi smešno, da je pokličal izmed stare šare v dobi najmodernejših strojev tako silno staroko-pitni in nepraktični kolovrat, toda, če pomislimo, d& še stroj izvaja v čisto nečloveške namene proti nekaterim, pravzaprav proti vsemu človeštvu, jč vendar zadel pravo. Ko bo napredek tehnike skušal zmanjšati telesne delo čldveka brez vsakega stranskega namena, da bi se na njegov' račun skušal kdo okoristiti, bo rešena tudi brezposelnost. Kddj pa bo to uresničeno, je seveda drugo vprašanje, je vprašanje bodočnosti. Jako me veseli, da se tako silno zanimaš za najraznovrstrfej-še kulturno delo po tamošnjih društvih in klubih. Tudi lepih deklet vam več ne manjka, —-"girls" in "stars," saj tam je domovina filmske industrije. —' Kakor sem slišal, si tudi sam že nekaj izvohal in se misliš poročiti. Prav imaš, kaj bi se vlačil po svetu kot izgubljeni netopir! Obesiti se sicer ni posebno častno, če pa visiš ob lepem bitju in na dobrem "štriku," Ti ne bo sile. "Netopirji" smo še vsi samci. Nobeden nima kor,ajž$, da bi prvi odprl). ,Če to kdo, napravi, pa bomo kmalu v,si viseli. Sider, .sta pa dva bolna: to. je-Bečko, ki ;tpži o vseh prečudnih boleznih, katere, si moreš misliti, in pa Viktor, Rozhuda iz Ba-lalajke, ki tudi sam ne ve, kaj mu je. Toži o srcu, pa ni niti zaljubljen. Taki so! Pa so tudi v resnici čudni ti bolniki. Debela sta oba kot še nikdar. Bečko je kot pomaranča v lica, telesno pa kakor pravi sodček. Zabave ni tukaj nikake. Tun pa tam bodo zdaj na spomlad začele razne šagre, ki dajo bolj veselo lice naši klaverni usodi. Spominjaš se gotovo na pesem "Ujetega ptička tožba," ki smo jo tako pogosto peli. Takrat je nismo umeli, danes je naša dnevna molitev in himna, časopisa nobenega, javne prire- lavec ne more kupovati proiz- ditve, razen kakega redkega ple-vedov, ker nima za to denar- sa, nobene. Tako gre čas žalost-ja, stoje proizvodi v tvornici ka-1 no svojo pot brez pravega živ-pitalista. Torej slabo na obejljenja, brez solnca in vveselja. strani. Tipičen primer, da bi če ne bi imeli globoko v nas zase Indija rešila brezposelnosti sidranega upanja, da se te raz-in angleškega vpliva, je dal z mere popravijo, da se stvar na Ioni j i kaznencev v Guiani. Edina možna pot bega, je po morju, zakaj po kopnem je beg skoro nemogoč, ker tam preži na ubežnika preveč nevarnosti, kakor: pomanjkanje živil in pitne vode, sovražni domačini, divje zveri in lialezljive bolezni, med katerimi je najhujša žolta mrzlica. Kdor pa ima denar, si more kupiti čoln ter ga založiti z živili. Z denarjem si človek, ki hoče pobegniti, kupi pomoč tovarišev-kaznencev, ki se razumejo na navigacijo in ravnanje s čolnom. Z denarjem si kupi pomoč prebivalcev, ki niso kaznenci. V mestecu Cayenne in v ostalih krajih je pričela v zadnjem času cvesti trgovina preskrbovanja in zalaganja čolnov za ubežne kaznenče. Toda prav ta denar, ki pomaga kaznencu do svobode, pomeni zanj hkrati tudi veliko nevarnost. Vsak kaznenec namreč, o katerem se domneva, da ima" denar, je skoro toliko, kot mrtev človek, če izvedo o tem njegovi tovariši, ga brez pomisleka ubijejo, da si ž njegovim denarjem financirajo in omogočijo svoj lastni beg. Etienne Blengino je pobegnil z otoka kaznencev sedem mesecev zatem, ko so g£ privedli tja. Danes je svoboden mož in živi v Italiji, ker je italijanski podanik. Blengino je bil obsojen v desetletno trdo delo na otoku, ker je umoril svojo ženo in eno svojih hčera. Bil je premožen hotelir v Monte Carlu in je imel svoj o > posest tudi v Niči. Neke noči je prišel na ondotno policijsko ravnateljstvo, kjer je povedal, da je našel na svojem domu svojo ženo in hčerko v krvi, obe nevarno ranjeni z bodalom, s katerim sta dobili več ubod-Ijajev in da sta na pragu smrti. Po kratki preiskavi so ga kot osumljenca pridržali v zaporu, končno pa ga obdolžili umora. Tekofn obravnave je zatrjeval svojo nedolžnost, sicer pa ni hotel govoriti. Bil je spoznan za krivega in obsojen. Ker kneževina Monaco nima svojih lastnih zaporov, je naprosila francosko vlado, naj ga slednja pošlje v Guiano, na Hudičev otok, kar je slednja tudi storila. '' Ko je Blengino čakal na odhod v Guiano, je neprestano tuhtal ter se odločil, da pobegne i Hudičevega otoka, čim se mu ponu,di prva -prilika, pa naj ga to stane življenje. Kot hotelir in trgovec je dobro poznal moč in veljavo denarja, zato se je dogovoril s svojimi sorodniki, da mu slednji pošljejo denar na Blengino je kmalu dobil zaup- nar za vožnjo nika v nekem drugem Italijanu, po imenu Bartolo Roblo, ki je že odslužil petletno kazen trdega dela, zdaj pa je bil relativno svoboden kolonist, toda prisiljen, da ostane še pet let na otoku. Roblo je pretehtal načrt za beg v vseh podrobnostih, toda ni imel denarja, da bi ta načrt uresničil. Do tega časa pa je prejel Blengino od svojcev že $1,000 v malih zneskih. S to vsoto je kupil Roblo dovolj velik odprt čoln, v katerem je bilo prostora za sedem veslar-jev in krmarja, najel je šest kaznencev ter založil čoln z živili ih pitno vodo. Njegov načrt je bil, pobegniti v Guatema-lo. Bartolo Roblo je delal jako previdno ter ni ničesar povedal o svojih načrtih onim šestim kaznencem, ki so imeli tudi pobegniti. Določil je dan sestanka in neke noči se je sestalo vseh osem mož ob čolnu, ki je bil skrit v gošči. Tukaj so ostali skriti tri dni in noči, dokler je prvi krik in vik paznikov, ki so iskali ubegle kaznence, nekoliko polegel, nato pa so sedli v čoln ter odrinili na morje. Toda preden so odrinili od kraja, se je Blengino spomnil onih petnajstih kaznencev, ki so bili od svojih tovarišev radi denarja umorjeni, zato se je do golega slekel in dokazal svojim tovarišem, da nima več -nobenega denarja pri sebi. Reblo je računal, "da jim bo vzelo en teden, da dosežejo Gu-atemalo. Toda bili so na morju v malem čolnu cel mesec dni. Mnogo so pretrpeli, kajti v čolnu niso mogli leči k počitku in živila so