Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih
desetletjih.
Prof. univ. dr. L. E.
Pojem,
Etnologija je veda o kulturi primitivnih
ali nepismenih narodov.
Kulturo razumemo tu v najširšem pomenu: kultura je vse
človekovo udejstvovanje, kolikor je plod njegovega
duha. Zatorej govorimo lahko tudi o kulturi primitivnih naro^
dov; kajti njihovo orodje, orožje, njihova mitologija in umetnost
itd. spadajo v kulturo.
Etnologija je potemtakem kulturna zgodo-
vina primitivnih narodov.
Etnologija se deli na več delov. Z ozirom na
A. Materialno kulturo:
1. E r g o 1 o g i j a, ki proučava, če smemo tako reči, tehniko,
obrt, industrijo primitivnega človeka (orodje, orožje, nakit je,
bivališča, obleke ...).
Ergologija prazgodovinskega človeka se imenuje prehisto«
rična arheologija.
2. Nacionalna ekonomija, ki proučava razne oblike
gospodarstva (lov, živinoreja, poljedelstvo).
B. D u h o v n o kulturo.
1. Sociologija, ki proučava družabne oblike in socialne
institucije (zakon, družina, stanovske organizacije, rod, dr*
žava ...) narodov: v zvezi z njo je pravoslovje, ki proučava pojme
prava (lastninska pravica, osebne pravice, sodstvo, kazen itd.).
2. Lingvistika — jezikoslovje.
3. Veroslovje in mitologija (ethnologie religieuse),
ki sistematično proučava verstva, jih primerja in skuša spoznati
njih medsebojno razmerje.
4. E s t e t i k a, ki proučava proizvode umetnosti (plastika,
slikarstvo, stavbna umetnost, godbe, godala, pesnitve...).
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 115
8»
Sorodne vede so:
Antropologija proučava fizično stran človeka, m o r»
fologijo telesa (odtod ime: fizična antropologija) ter skuša
a) ugotoviti razmerje človeka do drugih organskih bitij; pri
tem ji služi tudi oni del paleontologije, ki se peča s človeškimi
okameninami — fosiljami;
b) deliti človeštvo na rase in to na podlagi morfoloških razlik
(lobanja, oči, lasje, kožna barva itd.)-
Antropo geografija: proučava vpliv narave, podnebja,
flore, faune itd. na razvoj človeške kulture.
Glede terminologije bodi omenjeno: Francozi rabijo za etno>
logijo, kakor smo jo opisali, izraz: etnografija. Mi bomo
imenovali etnografijo deskriptivni del etnologije, ki zgolj opisuje
kulturne prilike raznih narodov, dočim etnologija primerja, vzpo»
reja razne kulture in hoče dognati njihov vznik in razvoj.
Angleži rabijo izraz: physical anthropology za an*
tropologijo, cultural anthropology za etnologijo.
Razvoj etnologije kot samostojne vede.
Kot samostojna veda o kulturi primitivnih narodov se
je etnologija razvila šele v drugi polovici 19. stoletja. Prej je bila
združena z geografijo, naravoslovjem in z antropologijo.
Od 1. 1850. naprej se je pa etnologija emancipirala od sorod*
nih ved in se začela mogočno razvijati.
Razlogi:
1. V muzejih (Pitt Rivers museum v Oxfordu, British
museum v Londonu, Trocadero v Parizu, kolonialni muzej v
Leydenu, muzeji v Berlinu, Hamburgu, Stuttgartu, Kolinu, prav
tako tudi v ameriških muzejih), so se nagromadile bogate zbirke
etnološkega materiala iz vseh delov sveta in so dajale pobudo
za etnološke študije; v Nemčiji je širil predvsem etnolog Bastian
navdušenje za potovanja in za etnološke muzeje.
2. Pojavila se je reakcija proti brezplodni, zgolj špekulativni
filozofiji idealizma in subjektivizma; želja po realnem spo»
znanju človeške psihe in zgodovine je našla v študiju vidnih
in otipljivih kultur primitivnih narodov primerno poprišče
za svoje udejstvovanje.
116 Dr. L. Ehrlich:
3. Zanimanje za kulturo primitivnih narodov je zlasti še na-
rastlo, odkar se je vedno bolj in bolj vkoreninjala teza: kultura
sedanjihprimitivnihnarodov nam predstavlja
prvotne faze človeške kulture sploh, skozi ka=
teresoprehajalitudinarodivišjihkultur:tako
bi gledali na lastne oči prvotne faze naše lasts
ne kulturne zgodovine.
Pobudo za splošno priznanje te teze sta dala dva činitelja:
a)Prazgovinske izkopine: 1. 1859 je priznal prvi
tedanji geolog Charles Lyell, da so kamneni pestnjaki, igle itd.,
ki jih je našel Francoz Boucher de Perthes 1. 1839., res izdelki člo«
veške roke in torej ostanki iz prazgodovine naših prednikov.
Čimveč prazgodovinskega orodja, okamenin itd. se je razkrilo,
tem bolj se je kazala analogija, podobnost med kulturo sedanjih
primitivnih narodov in prazgodovino. Marsikatero vrzel v pra^
zgodovinski kulturi je pojasnjevala etnologija iz sedanjih kultur.
Torej, tako so sklepali, živi prakultura, iz katere se je razvila
evropska kultura, še danes v primitivnih kulturah.
b) Darwinova teorija o evoluciji. (Darwin [On
the origin of species by means of natural selection, London 1859]
zagovarja načelo biološke evolucije = razvoja višje vrste živali
iz nižje, in: Descent of man 1871, kjer zagovarja razvoj duševnih
sposobnosti človeka iz živalskih nagonov.)
V zmislu te teorije se je življenje vsepovsodi razvijalo iz
nižjih oblik v rastoči vrsti navzgor: torej gotovo tudi človeška
kultura, in sicer v vseh panogah. Ali niso potemtakem primitivne
sedanje kulture verna slika prvega razvoja evropske kulture?
