NNeemmcceemm  nnaaddvvllaaddoo,,  LLaahhooiinn  žžiivvlljjeennjjee,,  SSlloovvaannoomm  ssmmrrtt!!  Te besede ima avstrijska vlada zapisane na svoiem praporju, ki ga pa noče razviti, ker bi se tako nasprotje osnovnih zakonov in pa vlade, ki je ima izvrševati, pokazalo preočitno, kar pa vendar ne gre. Zatrjuiejo sicer ministri in njih uradniki pri vsaki pri- liki, da le »iščejo pravice,> da si za jedna- kopravnost glave belijo, ali dejanja njihova so besedam ravno nasprotna, in gorje tistemu, ki hoče izvrsevati dejanski, kar zakoni za- htevajo, in kar se z visokih mest slovan- skemu narodu navzdol pravi. Ves naš vladni organizem je spaček, je zrastek dveh teles, katerih prvo le govori in je pošteno ko an- gelj, drugo pa dela in je skrajno zlobno. Slo- vani smo sicer v Avstriji, kakor zgodovina uči, okusili pravicoljubnosti Se presneto malo, ali tako hudo, kakor danes, pa nam še ni bilo. Kadar zakon Slovanu govori v narodno korist, stavi, kar hočeš, takrat ne velja, pač pa v polni meri svojih posledic, kadar se da zasukati zoper njega. To dvojno postopanje je v Avstriji danes načelno; začelo se je od zgoraj ter se sistematično širilo navzdol in je v avstrijskem nemškem narodu, izvzemši menda oni del preprostega ljudstva, ki biva daleč od trgov in mest, moralne nazore o pravičnosti do Slovanov razrušilo popolnoma. Kam bo to dovedlo, sam Bog ve. To preis- kovati, tudi naj ni naša naloga ; ampak tokrat le hočemo z nekterimi dogodki zadnjih dni pokazati, da je res, kar trdimo, ob jednem pa čitatelje z našim narodnim vprašanjem jmalo bolj seznaniti. | Na Tirolskem živi poleg Nemeev, katerih ivečina znaša nekaj manje nego dve tretjini, |384.000 Lahov. Ti imajo svoj laški gimnazij, jsvojo laško realko in po eno inožko in žensko laško učiteljišče. Te štiri šole pa niso menda paralelke, ampak samostaini zavodi; učni jezik je vseskozi laški, nemščina le predmet, ki se uči po par ur na teden. Samo od sebe se razume, da so tudi ljudske šole čisto laške; v niih nemščina še predmet ni; ljudski u6itelji sami ne znajo druzega jezika ko laškega, in le tu in tam se najde kateri, ki par besed nemški lomi. Za vse laške šole skupaj je nastavljen poseben laški deželni šolski nadzornik, ki je domače gore list, in se ima le pečati z laškimi šolami; odveč je omeniti, da so tudi okrajni šolski nadzorniki sami Lahi. Vrh tega ima ta del dežele še nekako lastno vlado; v Tridentu, največjem mestu te pokrajine, obstoji namreč laška ekspositura ali podružnica deželne vlade, kateri načeljuje vedno kak laški dvorni svetnik. Tako \e tam urejeno že dolga leta, in tako je tudi danes. Toda Lahi s tem niso zadovoljni; oni hočejo biti od Tirol popolnoma ločeni, popolnoma neodvisni, biti toraj hočejo popolnoma samostalni. In zaradi tega že od lela 1891. poslancev v inomoški deželni zbor ne požiljajo več. Vlada se je odtistihmal trudila, da bi obe narodnosti spravila, in lani je deželnozborska nemška večina določila dr. Kathreina za moža, ki se ima z Lahi pogajati. Pogajanja so se vršila marljivo, in  njih dosedanji uspeh je tale: Deželni zbor se razdeli v dve narodui kuriji ali skupini, nemško in laško, katerih vsaka ima za svoje ozemlje svojo zasebno upravo; tudi z denarjem ravna vsaka samostalno; in da se jamči pravičnost obema deloma v takih slučajih, kjer bi si mogla s svojimi interesi priti navskriž, je določena komisija, broječa šest udov, namreč tri Nemce in tri Lahe, kateri predseduje enkrat Nemec drugokrat Lah, toda tako, da tudi njegov glas velja. Toliko so dognala dosedanja pogajanja med obema tirolskima narodoma. Dr. Kathrein je od svojih sorojakov gotovo bil pooblaščen, koliko sme Lahom privoliti. Sklepati torej smemo, da je v toliko, kolikor smo poročali, Lahom ugodila nemška večina. Konstatujemo, da je Lahom prijenljiva. Poglejmo na Češko, kjer so Nemci v manjšini. Oni imajo zase vseučilišče, tehniko, gimnazijev, realk, učiteljiSč in ljudskih šol prej čez potrebo nego premalo, poseben deželni šolski svet, seveda s svojimi deželnimi in okrajnimi nadzorniki, in še takozvani gospodarstveni svet, ki se ima brigati za sredstva, povzdigujoča gmotno stanje ljudstva, je razdeljen v češkega in nemškega, katerih vsak za se ukreplja in oskrbuje one naprave, ki služijo narodovi blaginji. Nemci tukaj razmeroma mnogo več dobrot uživajo nego Cehi sami, ki so v večini. Toda Čehi jim jih ne zavidajo dasi je šlo in gre marsikaj na njih račun. Za to le en primer; do leta 1881. so Čehi imeli z Nemci skupno vseučilišče; omenjenega leta se je ta dobro urejeni zavod izročil Nemcem, in Čehi so si morali oskrbeti novega. 2. marcija t. 1. je poslanec t16. g. dr. Gregorec v državnem zboru izjavil želje štajarskih in koroških Slovencev (glej govor v zadnjih dveh številkah), katerih je v vsaki deželi ena tretjina vsega prebivalstva, tukaj 450.000, tam 120.000. Izrecno je povdarjal, da zahtevamo za se le to, kar uživajo oziroma še zahtevajo Nemci na Češkem in Moravskem, kjer so oni v manjšini; prav toliko, niti za betvico več. Kar je pravično tam, mora pravično biti tudi tukaj. Ta šunder in ta hrup, ki so ga zagnali nemški časniki! Kakor da bi se mislilo v zemljo zaleteti najmanje deset kometov! «TagespoSta» je pisala: «Ali je še najti jednega Nemca, kateremu sramota pred tako nečuveno mislijo ne bi zagnala rudečice razljučenosti v lica? Ali je najti le še jednega, koiega duša ne zatrepeče pri misli, kako daleč je v Avstriji moralo priti, da se kdo drzne, najplemenitejšemu narodu te države kaj tacega vreči v obraz?» Takšna je toraj avstrijskih Nemcev pravičnost do Slovanov, ki jo goji in z vsem svojim živlienjem podpira vlada. Vkljub temu pa izjavljamo prepričanje, da v Avstriji prej ne bo miru, dokler ne bo ravnopravnosti. Nemci si bodo vroče glave torej že morali sčasoma ohladiti, vlada pa se spametovati, če hoče državo ohraniti.