jim skoro pošla. Končno so vendar ugledali kopnino, nakar se je njihova nevarna in trudapolna vožnja končala na angleškem otoku Trinidadu, na katerem so pristali ter se razšli kot svobodni možje. -o- KAČE PREPODILE PODGANE A novo mislijo indijski voditelj i en ali drug način preuredi in (nekega trgovca v Guiani. De- V Bridgeport, O. so delale podgane tako nadlego, da si prebivalci niso mogli pomagati drugače, da. so dobili na pomoč črne kače. Kakor hitro so kače zlezle v podganje luknje, so podgane z obratno pošto vzele slovo od priljubljenih zavetišč in šle s trebuhom za kruhom. Toda "svaka sila do vremena," pravi Hrvat. Komaj so se prebivalci rešili grde podganje nadloge, že je začel dobivati župan Kuhn prošnje — naj odpravi sedaj še kače, ki so postale v hišah prava nadloga. Sedaj si mestni očetje belijo glave, s čim bi pregnali kače. Treba se bo ravnati po tisti narodni pesmi: Miš pšenico, mačka miško. . . . Med možem in ženo je prišlo pri večerji do malega špetira, ker je mož rekel, da je krompir nremalo osoljen, ona je pa trdila, da je krompir dovolj slan, ampak je on (dedec), neslan. To je pa moža razkači-lo in ji zabrusi: "Oh, le zakaj te ni kak tepec zasnubil?" "Saj me je," hitro odvrne ona. "Ampak da bi te bil tudi poročil," popravlja mož. "Saj me je!" ga vseka nazaj ženica. A' Nekdo pride domov pošteno natreskan. Precej časa ga je vzelo, cia še' je skobacal v posteljo. Komaj pa je dobro zaspal, ko ga naenkrat zbudi glas: "Ogenj!" Pijanček je bil še ves pod vplivom "mehke" pijače, vendar se spravi pokonci in se začne oblačiti. Vsled skrivnostnega delovanja hudih duhov je pa oblekel hlače narobe, da je imel zadnji konec spredaj in tako hiti proti stopnicam, da se reši iz goreče hiše. Na stopnicah se pa spodtakne in revež se trki j a prav do dna stopnic. Tam mu skoči na pomoč prijatelj, ki je stanoval spodaj in ga sočutno vpraša: "Boltežar, ali si se kaj pobil?" Boltežar se previdno otiplje po vseh udih, pogleda po sebi in šele sedaj vidi, da ima hlače okrog obrnjene, pa reče: "Pobil se sicer nisem nič, ampak strašno me je zasukalo, da mi je zadnji konec naprej obrnilo'." A Lojze in Tone gresta na lov. Pustita avto pri prijatelju farmer ju in se podasta do eno miljo oddaljene hoste. Ker sta bila previdna lovca, nista hotela nabasati pušk, dokler ne prideta v gozd. Naenkrat pa pred njima preskoči pot lep zajček. Tone trenutno nameri s puško in hoče ustreliti, Lojze pa zavpije: "Tone, nikar ne streljaj, saj t'Linta ni nabasana!" "Je vse glih, če je ali ne; kaj misliš, da bo zajec čakal?" V Amerikanec gre mimo domače cerkve ravno, ko cerkovnik zvoni. Pa se ustavi in nagovori cerkovnika: "Zakaj pa zvoni danes?" "Zato, ker za v r v vlečem," odgovori postrežljivi cerkovnik. A Mož in žena sta bila že v pO' stelji, ko se ona oglasi: "Ježe, ali si dal mačko ven?" "Ja, sem jo." "Ne verjamem ti, Jože." "če misliš, da se lažem, pa jo pojdi sama ven dat!" Vojni spomini iz tirolskega gorovja Piše JOŠKO PENKO i. Topovi malega kalibra so ču-ječe pazili s šrapnelskimi izstrelki, da je bilo vsako živo bitje pokončano, kakor hitro se je upalo poskusiti rešiti iz okopov ali razdrtih kavern. Vojni cirkus je trajal nepretrgoma 48 Ur. človeku se je zdelo, da niti mravlja ne more ostati živa Pod takim uničevalnim ognjem. Lahko trdim, da je bilo po tej ofenzivi težko najti na operativnem ozemlju prostor, kamor bi lahko položil dlan roke, da ne bi zadel ob topovsko kroglo. Pred nami je stala na visoki skali moderno utrjena trdnjava Monte Verena, ki se je trdovratno branila in usipala topovske krogle na naše postojanke. Trikratni poizkus zavzeti to utrdbo, je bil brezuspešen in vsakokrat zavrnjen. Tedaj so se obrnila vsa topovska žrela proti tej utrdbi in po 36 urah nepretrganega obstreljevanja, se je morala utrdba podati maloštevilni infanterijski patrulji. Po zasedbi je utrdba izgledala kakor kup kamenja, pomešanega z železjem. Le nekaj 28 cm kaliberskih topov je ostalo v uporabi na montaži, kar je naša infanterija izrabila, da je topove obrnila in ž njimi obstreljevala bežeče, Italijane. Povelje se je glasilo ogenj ustaviti in se pomakniti naprej. Vsa tehnika moderne vojne je bila v počasnem pohodu, le infanterija, ki je bila za časa topovskega obstreljevanja v rezervi, je stopila v živahno operacija in preganjala sovražnika iz vojnih postojank. Nenaden napad avstrijske armade in prelom močno utrjene črte, je spravil sovražne armade iz ravnotežja in jih razkropil. Naša infanterija je operirala levo in desno po gorovju nad dolino, pri čemer se našim ni Posebno mudilo preganjati sovražnika. Kakor hitro je in-| fanterija in gorsko topništvo doseglo ožino, je zaprla to ožino in izhod je bil s tem sovražni armadi preprečen in ta armada je bila popolnoma obkoljena in ujeta. Računalo se je, da je padlo v tistih dneh tam do 35.-000 mož sovražne armade v avstrijsko ujetništvo z vso vojno opremo, živežem in municijo. V nepretrganih vrstah, pove-šenih oči so korakali ujetniki mimo nas. P'o pripovedovanju nekaterih, je bilo med temi ujetniki mnogo takih, ki sploh niso vedeli, kaj se godi in da so ujeti. žalosten je bil pogled na te dolge vrste ljudi, ki so se pomikali po cesti v ujetništvo, ki jim je obetalo le glad in trpljenje. Nehote se mi je usilila misel: kaj so ti ljudje storili, da trpe vsled ambicij višjih! Vprašal sem tudi sam sebe: kaj sem storil jaz in milijoni drugih, da se pobijamo in sovražimo kakor zverine?! Ko je bila dolina izčiščena sovražnih čet, smo se pomaknili do naselbine Gertele, kjer je imela italijanska finančna straža v mirnem času svojo postojanko. Par hiš v tej naselbini smo izpremenili v zasilno bolnico, kjer so dobili ranjenci prvo Pomoč. Lepa cesta, ki je vodila skozi dolino, je bila v neki ožini Po umikajočih se italijanskih četah razstreljena, da je bil prehod težkemu topništvu absolutno nemogoč. Ker je bila cesta