L. 1859. je bilo torej epohalno za etnologijo, posebno tudi radi
tega, ker sta izšli 2 deli: Bastian, Der Mensch in der Ge<
schichte; W a i t z, Anthropologie der Naturvölker.
Začele so izhajati etnološke revije (n. pr. v Nemčiji: Zeit»
Schrift für Ethnologie 1869), ustanavljale so se stolice za nove
vede, nastala so društva (Ethnological society v Angliji, Société
d'Ethnographie v Franciji 1859, v Nemčiji: Gesellschaft für
Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte. V Ameriki Smith*
sonian Institution in Bureau of Ethnology (Powell 1880). Muzeje
smo že omenili. ...
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 117
Predvsem se je razvijala etnologija v Angliji in Nemčiji, in
sicer se je v Angliji bolj gojila sociologija in veroslovje, v Nem*
čiji bolj ergologija.
Glavno vprašanje za etnologijo kot samostojno vedo je bilo
vprašanje metode. Nastal je načelni boj med dvema metodama,
ki še danes ni popolnoma razčiščen.
Metode.
I. Evolucijsko*psihološka metoda.
Pod vplivom Darwinove teorije o biološki evoluciji so začeli
etnologi (predvsem Bastian: Beiträge zur vergleichenden Psycho*
logic, 1865, Der Völkergedanke im Aufbau einer Wissenschaft
vom Menschen 1881) uvajati načelo evolucije tudi v etnologijo,
češ: človeška kultura se razvija (kontinuiteta) v nepre*
trgani rastoči vrsti od enovitega do kompleksnega, od nižjih do
višjih stopenj, tako da ni skokov vmes. Vsled splošne enakosti
(uniformitas) človeške duše in njenih sposobnosti in teženj
ustvarja človek povsod in v vseh panogah civilizacije iste e 1 e*
mente človeške kulture (kar imenuje Bastian: Elementargedan*
ke). Kulturne paralele na raznih delih sveta izvirajo torej iz enake
duševne dispozicije in nastajajo povsod samostojno in ločeno ena
od druge. Potemtakem je moral biti razvoj v vseh panogah kul*
ture povsod e n a k. Če se pa pojavljajo v raznih delih sveta r a z*
lične stopnje kulture, so to različne faze enega in istega
kulturnega razvoja in naloga iznajdljivega etnologa je, da rekon*
struira iz teh raztresenih delov celotno vrsto kulturnega razvoja;
etnolog torej poljubno nadomešča pomanjkljive stopnje v eni
Zemljini z elementi druge zemljine: poslužuje se induktivne
metode, ve iz svoje rekonstrukcije a priori, kakšen je bil razvoj
pri drugih plemenih: psiha človeka deluje instinktivno, nujno,
kakor zakoni narave: kakor ugotavlja naravoslovje tipične in
konstantne pojave rastlinstva in živalstva, tako ugotavlja etno*
logija pojave človeške psihe: etnologija je naravo*
slovje človeške duše.
*
Edini faktor, ki diferencira ta sicer povsod enaki kulturni
razvoj, je vpliv okolja, podnebja itd.; zato nastajajo nekoliko
različne oblike kulture (Völkergedanke).
118 Dr. L. Ehrlich:
Na podlagi te metode so sestavili etnologi dolge razvojne
vrste raznih kulturnih panog, tako sta n. pr. v sociološkem oziru
Morgan (Systems of consanguinity and affinity of the human-
family 1871 in Ancient Society 1877) in Bachofen (Mutterrecht,
1861) postavila sledečo vrsto za razvoj družine: promiskuiteta,
skupinski zakon (občevanje ene moške skupine z eno žensko sku-
pino), matriarhat, poligamija, patriarhat, monogamija. Ali pa:
Tylor, Primitive Culture, 1871, je sestavil dolgo vrsto verskih sto-
penj, začenši s pojmom človeške duše (animizem).
Razen imenovanih so bili pristaši evolucijske metode še sle=
deči etnologi: Waitz^Gerland: Anthropologie der Naturvölker,
1859; Mac Lennan: The Patriarchal Theory, 1885; Peschel: Völker*
kunde, 1874; Frazer: The Golden Bough (III. 1907—1914); Schurtz:
Urgeschichte der Kultur 1900; Weule: Anfänge der Naturbeherr*
schung, 1921; Haberlandt in mnogo drugih.
Kritika evolucijske metode.
Sijajen razmah naravoslovnih ved in materialistični duh
19. stoletja sta dala naravoslovnim metodam prevladni vpliv na
druge vede, zgodovino, filozofijo itd. Toda v zadnjih desetletjih
se vrši preorientacija in duhovne vede se otresajo tega vpliva;
tako tudi etnologija.
Evolucijska metoda hoče zmehanizirati in sšablonizirati vse
one silno kompleksne in mnogolične pojave pri raznih narodih,
ki jih označamo z izrazom »kultura«. — Kakor veljajo naravo*
slovni zakoni (iz enoistih semen nastajajo enoiste
rastline pod različnimi podnebji ali vzgon tekočine na potop*
Ijeno telo je enak absolutni teži odmaknjene tekočine = Arhi*
medovo načelo), tako ustvarja tudi splošna enaka naravnava
človeške psihe povsod iste plodove v isti zapovrstnosti
(razvoj od nižje do višje stopnje). Čeprav je treba priznati, da je
človeška psiha povsod v bistvu ista (vsi ljudje imajo razum,
voljo, čustva, afekte) in da to kaže na enotnost človeškega rodu,
iz tega nikakor ne sledi, da mora način vdejstvovanja teh zmož*
nosti biti isti. Pri človeku pridejo popolnoma novi činitelji
do veljave.
