Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana: K vprašanju odpisa kmetskih dolgov. To vprašanje je danes povsod na dnevnem redu. Zakon utegne biti še pred Božičem od narodnega predstavništva izglasovan. Po tem, kakršen rok bo določen za vlaganje predlogov za znižanje odn. odpis dolgov — bo tozadevno gibanje gospodarjev bolj ali manj živahno. V prvotnem osnutku zakona je predviden razmeroma zelo 'kratek rok, sedaj pa se čujejo glasovi, da ta rok sploh odpade in bo prezadolženec vsak čas lahko sodišču predlagal otvoritev tozadevnega postopka. V odboru, ki obravnava ta osnutek za predložitev plenumu narodnega predstavništva, so sedaj ta rok odmerili na tri, odn. za kmete, ki so zaposleni v prekooceanskih deželah, na šest mesecev od dne, ko stopi za'kon v veljavo. Po najnovejši redakciji tega osnutka sta predvidena dva načina odpisovanja dolgov in sicer se bo kmetovalec mogel posluževati ali vsakega zase ali obeh hkrati. Po novem načinu se izvrši znižanje dolga neglede na prezadolženost za 10 %, a>ko je dolžnik v zadnjih treh letih ali več kot treh letih, predno je zakon uveljavljen, plačeval obresti (s provizijo ali drugimi stranskimi stroški vred) ,po 16—20 % letno, odn. se mu dolg zniža za 20 %, za 35 %, za 50 %, za 70 % ali se mu črta celo vsega, ako je letne obresti plačeval po 20—24 %, po 24 do 30 %, po 30—36 %, po 36—40 % ali po več *ko 40 %. Po drugem načinu (neglede na to, če se je dotičniku znižal odn. imel znižati dolg po prvem načinu) pa se zniža ves dolg, ki je večji od 70 % prezadolženčevega nepremičnega in premičnega premoženja. Hipotekarni dolgovi na 90% odn. 80%. Ako bi skupni s 100 %), ako dogovorjene obresti (z vsemi postranskimi dodatki) ne presegajo letno 10 %, ako pa so te obresti dogovorjene na letnih 10—16 %, tedaj se ta dolg prizna samo z 90 %, ako pa take obresti presegajo 16 %, se od tega dolga prizna samo 80 %. Ako tako znižanii hipotekarni dolgovi ne dosežejo 70 % višine vrednosti prezadolženčevega pre- moženja, se najprej znižajo nezavarovani dolgovi na 90 % odn. 80 %. Ako bi skupni znesek vseh tako znižanih dolgov še vedno presegal 70 % vrednosti prczadolženčevcga imetja, se ostanek nezavarovanih terjatev sorazmerno z njihovo višino zniža še za toliko, da ne prcsega že omenjene 70 % vrednosti imetja. Vsi upniki, kojih terjatvc niso hipotekarno zavarovane, morajo te terjatve s točno navcdbo dolžnika in višine dogovorjenih obresti prijaviti pristojni davčni oblasti v roku dveh mesecev od takrat, ko stopi zakon v veljavo. Terjatve, 'ki nc bi bile tako priglašene, se smatrajo za poplačanc. Malo bo takih gospodarjev, ki bi se mogli dovoljno orientirati in b: sami znali vsaj vsc glavno urediti ali vsaj pripraviti. Tisti, ki morejo pogrešiti kaj gotovine, se bodo zatekli k odvetnikom in specialnim pij sarnam, mnogo pa jih bo, ki sc bodo za pomoč in nasvete obračali na učiteljstvo. Učiteljstvu se pri tem ne nudi samo prilika, da ljudstvu pomaga, ampak se mu nudi tudi prilika, da se pri ¦ ljudstvu uveljavi. Zato sc bom v naslednjem dota'knil še nckaterih točk k vprašanju odpisa dolgov, ki bi jih bilo učitelju dobro vedeti