tam vsekana'v živo skalo, ni bilo težko ceste razstreliti in zapreti pot prodirajoči avstrijski armadi. Pionirji so morali takoj na delo in napravili so v razdalji 500 metrov novo zasilno cesto, da je moglo čez topništvo in municija. To našo Zamudo pa je uporabil sovražnik in se ustavil pri mestu Asiago in zasedel vse višine za mestom. Tu so se nam postavili v bran, toda njih odpor je bil kmalu zlomljen in dan potem smo zasedli lepo letoviško mesto, z lepimi stavbami in kras- nimi drevoredi. Italijanska armada, ki je bila zasedla višinske točke za mestom, je pridno obstreljevala mesto Asiago, katero smo bili mi zasedli. Celih devet dni so Italijani obstreljevali svoje lastno niesto in ga rušili. Četrti dan po zasedbi Asiaga so sovražni aeroplani metali letake s pozivom, naj se Slovani upro v armadi, ker njihov boj je boj za samooblastvo narodov. V letakih so bile citirane Wilsonove točke. Oficirji so skrbeli, da jih moštvo ni dobilo mnogo v roke in če jih je, je bilo strogo zabranjeno či-tati jih. Komaj sem ga polovico prečita!, ki je bil tiskan v slovenščini, je že stal za menoj oficir in grobo zavpil nad menoj, naj mu ga izročim. V bojih za Asiago so največ trpeli naši "Janezi" in 26. domobranski polk. Za vsak korak zemlje so se borili kot levi. In-teresantno je bilo opazovati njih borbo, ki je bila po večini samo na nož. Levo krilo je prodiralo, desno omagovalo. Ročne granate so redčile naše vrste in nasprotnike. Z neverjetno vztrajnostjo so potisnili naši "Janezi po osem urnem boju Italijane^ga videl junijskih dneh, toda sovražnik je butal z glavo ob zid brez vsakega uspeha. Na Monte Zebio je prekoračil črto neki italijanski major v strahu pogina in je izdal vse italijanske načrte. Major je imel nalog zavzeti to višinsko točko za vsako ceno, toda se nas je tako bal, da se je rajši podal z vojaki vred, kot pa da bi jih žrtvoval smrti. Proti postojankam, katere so branili Slovenci in Dalmatinci, je bilo odbranih sedem bataljonov najboljšega italijanskega vojaštva. To so bili italijanski alpini. Protiofenziva je stala Italijane mnogo žrtev, ne da bi kaj< dosegli. Na tej črti so poskušali še potem z ofenzivami, toda moj namen je opisati samo operacije, ker je ravno te dni minilo 15 let tega trpljenja. V posamezne dele te morije se ne bom spuščal, ker ppstane človeka že. pri sami misli, da se je udeležil teh grozot, sram, čeprav ni bilo tukaj drugega izhoda, kot pokoriti se povelju, ali pa se postaviti ob zid in bi ti poslali par svinčenk med rebra. Kdor je preizkusil vojne operacije in njih posledice, ta ne želi obujati njih spominov in želi pozabiti vse, kar se je zgodilo. Vojno zločinstvo, kolikor sem 27 mesecih v bojni X VIŠARSKA POLENA Spisal • NARTE VELIKONJA na vrh visokega hribovja. Naše j črti, mi ne dela lepih spominov, topništvo je namerilo topove na kateri bi bili vredni, da bi jih rezervo, ki je prihajala sovražniku na pomoč. Italijansko topništvo je trdovratno odgovar- zopet obujal. Opisati hočem utis pohoda po vojnem ozemlju. Prvi pohod jalo, toda naša premoč ga je nam je pokazal strašno razora-kmalu prisilila k molkii. ,n0 zemljo, napojeno s človeško Tako so prodirali naši fantje krVjo, posejano s tisoči in ti-v podobi trikota, kar je stalo s0£j mrtvih vojakov. Koliko ti-mnogo truda in mnogo življenj. s05 vojakov je zagrebla granata Pri tem se je zgodilo, da je na- v zemljo, ko jim je poruši-še lastno topništvo sekalo po na- ja kaverne nad glavo, da so se ših vrstah tako učinkovito, da; zadušili pod zemljo in žalostno so bili prisiljeni iskati zavetja poginili. Na misel mi pride pi-pred kroglami. Naš domobran- smo mrtvega vojaka - sovražni-ski polk št. 26 je bil z velikim ka> ki mu ga je pisala žpna in trudom zasedel zadnje višinske | Qtročiei par mesecev pred nje-točke proti beneški ravnini, ko g0V0 smrtjo. Ležal je na plano-je začelo naše topništvo vsled :ti g prestreljeno glavo,, brez le-napačnega povelja trositi med ve roke. Ležal je na hrbtu in iz nje železo in pline. Obstreljeva-j žepa na prsih so mu gledali ne. ki papirji. Sklonil sem se K njemu in pregledal papirje. Nekdo mi je tolmačil pismo. Pisala mu je pismo žena in spodaj, prav na robu, sta dve drobni i nje je trajalo nad eno uro. Polk je bil prisiljen zapustiti komaj zavzete postojanke in preko trupel lastnih tovarišev prepustiti sovražniku postojanke brez boja. Poveljstvo naše armade je ukazalo prostovoljen umik v go-ovje, da se je tako bojna črta zenačila. Deveti dan tega groznega pekla so se naši fantje umaknili s polovico preostalega moštva v gorovje. Umik se je tako spretno izvršil, da sovražnik tega niti opazil ni. Med zadnjimi pri umiku sem bil tudi jaz. Infanterija je krila umik topništva že smo mislili, da smo vsi izgubljeni, ko smo se tesno za sovražno črto umikali ob robu gozda nad vilo Rossi proti Asiagu žarkomet nas je obsvetil z bližnjega hriba, ko smo stali na cesti. V tistem trenutku nam pa zadoni povelje: v skok, v skok! in zaprašilo se je po cesti izpod kopit naših kon,j in topovskih voz proti mestu Asiago |ovraž- - drobne ro(Hce k nebu, no topništvo nas je pncdo ob- t Vsemogočni vr- streljevati, t o d a strel alo > je j ovega ateka. - brez cilja m — sreče. Niti naj-manjše izgube nismo imeli in očici dostavili neokreten podpis: pozdrav očetu od otrok. Poleg ženinega podpisa sta se podpisala še hčerka in sinko, da bo ata vesel, ko bo to bral. žena se je v pismu močno veselila pa možev dopust, kot ji je v zadnjem pismu to povedal, in ga rotila, naj se varuje v boju in mu končno želi srečnega povrat-ka k družinici. Otročička sta dostavila, kako se veselita, ko bosta kmalu zopet sedela v ate-kovem naročju. Mrtvi vojak je imel v žepu tudi sliko svoje' družine. Čeprav napol divji od neprestanega zločinskega dela, stisnilo se mi je srce in zasmilila se mi je dru-žinica, ki je pričakovala dobrega očeta na dopust. Mogoče so se ravno