a) Predvsem svobodna volja posameznika, b 1 i s k O'
vita intuicija ženija in njegova nepreračunljiva inicia*
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 119
tiva, nastop novih osebnosti. S kakšnimi zakoni se dajo pre
računati taki impulzi v razvoju kulture? — Svobodna dejanja
ljudi se ne dajo vkovati v slepo delujoče zakone narave. Raz=
voj, zapovrstnost, niz svobodnih dejanj, iniciativ, impulsov ime»
nujemo zgodovino človeštva, pa tudi veda, ki nam vse to meto*
dično opiše, se imenuje zgodovina. Ker torej ne gre za
opisovanje tipičnega mehanizma, ni naravoslovje poklicano v to,
da proučava človeško kulturo, ampak zgodovina.
b) Različni genij narodov ali njihov naturel, zna=
čaj: individualnost narodov: Odkod n. pr. pride, da postanejo
Benečani sloviti morjeplovci, Osmani pa ne? Zakaj zavladajo
vprav Rimljani nad drugimi narodi? Prav tu se vidi, da je teo*
rija Bastiana (»Völkergedanke«), ki pripisuje vse konkretne
razlike narodnih kultur edinole geografskim vplivom, pogre*
šena. Vsekakor se kaže »geografski« vpliv v tem, da se kultura v
velikih prostorih (v azijski stepi) drugače razvija kakor na malih
otokih (v Oceaniji), drugače ob rodovitnih porečjih Nila, Evfrata,
Ganga kakor v močvirnatih pustinjah Mackenzie — reke v Ka*
nadi, itd. — Narava daje ugodne prilike, navaja, vzgaja, toda
odloča pa vendarle narod sam, oziroma njegov intimni genij.
Zakaj n. pr. nastajajo visoke kulture v Ameriki v visokih gorstvih
Kordiljer, v starem svetu pa v nižavah ob Nilu, Gangu, Jangtse=
kiangu?
c) Versko^etični moment: vpliv verstev na razvoj kultur je
naravnost izreden; so primitivna plemena, pri katerih dajejo
verski, mistični motivi smernice za vse panoge življenja (inicia*
cije!), ali pa egoizem, altruizem itd.
d) Migracije kulturnih elementov; narodi se oplojajo po med*
seboj nih kulturnih stikih.
Da so ti faktorji merodajno vplivali na kulturni razvoj evrop*
skih in drugih narodov z visoko kulturo, nihče ne more tajiti.
Toda evolucionisti, kakor Wait^, Bastian, Vierkandt, Wundt
hočejo vzdržati svojo hipotezo o železnem zakonu nujnega raz*
voj a človeške kulture vsaj glede primitivnih narodov in razliku*
jejo radi tega med kulturnimi in nekulturnimi na*
rodi, historičnimi in ahistoričnimi. Toda ti narodi
niso brez kulture: imajo jezik, orodje, obleko, umetnost,
mitologijo; niso brez zgodovine: pojavljajo se med njimi
120 Dr. L. Ehrlich:
osebnosti, ki započnejo novo dobo, novo kulturo, ki izumijo
to in ono (ogenj, lončarstvo, kolo etc.); tudi pri njih ustvarja
svobodna volja to, kar imenujemo zgodovino.
Po aprioristični tezi, da se morajo vse panoge kulture
povsod razvijati v isti rastoči vrsti od nižjih do višjih stopenj, so
evolucionisti sestavljah dolge razvojne vrste kulturnih pojavov
in predpisovali narodom po svojih bolj ali manj duhovitih kom*
binacijah, kako so morali živeti, namesto da bi preisko*
vali, kako so v resnici živeli.
Amerikanski etnolog Laufer sodi 1. 1918.: Evolucijska teorija
je najbolj sterilna in kvarna metoda v zgodovini znanstva: igrača
za velike otroke.
II. Kulturno*historična metoda.
Ker gre naloga etnologije za tem, da obdeluje znan*
stveno material, ki ga ji nudi etnografija, to se pravi,
da klasificira kulturne pojave, proučava njihov postanek in raz*
voj, jih primerja itd., in ker je razvoj človeške kulture zelo
kompliciran sistem neštetih svobodnih učinov človeka, hoče
biti ta metoda predvsem historična : njeno glavno načelo je:
spoštovanje dejstev; ugotoviti je treba brez vsakih apriorizmov,
kaj je bilo in kako je bilo.
Ali je sploh mogoče spraviti kak sistem v množino kulturnih
pojavov?
1. Kakor pri geologiji ali klimatologiji ali lingvistiki, je treba
fiksirati etnološki zemljevid; to se pravi: ugotoviti »izo*
kulture«, enake kulture; etnologi so namreč pri svojih razisko*
vanjih opazili, da se ponavljajo sirom sveta tipične skupine kul*
turnih elementov : imenovali so jih kulturne tipe ali kom*
p 1 e k s e. Tak kulturni tip obsega elemente raznih kulturnih
panog (materialna, socialna, etična, versko*mitološka kultura ...),
ki so stalno združeni in ki zadoščajo nekako vsem življenj*
skim potrebam dotičnega plemena.
Geografsko ozemlje, na katerem se nahaja isti kulturni tip,
imenujejo »kulturni krog«. Nahaja se n. pr. skupina sle*
dečih kulturnih elementov skupaj tako v Ameriki kakor v Afriki
in Oceaniji in Indiji: matriarhat, poljedelstvo, četverooglata hiša,
tajne moške zveze, maskirani plesi, animizem, lunarna mitologija.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 121
Ta kulturni tip imenujejo »m a t r i a r h a 1 n o kulturo«. Takih
tipov poznajo zdaj 8—10.