v pogledu njegovega pomaganja in svetovanja gospodarjem. Sicer je v stvari danes, doklcr osnutki še niso postali zakon, še bore malo znancga in ne vcmo, če vlada ne bo izdala k zakonu posebncga pravilnika glede načina precenitve prezadolženčevega prcmoženja in utrditve njegovih dolgov, vendar je sedaj že jasno, da bodo te ugotovitve brezpogojno potrebne. Da bi sodišča sestavljala tc stvari, bi bilo prCzamudno in za njih prevelika obrcmenitev. Tudi ni vcrjetno, da bi jih sestavljala politična ali celo občinska oblast. Te bodo po mojem mnenju imele kvečjemu le ugotavljati in preizkušati po prezadolžencih predložcnc sestavke na njihovo verjctnost m pravilnost cenitve. Pač pa bo možna kontrola dolgov z obvezo upnikov, da jih morajo priglasiti davčni oblastk Gospodar bo potemtakem najbrž sam moral skrbcti za to, da -bo obenem z vlogo, da se otvori sodni postopek za odpis dolga, predložil tudi occnitev svojega premoženja in spisck dolgov (bilanco). Ker pa nobeno gospodarstvo v bistvu ni tako komplicirano kakor kmetijsko, bo seveda prav malo gospodarjev. 'ki bi te stvari bili v stanu sodišču predložiti v takem redu, tako pregledno in popolno, da se s tem sodno postopanje nc bi po nepotrebnem otežilo in zavleklo. Treba jim bo pomoči. Oceno prcmoženja bo vsekakor sestavljati po gotovem redu, t. j. popisavati vse vrednosti morda nckako po tem-le redu: Specificirana navedba vrednosti: 1. zemljišč, 2. stavb in melioracij, 3. poljskcga inventarja, 4. živine, 5. orodja in strojev, 6. prometnih dobrin, gotovine in terjatev kmetije kot obrata, 7. stranskega imetja, 8. zasebnega imetja, 9. gospodinjskcga imetja, 10. zasebnih vlog in terjatev, 11. višine 'kmetijskih dolgov, 12. višinc dolgov, ki s kmetijo niso v nobeni zvezi, 13. sumarni pregled aktiv in pasiv ter ugotovitev prezadolženosti. Pri popisu dolgov bo zopet ločeno navajati zemljiškoknjižno zavarovane, potem prvenstvene, kakor jih bo določil zakon in privatne upnikc. Ne ve se še, bo li zakon ločil aktiva in pasiva kmetije 'kot obrata od aktiv in pasiv zasebnega in gospodinjskega imetja, slednjenjima odgovarjajočih odn. zaradi njih obstoječih dolgov kot kmetova aktiva in paga kot zasebnega družinskega imetja. Z ozirom nu odločitev v tem pogledu bo končni rezultat glcde prczadolžcnosti pač pod vplivom privzetja ali ncprivzetja teh postavk in siva kot oscbc odn. kot aktiva in pasiva 'kmctijc kot obrata. Tudi ni gotovo, ali bo zakon ali pa na podlagi istcga >/dana posebno naredba ali pravilnik vseboval kake določbe o oceni poljskcga inventarja. Vsekako neupoštevanje le-tega lahko vpliva na 'končno razmerje med aktivi in pasivi. Če se nc upošteva, bodo pasva za toliko večja in odpis prezadolžcnostnega dolga ne bo pravilen, prizadeti upniki takcga odpisa ne bodo hoteli priznati tcr bodo mogli izpodbijatl sodni sklep. Nekaj sličnega bi se moglo zgoditi pogledom jcmanja v račun aktiva in pasiva zasebnega, stranskega in gospodinjskega gospodarstva, čc odredbc v tem poglcdu ne bodo dovolj jašnc. Važen je tudi način ocenjevanja premoženja. Zakonodajalec bo moral določiti, ka'ke cene je jemati za podlago: ali današnje