takrat, ko sem čital to pismo, daleč od bojne poljane, 13. Ali si že slišal prvi klic po-stovke? S stolpa se spusti nad polje in trepeta, visi v zraku. Prvi klic. To je pomlad. Ali si poslušal kreg in prepir srake v borovcu ? Gnezdo plete ter se zgraža nad otroki. To je pomlad. ,In čez njive se vleče dim gorečega nagrabka in smrdi po vlažnem listju in travi. To je znamenje pomladi. Staro, gnilo, odpadlo listje zažigajo otroci ter skačejo čez dim. In vonj svežega gnoja na njivi in potne živine, ki vleče plug in brano. T;q je pomlad, če bi čez sto ,let pp smrti prišel z zavezanimi očmi nazaj, bi jo spoznal po njenem vonju in njenih vlažnih rahlih meglicah, ki puh-te iz grud in kep. Ali si že videl zelenje prve bukve? Brezo in macesen v pomladnem solncu? Ali si že čutil pomlad? Potrebo v srcu biti dober komurkoli, biti prijazen znancu in neznancu. Cesta pod teboj, nebo v svoji vedri sinjini je novo razodetje. Ali si ga že videl? In bregove z zvončki in trobenticami in potok, obrobljen s spominčicami! In čudno plahost žen in deklet, ki hite po brazdah in polagajo krompir vanje. Kaj je pomlad? Ne vprašuj, jaz nimam zanjo besede, spoznal bi jo, če bi se vrnil čez sto let po smrti, brez vseh čutov, zroč samo na eno oko. Kako naj ti Matijec pove, kaj je pomlad!? Malobesedni čudno-,bahavi Matijec; Mohorjev?! . Vezji je mjmo Klančarja butare. , Klančarka je sedela na pragy z ptrokom- "Kakšen je že!" ^e. je.'začudil. "Saj se že smeje!" , "O, tudi glavo že privzdigne!" je ponosno dejala žena.. "Le glej, kako se upre. In v. noge,je močan!" , "Da je?" seje či#l Matijec. "Kaj bi bilo z njim, da ni bilo tebe, Matijec!". "Ah, kaj bi. — Ali ima krava kaj mleka?" "Zdaj povleče še vse teliček. Drugi teden pride mesar. Kar jokali bomo za njim. Kakšen teliček pa je! Jaz pravim, da bi ga redili, on pravi, da nima krme! Kaj bo krava žalostna po njem, kar srce me boli." "Saj koj pozabi!" "Pozabi že, ampak hudo ji pa le bo. In prvi je!" "Ko bi imela pamet!" "In še kakšno. Tiste dni, ko smo jo mislili prodati, je kar smo srečno pridrdrali na določeni cilj. Splošen umik se je izVršil brez posebnih izgub in v naj- in koliko tisoč enakih prizorov se je dogajalo na bojrii; poljani! Preko razvalin in trupčl smo dospeli ifopet nazaj v Asiago. lepšem redu. Sovražnik si ni j Mesto ni kazalo posebnih po-upal dva dni" za nami, boječ se škodb. Mesto je bilo oddaljeno nastavljene pasti. Potem so se od prvotne operacijske točke pa prikazale prve patrulje in za okrog 25 kilometrov. Znaki so stopil z drugimi v lepo hišo in opazil v kuhinji veliko mizo, na kateri bila velika skleda, že napol izpraznjena, in poleg te sklede osem žlic. Najbže so ravno kosili, ko je prišlo povelje za'beg hi so prebivalci; pustili vse skupaj' in bežali. člOvek bi moral imeti železne živce, če bi hbtel vse to hladnokrvne (Spisati, kakor je dbživel. In kaj je 6stalo od mesta Asiaga po enem letu boja? Nič drugega kot ena velika grobi j a kamenja in lesa. Niti en kamen ni ostal na kamenu. Kjer je stalo poprej lepo cvetoče mesto, je bil sedaj kup razvalin. Najprej so ga rušili avstrijski topovi, njimi je prihajala armada, Na- kazali, da je prebivalstvo moč-ši so pri umiku razstrelili vse j no višinske stavbe in tudi glavo povešala, pravi on. Ima svojo pamet, človek nič ne sluti naprej, ali prav malo, žival pa vse. V hlevu še nismo ničesar rekli o mesarju, da ne povesi glave." "Da je taka?" "Prav taka je!" "Potem naj kupi on za telico sena. Za moj denar naj ga kupi, da bo imel Janezek telička, ko shodi." "Za tvoj denar še ne more ne, ko še ni nič prislužil." "Saj res. Bomo videli! Pri nas bo letos preostajalo krme in za teh par mesecev bo telica malo rabila, potem poj de itak na pašo. Franci porečem. če porečem, za Janezka bo dala." In u ver j en, da bo Janezku rešil teličko, Janezku, ki se že smeje in dviga glavo in je močan v nogah. In je dejal po kosilu, ko. so odmolili: . MPri Klanč^rju sem gledal Janezka." Franca se je stresla ob teh besedah. "Ali je ona zdrava?" je skri la razburjenost. "Na pragu je sedela." "In lenobo pasla!" je dejal Tine. "Ne, Janezka je imela v na ročju." "Samo razvadila bo otroka!" je spet osorno pripomnil Tine, ki je z nejevoljo opazoval Franco, kako je prebledevala. "Zdaj res nima nobenega dela," je ugovarjal- Matijec. "Po travnikih bi že lahko trebila." "če pa je še bolna!" se je srečno domislil Matijec ter se prestrašil svojega poguma. "O telički sva govorila. Da bi jo redila, pa da nima sena. Za Janezka da bi jo," je zvračal misel. "Če nima, pa nima!" se je spet smejal Tine: "Da krava ne sme slišati o mesarju, da poveša glavo! Morda jo pa res poveša!" "Ta pa je bosa, Matijec! S to moraš naqboŽjo pot v oprtniku, da ne dobi žuljev. Kako moreš ti kaj takega reči. Ta še za babe ni."/ '"če pa žival res kaj razume?" jej pristavila Franca. "Razunie, ali je sita ali lačna ali žejna ali napojena, to že razume. Več pa ne razume!" "O ,smrt voha!" se je nenadno razkačil Matijec. "Smrt voha. Ali še veš, kako se je Pram vzpenjal in hrzal tisto jutro, ko se je France ubil. Ali še veš? Ali ti ni utrgal 'vojk? Kaj mu je bilo? Smrt je vohal. In tudi krava to lahko voha. In mesar zmerom smrdi po krvi in smrti." "Tudi beseda sama!" "Vsaka beseda ima svoj vonj. Le reci: seno, pa ga imaš poln nos!" se je gnal nenadoma Matijec. "Tepec tudi!" se je krohotal Tine. Matijec je v zadregi obmolknil, tako ga je presenetil ta od-govor. : "Kaj misliš?" je prezirljivo premeril hlapca. , "Pazi na besede!" Ves se je tresel pd razburjenja. Nekak ponos made tie z laVke fronte. Tudi vi in iskali hrane. Videti je bi- vice in uničevali drug drugemu "Za tako teličko prav lahko," naf ta ničarski polk je bil po- lo, da so ljudje, lco so bežali, pu- življenje in premoženje. je odvrnila naglo, vesela, da se slin t e toda že drug dan smo stili vse, vzeli so seboj samo ži- Kdor ni poizkusil "sladkosti" je