2. Kadar je navidezni kaos nebroj kulturnih elementov
(etnografija, ki deskriptivno opisuje kulture narodov eno za
drugo brez notranje vezi, nam živo predočuje ta kaos) reduciran
na neko število kulturnih skupin, se s tem etnološko razisko*
vanje o postanku, razvoju, medsebojnem razmerju kultur osre»
dotoči na kulturne skupine namesto na posamezne izolirane
elemente.
3. Dejstvo, da se nahaja isti kulturni tip na raznih delih sveta,
se ne da drugače razložiti, kakor da ima en sam izvor in
da se je selil iz ene pokrajine v drugo, kakor je to tudi pri jezikih
ali mitologiji. Če se nahaja isti ali zelo sorodni jezik, isti mito*
loški motiv v Afriki kakor v Aziji, sklepamo na skupen izvor.
4. Za zgodovino kulture je važna kronološka zapo*
vrstnost kulturnih tipov. Kateri krog je starejši? Tu nam
nudi geografska stratigrafija kultur nekaj kriterijev:
A. Glede relativne kronologije (starosti kultur v danem,
določenem ozemlju).
a) Ako en kulturni krog drugega preseče in ga deli na dvoje,
je prvi krog gotovo mlajši na tem ozemlju (hamitska kultura v
Afriki preseče totemsko in matriarhalno).
b) Ali pa, če je kaka kultura potisnjena na skrajno točko
kakega ozemlja, a so na ostalem ozemlju še raztreseni ostanki
te kulture, kakor razvaline iz preteklosti, je ta kultura gotovo
starejša od ostalih kultur.
Tako n. pr. je tu in tam po Avstraliji še ohranjen obred
izbijanja zob in dviganja fantov proti nebesom: a doma so ti
obredi v tasmanski kulturi, ohranjeni na jugovzhodu Avstralije.
B. Glede absolutne kronologije: katere kulture namreč so na
zemlji sploh starejše ali mlajše.
a) Amalgamacije, mešanice več kulturnih tipov so gotovo
mlajše od enovitih čistih kulturnih tipov.
Značilen zgled take mešanice je n. pr. zahodno-afriška kul-
tura (matriarhalna in totemska kultura).
b) Če se izkaže po geografski legi kaka kultura v vseh po*
krajinah za relativno najstarejšo, je to (nekak) kriterij za abso*
lutno starost.
122 Dr. L. Ehrlich:
c) Komplicirani sistemi sorodstva in sklepanja zakonov, kom=
plicirana mitologija, rafinirana ročna tehnika so znamenja, da je
dotična kultura mlajša.
5. Ves modus procedendi je šele mogoč, ko so že ugotov-
ljeni kulturni tipi; za to ugotovitev (da se nahajajo res isti kul*
turni elementi, posamezni in v skupinah, na raznih delih sveta)
uporablja kulturno*historična metoda dva kriterija, ki ju imenuje
kriterij forme in kriterij kvantitete. »
Kriterij forme: Če si dva elementa kulture, ki se na*
hajata na različnih krajih, tako sličita v detajlih, da ni
mogoče, da bi različni ljudje, neodvisno eden od drugega,
iznašli isti detajl, je treba sklepati na isti skupni izvor tega
elementa; treba je torej le ugotoviti odkod, kdaj in kam se je
ta element selil. N. pr.: oklepi, sestavljeni na isti način iz šibic,
pri Čukčih in v severno*zahodni Ameriki; aU kajak pri Eskimih;
ali mitološki motiv (ptica potapljalka prinese iz globočine m.orja
nekaj blata in iz tega nastane zemlja) v Aziji in severni Ameriki.
Kriterij kvantitete:
Ako se najde taka detajlna sličnost na več predmetih in ele*
mentih raznih krajev, ki pripadajo različnim panogam kulture,
je treba sklepati, da gre za kulturni tip istega izvora,
ki se je pa selil v razne kraje. Sicer so ti elementi med seboj v
neki organski zvezi: to se pravi, da se dajo razlagati iz cele
mentalitete dotičnega kulturnega kroga, a vendar detajlna oblika
enega elementa ni odvisna od oblike drugega. Tako n. pr.: V
matriarhalni kulturi se da razumeti iz gospodarske oblike polje*
delstva pretežni vpliv žene (»žensko vladje«), večja
hiša (ne nujno četverooglata) za spravljanje pridelkov; tajne
moške zveze s plesi in nastopi v maskah, predstavlja j očih
duhove kot reakcija moškega spola proti žensko vladju, a ni*
m i z e m, vera v duhove zemlje, ki oplojajo, oživljajo zemljo.
Seveda mora biti poraba teh kriterijev pravilna, znan*
stveno utemeljena. Iz kakih navideznih ali zunanjih analogij se
še ne sme takoj sklepati na medsebojno odvisnost, na selitev.
Prvenstvo gre pri analogijah nevidnemu elementu ideji,
ki je utelešena v tem ali onem pojavu. Tako so si plesi avstralskih,
indijanskih, prazgodovinskih in morda celo evropskih plemen na
zunaj zelo podobni, a kljub temu imajo eni lahko totemski,
drugi verski, tretji svetni značaj in so različnega izvora. — Pre*
naglo sklepanje iz neke navidezne analogije na medsebojno
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 123
odvisnost dveh pojavov je zavedlo premnogo etnologov v fatalne
zmote.
Metoda primerjanja na podlagi omenjenih kriterijev je v
navadi tudi v drugih vedah: L in gui s ti sklepajo po isti me*
todi na sorodnost in skupen izvor jezikov, literarni kri*
tiki iz tekstov na uporabljene vire etc. etc.
Znanstveniki, ki zastopajo kulturno*
historično metodo.
Začetniki: Ratzel opozarja že 1. 1880. na selitve kul*
turnih elementov. — Frobenius je prvi primerjal celotne
kulturne komplekse v svojem delu Masken und Geheimbünde
1899.