prometne, ali kak popreček iz zadnjih let in slično. Da bo potrebno specificirano navajanje vrednosti aktiv in višine dolga (bilanca) pregledno in v redu, je samoposebi umevno Da se olajša popis m ocenjanjc, sem pripravljen pribaviti potrebne tiskovine z navodilom, ako država v tenV-pogledu ne bi izdala obtazcev in navodil. S tem bo učitelju kot svetovalcu in pomagalcu njegovo dclo lahko, ko bo podpiral prezadolženca pri sestavi bilance, saj bo treba odgovarjati samo na predtiskana vprašanja in ne bo mogoče pozabiti nobenega potrebnega vpisa <•¦>> Če bo za'kon to zahteval, bo bilanci priložiti tudi posestne in katastrske podatke, morda tudi šc kaj drugega. Ce bo rok za prijavo kratek, bi bilo na tc možnosti že sedaj mislki. ' ' - Predlog, da sodišče na podlagi predloženih podatkov uvedi sodni postopek za odpis dolgov, bodisi iz nasloVa previsokih obrestnih bremen, bodisi iz naslova prezadolženosti ali iz obeh hkrati, bo treba vložiti pismeno ali pa ustno pri sodišču na zapisnik. Vse rloge so po osnutku tozadevnega zakona proste kolkovine. Predloženo bilanco bo seveda sodišče preizkušalo in šelc ono izreklo zadnjo besedo, ko bo cenitev premoženja pregledala in preizkusila ali politična ali občinska oblast, ali pa posebna za to določena in pooblaščena oseba ali pa morda celo komisija. Zato morajo vsi, ki pri scstavi bilance sodelujejo, imeti pred očmi, da jc tu treba biti stvaren, resen in poštcn, vendar za pravilnost in stvarnost vpisov niti dotični gospodar, niti njegov pomagalec nc bo zakonu odgovoren, če se niso zgodili nalašč, vedoma z goljufivim namenom. Taki goljufivi vpisi se utegnejo tuintam pač pripctiti, zlasti z navedbami fingiranih dolgov. Za priprost primer vzemimo, da neki posestnik nima nobenega drugega premoženja kot samo kmetijo in tudi nobenih drugih dolgov kot samo takih, ki se tičejo kmctije. Po še ne uveljavljenem zakonskem osnutku se prezadolžencu odpiše ves dolg, ki prcsega 70 % vrednosti kmetovcga premoženja (čuje se, da bo zakon predvideval možnost odpisa celo do 40 % vrcdnosti premoženja), ostai: dolg pa bo moral z znižanimi obrestmi vrcd vračati v gotovih, po za'konu predvidenih anuitetah. Pred par leti veliko več vredno in kredita zelo sposobno premoženje tega kmeta po današnjih prometnih cenah n. pr. znaša Din 1(X).OOO*—. Dolžan je na staro hipotcko (brutto obresti nc preko 10%) n. pr. Din 50.000'—. Raznih drugih dolgov (gotovc starosti in obresti izpod 16 %) ima n. pr. Din 38.000'—. Skupno ima vsega dolga Din 88.000—. Kar je dolga nad 70 % vrednost, ga je odpisati, t. j. v našcm primeru vsega, kar ga je čez 70.000*— Din, torej 18.000'— Din in ima tedaj kmet v zmernih anuitetah odplačevati samo še 70.000"— Din dolga. Hipoteka ne bo prizadcta, pač pa ostali upniki. Znan mi je primer iz življenja, 'kjer bo premoženje kmeta danes vredno komaj 100.000*— Din, dolga pa ima okoli 170.000*— Din. V tem primeru mu utcgne biti odpisanega okoli 100.000*— Din, ostalo bo za plačevanjc samo še 70.000'— Din dolga. V tem primeru bodo nekaj prizadeti celo hipotckarni upniki, ako bo zakon dovoljeval dotakljivost hipotekc v takcm primeru.