pogovor obrnil v to smer. tbili^et povelje za nazaj, vino. Prodajalne so bile vse v j vojne, ne ve, kaj je največje, "Za tako teličko prav lahko ker so pričeli Italijani s proti- navadnem stanju in zaloga živil j gorje na svetu Ta voz si srebrne maše, ki jo daruje Rev. ofenzivo. Vroči so bili boji v .nedotaknjena. Tudi jaz sem: (Konec) pravi, da bi telička redila,! mislil: pa nima sena. Pri nas ga bo, "Prepozno, fant! ostajalo, če ga moreš Utrpeti,! zamudi!" J. B. Ponikvar, dne 7. junija, v Franca," se je obrnil prezirajej Tisti večer je Franca šla spat cerkvi sv. Vida. Društveni čla- pred njima. Tine se je zmago- ni so prošeni, da se polnoštcvil-slavno nasmehnil, ko je čez par no udeležijo. Zbiramo se v ne-hipov pospravil tudi Matijec j deljo ob 10. uri pred S. N. Do-svoje vitre. i mom, nakar odkorakamo v cer- 14. | kev sv. Vida. Za društvo Sr- |_» je povlekel porogljivo Ti-1 Franca se je s Tinetom sprla ca Jezusovega — John Levstik, i ne. "Kakor da taka teiička ni- radi oklicev. Tine je dejal, da; predsednik, John Pirnat, tajnik. Vw HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (NadaDevan)e) "To pa zato, če si vol, da najprej poizveduješ po očetu, ne po stricu, zakaj Evropo je bik ukradel, toda njen brat, ki je postal, stric njenemu potomstvu, je bil zato človek. Ali razumeš?" "Kar je res, je res, da ne razumem, a pojedel bi nekaj rad." "Pojej vraga in daj mi mir! Kaj pa je, gospod Mihael? Zakaj smo se ustavili?" "Varka se vidi,' je dejal Vo-lodijovski. "Glejte, cerkveni stolp se blešči v mesecu." "Magnušev imamo že za seboj?" "Magnušev je ostal na desni. čudim se le, da ni na tej strani reke nobenega švedskega oddelka. Pojezdimo v to goščo in obstanemo, morda nam Bog pošlje kakega glasnika." "Po teh besedah je gospod Mihael odpeljal oddelek v goščo in ga razstavil po sto korakov na obeh straneh ceste ter ukazal, naj stoje tiho in drže vajeti na kratko, da kak konj ne zarezgeče. "Počakajte!" je rekel. "Po-slušajmo, kaj se godi za reko, morda tudi kaj zagledamo." Torej so obstali, a dolgo časa se ni nič slišalo, razen slavč-kov, ki so v bližnjem • jelševju prepevali. Utrujeni vojaki so se začeli zibati v sedlih, gospod Zagloba se je naslonil na konjski vrat in globoko zaspal; še celo konji so dremali. Minila je ura. Naposled je uho gospoda Volodijovskega zaslišalo nekaj podobnega, kakor bi stopali konji po trdi cesti. "Tiho!" je rekel vojakom. Safti pa še je pririnil na rob grmovja in pogledal po cesti. Cesta se je bleščala v mesecu, toda nič se ni videlo na njej, a odmev konjskih kopit se je vendar bližal. "V resnici gredo!" je dejal Volodijovski. In vsi so še bolj na kratko nategnili konje, vsak je zadrževal sapo; slišalo se ni nič razen slavcev v jelševju. V tem se je pokazal na cesti švedski oddelek, obstoječ iz tridesetih jezdecev. Šli so počasi in precej brezskrbno, ne v redu, temveč v ohlapni vrsti. Nekateri vojaki so se ražgovarjali med seboj, drugi so potihoma prepevali, zakaj topla majska noč je delovala celo na tople duše vojakov, šli so mimo, ne da bi kaj slutili, tako blizu ob gospodu Mihaelu, ki je stal nedaleč od roba, da je lahko začutil konjsko sapo in dim pip, ki so jih kadili jezdeci. Naposled so izginili na ovinku. Volodijovski je čakal precej dolgo, da je izginil topot v daljavi; šele tedaj je prijezdil k oddelku in rekel gospodu Skr-zetuskemu: "Sedaj j i h poženemo kakor gosi v tabor gospoda kaštela-na. Niti eden ne sme uiti, da ne bi javil!" "če nam potem gospod čar-necki ne dovoli, da se najemo in naspimo," je rekel gospod Zagloba, "se mu zahvalim, na službi in se vrnem k Sapiehi. Pri1 SapieHi je bitka, kadar je, a kadar je prosto, je tudi zabava. Če bi imel štiri usta, bi dal vsakim primerno funkcijo. To je vojskovodja! In povej mi po pravici, čemu za vraga ne služimo pri Sapiehi, ker pripada ta prapor po pravici njemu." "Oče, ne govori proti največjemu vojskovodji v ljudovladi !•" je rekel Jan Skrzetuski. "Saj ne govorim jaz, marveč moja čreva, po katerih gode lakota kakor po goslih." "Ob njih zaplešejo švedje," ga je prekinil Volodijovski. —* ■'Sedaj pa, gospoda, jezdimo hi- tro. Pri oni krčmi v gozdu, ki smo šli mimo nje, ko smo jezdili v to stran, bi jih hotel namreč napasti." In vodil je oddelek hitreje. Zajezdili so v gost les, v katerem jih je objela tema. Krčma je bila oddaljena nekoliko staj. Ko so se približali, šo šli zopet korak za korakom, da ne bi preveč zgodaj zbudili alarma. Ko niso bili več oddaljeni kot za streli iz topa, so zaslišali človeško razgrajanje. "So že in razgrajajo!" je rekel Volodijovski. Švedje so res obstali pri krčmi, iskajoč kako živo dušo, ki bi mogli od nje dobiti kako poročilo. Toda krčma je bila prazna. Nekateri so pretresali veliko glavno poslopje, drugi so iskali po hlevih, drugi so odkrivali snope po strehah. Polovica je stala na dvorišču ter držala konje onim, ki so iskali. Oddelek Volodijovskega se je približal na sto korakov in začel v tatarskem polmesecu obkrožati krčmo. Oni, ki so stali na dvorišču, so slišali natančno, a končno so videli ljudi in konje, a ker je bilo v gozdu temno, niso mogli spoznati, kakšna vojska je; zato se niso alarmirali, ker si niso megli misliti, da bi mogel z one strani priti kak drug oddelek razen, švedski, šele ta pol-mesečni obrat se jim je zdel čuden in jih je vznemiril. Takoj so začeli klicati one, ki so bili po poslopjih. Naenkrat se je razlegel okoli krčme glas "Alah!" in zaslišalo se je nekoliko strelov. V tem trenutku so se pojavile temne postave vojakov, kakor bi bile zrasle izpod zemlje. Nastala je zmešnjava, sablje so žvenketale, slišal si kletve, 'zadušene krike, a vse ni trajalo dlje, ko da si izmolil dva očenaša. Potem je ostalo pred krčmo nekaj človeških in konjskih trupel, a oddelek Volodijovskega je dirjal dalje, vodeč seboj 25 ujetnikov. Potem so se spustili v skok, goneč s sabljami švedske