Sistematično so razvijali načela nove šole:
Ankerman, Kulturkreise u. Kulturschichten in Afrika
1905. — Grabne r, Melanesische Bogenkultur 1909, Methode
der Ethnologie 1911. — F o y, Führer durchs Reutenstrauch, Joest*
Museum 1910. — Schmidt v »Völker und Kulturen«, 1924 in
V reviji Anthropos.
Bolj ali manj se bližajo tej metodi:
Anglež: Rivers, Nemca Ehrenreich in Grosse. —
Amerikanci: Wissler, Kroeber, Wheeler, Boas, Swan*
ton. Laufer, Lowie, Krause.
Kulturno*historična metoda je šele iz najnovejše dobe in je
glede pozitivnih rezultatov v početku svojega dela. Njeni za*
stopniki uvidevajo, da je dejanski postanek in razvoj raznih kul*
tur človeške zgodovine silno komplicirana rezultanta različnih
faktorjev, pred vsem sledečih:
1. iznajdbe genijev in iniciative posamnih izrednih osebnosti;
2. selitev, stika, kombinacije raznih kultur;
3. individualnosti, naturela, značaja raznih narodov;
4. moralnih, etičnih faktorjev (pred vsem so vplivala verska
naziranja na razvoj kulture);
5. geografskega okolja (podnebje, gorovja, ravnine, morja
in tako dalje).
O naravnih duševnih sposobnostih, ki so iste pri celem člo*
veškem rodu, tu ne govorimo posebej. Napaka evolucijske šole
124 Dr. L. Ehrlich;
je bila, da se je ozirala samo na ono splošno naravnavo človeške
psihe in na geografsko okolje, dočim je vse druge omenjene čini*
tel je prezrla.
Ker je prva naloga kulturno*historične šole, da ugotovi krog,
to se pravi geografsko razsežnost posamnih kulturnih tipov, ozi*
roma da ugotovi elemente, ki tvorijo kulturni tip, mora pred vsem
skrbno primerjati v minimalnih detajlih posamne elemente. To
more storiti samo na podlagi zelo obširnega in mnogoličnega
materijala, lingvističnih študij, versko*mitoloških detajlnih po*
datkov itd. Zato je razumljivo, da bo delo trajalo mnogo deset*
letij. Ob koncu skušamo podati tabelo kulturnih tipov, ki jih
je ta šola doslej ugotovila pred vsem za primitivne narode.
V glavnem se sme trditi, da so ti rezultati precej sigurni, vsaj
toliko, da pač smemo govoriti o neki prakulturi kot naj sta*
rejši in o nekaterih abnormalnih kulturnih pojavih, kakor tote*
mizem, matriarhat, kot poznejših pojavih v zgodovini človeške
kulture. Ni čisto gotovo, v koliko skupin spada n. pr. prakultura,
a to je končno postranskega pomena. Da pa tvori kultura Pigmej*
cev, Tasmancev in nekaterih drugih plemen vsaj doslej naj*
starejšo znano kulturo, so si etnologi precej na jasnem. Zakaj je
ta kultura najstarejša? V tem oziru nam da pojasnilo geografska
lega teh kultur. V vseh delih sveta je ta kultura potisnjena ali na
najskrajnejši del kontinenta ali na kake otoke ali v nedostopne
pragozdove, tako da je jasno, da se je morala umakniti pred na*
slednjimi kulturami.   V Afriki so Pigmej ci v mnogih skupinah
raztreseni po pragozdovih,  Bušmani so se umaknili v puščavo
Kalahari, v Aziji so Pigmej ci in njihovi sorodniki v nedostopnih
gozdovih otoka Ceylona, na Andamanskih otokih in na polotoku
Malaka. Ainu so se umaknili pred Japonci na otok Yesso in na
Kurile, v Avstraliji so se skrili zastopniki prakulture za visokim
gorovjem v južnovzhodni Avstraliji in na Tasmaniji. V Ameriki
so se umaknili na Ognjeno zemljo, v gorovja Brazilije in v Kali*
fornijo. Samojedi in Eskimi na obal ledenega morja.
Poleg geografskega momenta nam da migljaj za njihovo
starost tudi ergologija, ki stoji na najnižji stopnji tehnike.
Redkokje na svetu se najde kulturni tip v čisti obliki. Povsod
skoraj je stik raznih kultur ustvaril mešanice. Pred vsem so raz*
širjene mešanice, sestoječe iz totemistične in matriarhalne kulture
in še bolj iz nomadske kulture na eni strani ter totemistične in
matriarhalne na drugi strani.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 125
I. Prakultura:
A. Gospodarstvo in ergologija.
Ekonomski element (oblika gospodarstva) zelo vpliva na vse
panoge kulture, čeprav ne moremo priznati zgodovinskega ma*
terializma Marksistov, ki izvaja vso kulturo izključno iz go*
spodarskih prilik.
Pred vsem igra ekonomski element veliko vlogo v prakulturi,
ker je v s a pozornost pračloveka obrnjena na prehrano.
Gospodarstvo je sistematično pridobivanje eksi*
stenčnih sredstev s pomočjo namerno pripravlje*
nih pripomočkov (orodja, ognja etc.). Potemtakem je go*
spodarstvo svojstveno človeku in o gospodarstvu živali se ne
more govoriti.
V prakulturi razlikujemo več nijans, starejših in mlajših.
Tako imamo v južno vzhodni Avstraliji ostanke starejše prakul«
ture (tasmanske) med Tasmanci, Kurnajci in še nekaterimi ro*
dovi; ostanke mlajše (bumerangove) med plemeni Juin.
Poleg Avstralcev pa smatrajo nekateri etnologi tudi še Pig*
m e j C e kot zastopnike prakulture.
Pigmejci so pritlikavska plemena (stas do 150 cm), raztresena
po pragozdovih centralne Afrike, nadalje prebivalci A n*
damanskih otokov (v Bengalskem zalivu, okoli 1800 duš.