konje in so skoro ob svitu prišli v Magnušev. V taboru čarnec-kega ni nikdo spal; vsi so bili pripravljeni. Sam kastelan je šel prednji straži naproti, opi rajoč se ob čakun, shujšan in bled od bdenja. "No, kaj je tam?" je vprašal Volodijovskega. "Ali imaš mnogo glasnikov?" "Kakih dvajset pet." "Koliko jih je ušlo?" "Niti eden! Vse smo ujeli." "Tebe lahko pošljem v sam pekel, vojaček! Dobro! Začnite jih takoj pripekati. Sam jih bom izpraševal." Po teh besedah se je obrnil a odhajajoč je dejal: "Bodite pripravljeni, ker poj-demo morda nemudoma na sovražnika." "Kako to?" je rekel Zagloba "Tiho, gospod!" je odgovoril Volodijovski. Švedski ujetniki so brez pri-pekanja takoj izpovedali, kar so znali o silah badenskega obmejnega grofa, o številu topov, pehote in konjenice. Gospod kaštelan se je tedaj nekoliko zamislil, ko je izvedel, da je to zares novopostavljena armada, a sestavljena iz samih starih vojakov, ki so se udeležili že mnogih vojn. Med njimi je bilo tudi mnogo Nemcev in znaten oddelek francoski; vsa moč je presegala za nekoliko sto glav poljsko vojsko. Toda iz izpovedb se je pokazalo, da mejni grof ni niti slutil, da bi bil čarneeki tako' blizu in je verjel, da oblegajo Poljaki z vso močjo kralja pod Sandomierzem. Jedva ko je kaštelan slišal to, je skočil z mesta in zaklical je svojemu dvorjanu: 'Vitovski, zapovej trobiti, da zasedejo konje!" Pol ure pozneje se je vojska dvignila in je v svežem pomladnem jutru šla čez gore in polja, pokrita z roso. Končno se je pokazala na obzorju Varka in njeno pogorišče, zakaj mesto je rilo pred šestimi leti skoro do tal pogorelo. Čete Čarneckega so šle po odprti ravnini, zato se niso mogle dolgo skrivati pred švedskimi očmi. In res so jih uzrli, toda mejni grof je menil, da šo to različne "partije," katere hočejo — združene v veliko tropo — alarmirati tabor. šele ko sco se začeli kazati iz gozda vedno novi prapori, idoči veliko, naglico, je nastalo v švedskem taboru mrzlično vrvei. nje. S polja.so. se videli manjlši oddelki konjenikov in poedinih oficirjev, ki so letali med polki. Raznobarvna švedska pehota se je začela vsipati na sredo ravnine. Polki so se postavljali v aojni red drug za drugim pred očmi poljskih vojakov in vrveli cakor roji krasnih ptic. Nad Vansovič je nekoliko zardel od zadovoljnosti in mahnil z bu-lavo. Ljudje so zakričali in se zadrvili« za njim kakor oblak prahu, ki ga žene veter. Prišedši *na tristo korakov od mostu, so se ustavili; tu sta dve tretjini skočili s sedel in zbežali k mostu. Švedje so krenili z druge strani in v kratkem so zagrme-le muškete, izprva počasi, potem pa čedalje hitreje, kakor bi klepalo tisoč cepcev. Dim se je raztegnil nad reko. Pozornost obeh vojsk se je obrnila na ta most, ki je bil lesen,' zato ga je bilo težko dobiti, a lahko braniti. Vendar le po njem je bilo mogoče priti k Švedom. A četrt ure pozneje je poslal Čarneeki dragonce Lubomirske-ga Vansoviču na, pomoč. Toda švedje so že. zaceli s 'topovi obptre^jeVajti nasproti ležeči oddelek. Valili so vedno noVe, tqpdve' iri grajate so začele leteti nad glavami dragoncev, padati na loko in se vrivati V polja, obmetavajoč bojevnike z ruševino in blatom. Badenski mejni grof, stoječ pod gozdom za armado, je gledal z dalnogledom na bitko. Od sednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virant, Andrew Leksan. Zastavonoša Joseph Skully. Zdravniki ar. F. J. Kern, dr. L. J. Perme, dr. Oman. Zastopnik Kluba društev Slovenskega Narodnega Doma John J. Kikol. Zastopnik skupnih društev tare sv. Vida, Ignac Luznar. izvolijo dva zastopnika in ju pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike se pa prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, podpredsednik Jakob Grošel, tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko. Nadzorniki: Math Vihtelič, Matija Mlinar, John Germ. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje). njihovimi glavami so se dvigali,časa do-časa ga je jemal od oči četverokoti mogočnih sulic, s ka-erimi so se pešci zaslanjali pred navalom konjenice. Naposled so uzrli trume švedske konjenice oklopnikov, hitečih na krila; valili so se in odpenjali na vso moč topove. Vse priprave, vse to vrvenje si videl kakor na dlani, zakaj vzšlo je solnce jasno, prekrasno, in razsvetlilo vso pokrajino. Pilica je delila obe vojski. Na švedskem bregu so se tedaj oglasile trombe, bobni in kriki vojakov, ki so se postavljali v boj, a gospod čarneeki je dal tudi trobiti in stopal je z vsemi prapori proti reki. V tem je zdirjal na vso sapo na žrebcu k Vansovičevem praporu, ki je bil bliže reke. "Stari vojak," je dejal, "zdir-jaj k mostu, tam s konj in k mušketam! Naj se obrne vate vsa sila! Naprej!" in gledaje z začudenjem na svoj štab, migal z rameni. "Zblazneli so," je govoril, "na vsak način hočejo ta most for-sirati. Koliko topov ali dva do trije polki ga lahko branijo pred armado." In res je Vansovič čimdalje ostreje nastopal s svojimi ljudmi, a' tudi obramba je postajala čimdalje besnejša. Most je postajal središče bitke, proti kateremu se je pričela počasi vleči vsa švedska črta. čez eno uro se je vsa . vrsta izpremenila in (krenila, v stranjo proti prejšnji poziciji. Most so zasipali kar z dežjem ognja in železa; VansovičeVi ljudje so kupoma padali, medtem ko so prihajala od zadaj venomer povelja, naj vendar gredo naprej. "čarneeki pogubi te ljudi!" je zakričal naenkrat kronski margal , i S. P. DR. ŽUŽEMBERK Predsednik Louis Roje, podpredsednik in zapisnikar Rok Šprajc, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Josip Šlogar, vratar John Jak-šič, pregledovalci knjig Anton Sršen, Rudolph Zupančič in Josip Šlogar Jr. Pomočnika blagajniku John Za-verl in Andrej Škerlj. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu v S N. Domu, dvorana št. 3, staro po-slqpte. Društvo, sprejema člane do 45.j leta, i m, a pa tudi mladinski odde-lelc. .Mesejnina ža odrtisle je $1.25 za ti;tfO dnevpe podpore. Za mladino je mesečninp. 25 centov. Društvena ' zdravnika' sta dr. Kern in dr Perme. SLOV. KAT. PEV. DR. LIRA Predsednik Josip MegKč, 1003 E. 64th St.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnica Anna Grčar, 1089 E. 68th St.; blagajničarka Mary Sterk. Nadzorniki: John Zupane, Rudi Pole in Mary Maček. Duhovni vodja Rev. B. Po-nikvar., Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Josip Meglič, M. Brodnik. Ana Grčar, Frank Švigel. Ko-lektor Frank Švigel. DVOR BARAGA, 1317 C. O. F. Nadborštnar Frank Perme, pod-borštnar Alojz Pečjak, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik, blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Alojz Zakrajšek. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry Opalek. Delegata John Hočevar in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Josip Laurich. Sprevoditelja Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje vsak tretji petek v stari šoli sv. Vida. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. II (g) Točna postrežba! ® The Hill Coal Co. ® (S) 1261 MAROUETTE RI>. (g) .—. Stari Cimpermanovi prostori IIEnderson 5798 H FRANK ARKO, zastopnik Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od G. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W Napeljem elektriko v garaže, hiše; popravljam motorje vseh vrst, kakor tudi vse električne aparate. Delo prvovrstno, cene zmerne. FRANK TEKAUTZ ELEKTRICAK 6515 Edna Ave. MESO! MESO! Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne ceiie. MARTIN FRANK St. Clair-lOGth St. Market GLenville 5994 wsm r Imenik raznih društev SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Škulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; Ignac Šepic, blagajnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Ases-ment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po jetnotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. stopnik • Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwod. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Zakrajšek. Zdravnik Dr. J. M. Selišk-r. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje). SV. ANTONA PADOVANSKEGA Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Joseph Globokar, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeta Ave., zapisnikar Frank Papež, blagajnik Frank Marinčič. Nadzorniki: dr. Perko, Anton Rus, Frank Glavič. Zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti. DR. Z. M. B. Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Joseph Pograjc, Joseph Centa, 1175 Addison Rd.f tajnik-zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik. Nadzorniki: John Jančar ml., Rudolf Cerkvenik, Josip Turšič. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje vsak tretji ponde-ljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Sprejema nove člane od 16. do 33. leta. Plačuje sedem dolarjev tedenske podpore, v slučaju smrti pa en dolar od člana, in to za samo 75 centov mesečnine. Nadaljne informacije dobite pri uradnikih. ■ SLOV. NAR. DOM NA 80. CESTI Joseph Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florjan Cesar, tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Srpan, zapisnikar; nadzorniki' Lcuis FerfOlja, Joseph Plut in Joseph Košak. Ostali direktorji so: Louis Simončič, Rudolf Novak, Mike Vrček, Louis Gliha, John Rogel, Frank Sever, Math Zupančič in Joseph Vrček. Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred v najem za razne prilike kot ohceti, društvene veselice in razna zborovanja, po primerno nizkih cenah. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. LOVSKO DR. SV. EVS^AHIJA Predsednik Anton Pevec! podpredsednik Rudolf Orl, tajnik Henry Kranz, 6113 St. Clair Ave., baglajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorni odbor: John Renko, John Kadunc. Frank Lesar. Zastavonoša Josip Ja pel. zastopnik Slov. N. Doma Henry Kranz. Zdravnik dr. F. J. Kern Društvo zboruje v Grdinovi dvorani tretjo nedeljo ob 9. uri dopoldne. r I i 8 i i i 1 i 8 | 8 i 8 i I P I K n I I | 1 i 1 I 8 i 8 | I y i: fl^S^iS*??: TsJčSgBiS?*? "fr^SMiSS-"*" SV. ANTONA PADOVANSKEGA, ŠT. 138 C. K. of O. Predsednik Anton Skul, podpred sednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1063 Addison Rd., tajnik-zapisnikar Josip P e r p a r, 5805 blagajnik Ignac Štepic, S. P. P. DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrej Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plute, zapisnikar Anton Me-ljač. Nadzorniki: Domen Blatnik. Silvester Paulin, Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne. Pevske vaje pa ob deseti uri dopoldne ob nedeljah, v četrtkih pa ofo!7. uri žVeČer. SRCA MARIJE (STARO) ! Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Qrdlna, tajpicp, Frances Novak, 6326 Carl Ave., blagajničarka Katarina Pfcrme, druga tajnica Mary Bradach, 1153 E. I67th St., odbornice: Mary Škulj, Ana Er-bežnik. - Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Re-diteljica Frances Kasunič. Bolniška obiskovalka oddaljenih bolnic Helena Simončič. Zdravniki: dr. James Seliškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Za oglas in naznanila je "Ameriška Domovina." Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida, in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Prosser Ave.,___„-.