S e m a n g na polotoku Malaka, Nigriti ali Aëta na Filipinih
(okoli 25.000 duš). Bržkone imajo tudi afrikanski Pigmejci (kakor
oni v Aziji) svoj lasten jezik, ki ga pa skrbno skrivajo pred tujci.
Na severu so zastopniki prakulture arktični Samojedi in
Eskimi.
Gospodarska oblika prakulture je preprosto
osvajanje tega, kar nudi narava.
Možje so lovci ali ribiči, ženske nabirajo sadeže in izkopa*
vajo korenine. Hrano si pripravljajo na ta način, da pečejo ali
C vre j o sadeže in meso v žarečem pepelu ali na razbeljenem kamnu.
Poznali so ogenj (napravljali so ga z drgnjenjem ali žaganjem
ali vrtanjem, rogljanjem lahko gorljivega lesa) in ni res, da bi
hrano večinoma surovo uživali. Kuhati človek bržkone še ni znal
v prakulturi.
Bivajo v duplinah, napravljjo si iz vejevja zaslone proti
vremenskim nezgodam ali zlagajo iz lubja in vejevja okroglaste
koše brez stranic.
126 Dr. L. Ehrlich:
Material : Pigmejcem so služili za orodje in orožje: les,
školjke, kosti. Kamnitnega orodja očividno še ne poznajo, kar je
znamenje visoke starosti pigmejske kulture. Tasmanska in bume*
ranška kultura pa pozna orodje iz obdelanega kamna in spo*
minja na prazgodovino.
Obleka: Plemena prakulture nosijo ovoj ali pas ali ka*
terokoli pokrivalo za spolovila, krilo iz vrvic z nataknjenimi
peresi, predpasnik, spleten iz ličja, trak iz lubja, in sicer imajo
ženske sploh vse, moški pa vsaj večinoma pokrita spolovila.
Nakit je je bolj ali manj nepoznano. Teorija evolucionistov,
da so najstarejša plemena hodila naga in da se je obleka pola*
goma razvila iz ornamentov in nakit j a, ki je baje prvotne j še, ali
bila obramba proti vremenskim nezgodam, je s tem ovržena.
Glavni razlog je spolna sramežljivost; kajti v neki starosti, pri
spolno godnih, se začne rabiti obleka sistematično. Kult nagote
se je razvil v poznejši totemski kulturi.
Napadalnih orožij za ročni boj in ščita ne poznajo; boj jim
je nekaj nenavadnega; Pigmejci poznajo lok — godal in bobna
nimajo. Osvajalno gospodarstvo ima za posledico, da se selijo
plemena v malih skupinah 15, 30, 100 oseb in da si ne napravljajo
večjih zalog.
B. Socialnerazmere:
Razdrobljenost plemen in osvajalni način gospodarstva
ustvarja demokratizem: ni socialnih razlik, ni bogatašev in reve*
žev, ni gospodarjev in sužnjev, vsi so enaki. Živijo kakor brez*
skrbni otroci v bogati naravi, ki jim daje vsega v izobilju: prava
gospodarska idila.
Kot edini družabni organizem se javlja v prakulturi
družina, in sicer monogamna družina (en mož — ena žena) v
stalni obliki, tako da je zakonska zveza bolj ali manj neraz>
družljiva. Ta družina je obenem tudi nositeljica gospodarskega
življenja, je gospodarska enota, to se pravi: družina pridobiva
z a s e, ne za kako večjo skupino. Delo je po spolih primerno raz*
deljeno: mož se peča z lovom, žena pripravlja ogenj, jedila,
nabira sadeže itd. Med obema vlada nekaka gospodarska in so*
cialna enakopravnost.
V prakulturi ni opaziti stalnih, trdnih večjih plemenskih
organizmov, ki bi spominjali na državo; glavarjev ni, celo ne
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 127
dednih glavarjev; skupne zadeve ureja od časa do časa svet sta»
rešin. — Družina je torej prvotna stanica človeške družbe, sta*
rejša od države; spolnega in gospodarskega komunizma ni, kakor
so to trdili evolucionisti; ženska si bolj ali manj svobodno izbira
moža, o ropu žensk kot nekako stalnem načinu si dobiti ženo,
ni govora.
Suženjstvo, trgovina s človeškim blagom, osvajalne vojne,
kanibalizem so neznani.
Svet starešin skrbi za pravni red: vsaka skupina ima
svoje ozemlje, prepire razsoja starešinstvo.
C. V e r s k e i d e j e: rr
Pri plemenih južno*vzhodne Avstralije, ki spadajo v prakul*
turo, najdemo razmeroma nepričakovano vzvišene verske ideje,
pred vsem vero v eno samo najboljše bitje.
Nauk o Najvišjem bitju se je podajal pri teh plemenih od
rodu do rodu ob slovesnem trenutku življenja, ob iniciacijah. Ini*
ciacije so slovesni obredi, ki trajajo po cele tedne in s katerimi
plemenski stare j šine sprejemajo spolno godne fante kot so*
vredne člane v plemensko zvezo. Pri tej priliki dobivajo fantje
pouk v tradicijah in svetih izročilih pradedov. Ta pouk ima
vršeč v nauku o Najvišjem bitju, čigar ime fantje pri tej priliki
zvedo. Glede teh obredov velja najstrožja »disciplina arcani«,
tako da niti ženske lastnega plemena nič ne zvedo o njih, še manj
pa tujci.
Kurnajci imenujejo svoje najvišje bitje Mungangaua,
pleme Yuin: Daramulun, Kulin plemena: B u n d j i 1.
Atributi, ki jih pripisujejo ta plemena svojim bogovom, ka*
žejo, da gre za isto, edinstveno suvereno božje bitje.
To bitje je večno, je bilo pred vsem stvarstvom, pa se ne
ve, kdaj je začelo bivati, dočim je vse drugo od njega; ni umrlo
in biva še sedaj v nebesih. — To bitje je stvarnik sveta in
ljudi, je vsevednoinvsemogočno, kajti vidi, kaj delajo
ljudje na zemlji, gre, kamor hoče, in stori, kar hoče, je etični
in pravni zakonodajavec, kajti določilo je družabni red
plemenom in dalo zapovedi za zakon in moralno življenje, je
najvišji čuvar tega družabnega in pravnega
reda, ki ga sankcionira s kaznimi v življenju in po smrti.
Obenem pa nosi tudi atribute najvišje dobrote in sveto*
s ti, kajti dalo je orodje in orožje, učilo je ljudi vse umetnosti,
dalo jim je solnčno toploto, njegovo ime je tako sveto, da se ne
128 Dr. L. Ehrlich:
sme imenovati, to bitje se ne more upodabljati razen pri inicia*
cijah, te podobe pa se morajo takoj uničiti. Avstralci nazivajo
to bitje »oče« in pod tem imenom je splošno znano.
Glede verskih idej Pigmej cev so sicer naše informacije še
pomanjkljive, a po poročilih iz zadnjega časa vemo, da imajo
izrazito vero v enega samega Boga in da se zatekajo z otroškim
zaupanjem v molitvi k njemu ter mu prinašajo prvenstveno
daritev (med, palmovo vino, orehe, tudi lastno kri).
Zanimivo je dejstvo, da je njihova vera čistejša kot
njihovih sosedov; nima namreč kulta prednikov, duhov, fetiše v,
niso vdani magiji, ne nosijo amuletov, ne poznajo krvavih člo*
veških žrtev, dočim je vse ozemlje naokoli ob obrežjih Niger j a
in Konga (Sudanski Zamorci in Bantu) nasičeno z animizmom,
s krvavimi žrtvami, z magijo in s fetišizmom.
V arktičnih pokrajinah Samojedi in Eskimi (kakor v pra*
zgodovini mustier ski lovci) darujejo Najvišjemu bitju lobanje
in dolge kosti medvedov, jelenov itd.
II. Primarne kulture.
Totemistična kultura.
Iz prakulture se je razvila bržkone v Indiji totemistična
kultura s svojo nam tako tujo mentaliteto glede razmerja
človeka do živali. Totemizem je namreč svetovni nazor svoje
vrste: vera v mistično sorodstvo ene skupine ljudi z eno vrsto
živali ali rastlin, izvirajoče iz skupnega potomstva. Na podlagi
tega sorodstva nastanejo medsebojne obveznosti: medsebojna
zaščita, prepoved zauživanja itd. — pleme nosi ime živali.
A. Gospodarstvo in ergologija:
Značilna gospodarska oblika: lovstvo višje stopnje. To*
temisti razvijajo lov v pravi sport in porabljajo ves svoj čas,
vso svojo spretnost, vse svoje duševne in telesne sile za lov. Ne
lovijo kakor v prakulturi samo za domače potrebe, ampak div*
jačino oddajajo tujim plemenom v zameno za druge potrebščine.
Verjetna je hipoteza, ki izvaja totemizem iz gospodarskih prilik.
V enem kraju je prevladovala ta vrsta divjačine, v drugem druga.
Za plemena je bila divjačina dotičnega kraja, kakor so pač bila
naseljena, eksistenčnipogoj. Služila jim je za me=
njalo pri sosednih plemenih. Zato so jo varovali, prepovedo^
vali jo ubijati, jesti, uredili so pogoje lova (lovopust!) — Videli so
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 129
ljudje v živali nekako duha^varuha; začeli so nositi isto ime, no*
siti razne znake kot simbole te živali, jih narisali na hiše, čolne,
orodja, na lastno telo (posebno v Severni Ameriki): tako je na*
stalo neko mistično razmerje.
Ergologija:
V tej kulturi so prvi začetki trajnega naseljevanja in biva*
lišča se gradijo bolj solidno, ker so plemena navezana na divja*
čino enega kraja. Kupolska ali okroglasta koliba (poveznjen koš)
prakulture se razvije v tipično totemsko hišo z okroglim steno v*
jem in s koničasto streho: s tem, da se streha podpre s stenami,
se pridobi več prostora za zaloge. Kolibo imenujemo navadno
stan brez sten, čigar streha se dotika tal, hiša ima stene.
Prenosno kolibo ali kočo imenujemo šotor. Šotor brez stranic
je po obliki strehe kupolski ali koničasti šotor, šotor s stranicami
je »jurta« ali »kibitka« (Zelthaus). — Šotor je tipičen predvsem
za nomadsko kulturo; kje je stena nastala (v totemski ali nomad*
ski kulturi), ni gotovo. Totemisti prebivajo v raztresenih nase*
Ijih (kot lovci!!), ne kakor poljedelci v gosto naseljenih vaseh.
Obleka :
Ta kultura goji moško, fantovsko lepoto, ker hoče fante pred*
vsem razviti v krepke, športne lovce; zato ima kult nagote, lišpa,
nakitja, toalete las, predvsem pri moških. Da se ohrani skrbno
napravljena frizura, rabijo za podzglavje, ko se vležejo, nizke,
lesene stolčke kot naslonjače. — Tipičen za totemsko kulturo je
pas iz lubja (kot prvi ščit proti bodalom) in ovoj za spolovila
(očividno kot pokrivalo po obrezi).
Tkalstva in lončarstva ne poznajo, orodja so iz kamna in
kostenine, skrbno obdelana in tudi umetniško okrašena. Kot
motiv ornamentike prevladuje prema črta v obliki trikotov in
kotov sploh. Imajo izdolbene sklede, izdolbena drevesa jim slu*
žijo za čolne; orožje je bodalno, zaostreno (kopje, sulica, večkrat
zobčasta); poslužujejo se kopjemeta. Mrliče izpostavljajo dalj
časa.