„___„ _______ Društvo ima prosto pristopnino skozi 1225 Norwood Rd. Nadzorniki: Josip celo leto 1931. Hrovat, John Hrovat, John Strle. Zdravnika: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida, ob 7:30 zvečer. SV. ALOJZIJA Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnik, prvi tajnik John Rogelj, 3556 E. 80th St., drugi tajnik Joseph Miler, blagajnik Frank Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, Frank Mulh, Frank Zupančič. Zastopnika za S. N. Dom v Newburgu: Joseph MaVer in Rudolf Sadar'. Zastopnik za' Slov. Nar. Dom v Maple Heights, Louis Gros., Zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako če-tVto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domy , v, Newburgu na 80. cesti ob 1. uri popoldne. Sprejemajo se novi člani od' ld. do 45. leta. : DR. SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. of O. Predsednica Mary Peterlln, 9605 Yale Ave.; podpredsednica Theresa Kostanjšek, 5408 Homer Ave.; blagajničarka Katarina Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Frances Russ 1099 E. 71st St.; finančna tajnica Jennie Melle, 6806 Bonna Ave.; vra-tarica Frances Kasunič, 7510 Lock-year Ave. Nadzornice: Mary Skuly, Mary Peterlin, Eva Peterlin. Zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu. SV. JOŽEFA, (SAMOSTOJNO) Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Josip Laurič, 7108 St. Clair Ave.; tajnik John Germ 1089 E. 64th St.; blagajnik Josip Er-bežnik, 6215 Carl Ave.; zapisnikar Anton Bolka, 509_ E._. 143rd _ St.; za- LOŠKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St., podpredsednik Franc Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefer Ave., blagajnik in zapisnikar John Spech Jr. Nadzorniki: John Krašovec, John Mlakar in Josip Žnidaršič. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu. soba št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta, s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Seliškar, dr. Kern, dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za Narodni Dom John Žnidaršič, za Klub društev John Krašovic in Frank Baraga. PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik John Plrnat, 1234 E. 61st St.; blagajnik John Martinčič, 1037 E. 61st St.; finančni tajnik Leo Novak, pomožni tajnik Frank Levstek, maršal Anton Hlapše, vratar Anton Pevec, zastavonoša Kari Škulj. Nadzorniki: Anton Zaje, Andrej Te-kavc in Frank Komidar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne ob 1. uri v Slov. Nar. Domu, št. 1. novo poslopje. Nahaja se na dobri finančni podlagi. KLUB PIPA Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Frank Mulh, tajnik Rudolf Novak, 3552 E. 80th St., zapisnikar Anton Pelko. Nadzorniki: John Pes-kar,, Josip Zajetel, John Cvet. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu v starem prostoru. 8 I I Zelo važno naznanilo KRANJSK0-SL0VENSKA KAT0L. JEDN0TA PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI PRIREDI PRIHODNJE POLETJE PRVI IZLET V STARO DOMOVINO Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE "BERENGARIA" ki odpluje iz New Yorka i DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili. Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz , in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. S. Šušteršiča. Izletniki se bodo korporativno udeležili slavlja škofa Barage, ki se bo vršilo v Ljubljani dne 12. julija. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine. Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili. Iz tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake Sirom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem številu udeleže. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd pišite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 •vsS^^rawsiikS^WBSti; i vsf^ I j 1 I 8 i 1 i |ŠV; KATARINA, ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johana Mervar, podpredsednica Louise Zadnik, tajnica Mary Vidmar, 5433 Homer Ave., zapisnikarica Rose Grebene, blagajničarka Mary Kraje, rediteljica Julia Tomsich. Nadzornice: Ana Švigel, Frances Ponikvar, Jennie Lesar. Zdravnika: dr. Oman in dr. Kern. Zastopnice skupnih društev fare sv. Vida: Frances Drobnich in Ana Švigel. Društvene seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu, staro poslopje, soba št. 4. SLOVENSKI NARODNI DOM. MAPLE HEIGHTS, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave., blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič, Nadzorniki: Martin Mar-tinšek, Louis Kastelic, Ludvik Vrček. Direktorji: John Hrovat, Joseph Legan, Frank Gorše, Frank Volkar, Mike Femec, Vincent Hrovat, Frank Fink, Frank Perico. Seja se vrši vsako tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer na 5087 Stanley Ave. DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpred- SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Joseph Ponikvar, podpredsednik Domijan Tomažiri, tajnik Louis Prijatelj, 6507 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Bogovič, pomožna blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarja Joseph Perpar in Julija Brezovar; nadzorni odbor: Anton J. Fortuna, Eva Peterlin, Ignac Luznar. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Vida. Društv.a, ki želijo sodelovati, naj NAZNANILO IN PRIPOROČILO .Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli' slaščičarno od dobro poznanega Andreja Kavčnika, na 1128 East 71st Street Vedno bomo gledali, da bomo našim odjemalcem dobro postregli s finimi slaščicami, sladoledom, cigarami, mehkimi pijačami, itd. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk. JOSEPH POST 1128 East 71st Street POSEBNO ZA TA TEDEN rj, & »i k 1 i I 8 1 1 S V R0MIN0VI LEKARNI 6430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. Nasproti Slov. Narodnega Doma EDINA SLOVENSKA LEKARNA Naša specialiteta je: Izpolnjevanje zdravniških receptov. §1.25 Bolgarski čaj za... 79^ 75c Bolgarski čaj za.......-47^ 60c Pompeian face powder <______:______________________ 39e 25c Colgates zobni prašek ....----------------------- 17 c % funta zavoj krogle proti moljem--------------------------- URADNA POŠTNA PODRUŽNICA LEPA PRILIKA Ilišo, pet sob, z vsemi modernimi udobnostmi in z garažo, vam zgradim za $4,000 in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od $400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam M. L. JALOVEC STAVBENIK 19404 Mohican, Ave. KEnmore 1837-J