Tehnika, obrt:
Totemisti so primitivni predhodniki obrti in industrije. Obrt
se je nekako tako porazdelila po plemenih kakor totemi, da
imamo že neko obrtno specializacijo (v Polineziji, Sudanu) in
lahko je mogoče, da današnja delitev v kaste v Indiji, ki ima
vsaka svojo obrt, izvira iz nekdanjih totemskih klano v.
130 Dri L. Ehrlich:
Iz tega se je razvila trgovina (izmenjava obrtnih izdelkov in
totemskih živali) od plemena do plemena, »mešetarji« so bili
nedotakljivi.
B. Socialna kultura:
Totemska kultura potisne moški spol v ospredje, ker
sloni gospodarstvo predvsem na možu kot lovcu. — Ravnoprav^
nost obeh spolov, kakor se nahaja v prakulturi, izgine. Nastajajo
enostranske moške združbe za vojno in lov, predvsem fantov^
ske zveze, diferencirane po starosti (starostni razredi).
Zakoni so mogoči samo med različnimi totemskimi klani, v
klanu stroga eksogamija. Poseben izraz enostranskega prevlado?
vanj a moškega spola je patriarhat: po očetu se ravna rodov*
nik otrok, on je lastnik vsega, vladar. Iniciacija (uvedba mla*
dine v sopravno plemensko sožitje), ki se je vršila v prakul*
turi pri obeh spolih, se omeji tu na fante, in sicer ima pri inicia?
ci j i glavno vlogo ozir na fizično moško silo (moč) in zato pod*
črtava iniciacija seksualni element: poveličuje spolno godnost.
Bržkone je s tem v zvezi obred obreze v raznih oblikah (circum*
cisio, subincisio, incisio). Izvor tega obreda ni še popolnoma po*
jasnjen, bržkone pomeni legalizacijo spolnega občevanja, oz.
uvod v normalno spolno življenje. Falitični kult je v zvezi s tem.
Idejo prvenstvene daritve so morda šele nomadi pride j ali
obredu obreze.
V tej kulturi se moški nekako emancipira od družine in že
fantje, ki so člani fantovske zveze, živijo večinoma izven družine
v »fantovskih klubih«, v »fantovskem stanu«; to so posebne koče
za moške; ženskam je vstop prepovedan.
Ker ima vse pleme isto totemsko žival, ki jo izmenjava z
drugimi plemeni, je gospodarstvo stvar plemena; pleme je gospo*
dar ska edinica; pleme skrbi tudi za ohranitev divjačine z določe?
nimi obredi; svet starešin stopi v tej kulturi radi tega z večjo
avtoriteto v ospredje, oziroma polagoma nastopajo poedini gla*
varji. Ideja države nadvlada idejo družine.
C. Verske ideje:
V tej kulturi se umakne Najvišje bitje nekoliko v ozadje:
namesto njega stopi solarna mitologija. — Svetlo solnce, izvor
vse rasti in vsega življenja na svetu, zatemni v podobi solarnega
junaka Najvišje bitje. Solncu, kot vzoru lepote in moči se morajo
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 131
zenačiti mladenči v iniciaciji. Tudi spolna godnost nekako pride j
od solnc-a kot od vira življenja: zato ponekod obreza ob solnč* ;
nem vzhodu.
Pojavlja se magija, bržkone v zvezi s solarno mitologijo. Od ;
solnca, pravira in vzroka vsega življenja, si človek navzame idejo, |
da bi mogel tudi on obvladati naravne sile in doseči gotove za*
željene učinke: nastane magija, umetnost, ki je v tem, da skuša :
človek učiniti z nedostatnimi sredstvi izredne učinke. Prireja ^
ceremonije, plese v živalskih maskah, da s tem pričara divjačino,
tako tudi plese za dež itd.
Nadalje je neka vrsta verskega razmerja (vsaj navidezno) do
totemske živali, zato tudi do totemskih prednikov, iz katerih baje
izvira klan. S tem v zvezi tudi kult prednikov, oziroma kulturnih
herojev, ki so po tradiciji prinesli ta ali oni kulturni element in
bili totemske živali in ljudje obenem, torej neke vrste manizem. i
Simboli totema so na orodju, orožju, kočah, se rišejo pri inicia* ¦
ci j ah fantov v drevesno skorjo ali na tla itd.
D. Kulturnikrog (geografska area) :
Totemistična kultura je v glavnem omejena na primitivne i
narode razen treh pokrajin, kjer tvori bistven element višjih i
kultur (Inka — Peru, vzhodni Dravida — Indija, stari E g i p e t; j
distrikti imajo vsak svoj živalski kult, solnčna mitologija, obreza, ;
balzamiranje). Sicer so glavna ozemlja totemizma: Afrika, ki \
se z izjemo pigmejskih in bušmanskih pokrajin kaže vedno bolj j
totemistično vsaj v starejši plasti. Avstralija, južna obal.
Gvineje, nekateri otoki Melanezije, mali otoki Indo*
nezije, v Severni Ameriki; severovzhodna plemena Al* :
gonkin deloma, v Južni Ameriki izolirana plemena med ,
Andami in velikimi ravninami obrežja reke Amaconke. ,
Materopravna (dvoskupinska) kultura. .
V nasprotju s totemsko kulturo prevladuje v tej kulturi mati, ¦
žena, to je kultura ženskega vlad j a. To nam prav tako tuje nazi* j
ranje kakor ono totemistične kulture izvira iz gospodarske oblike,
kakor je to dokazal že Grosse (Formen der Familie und Formen j
der Wirtschaft, 1896). Kultura obsega starejši kompleks (tipično,
dvoskupinska kultura) in mlajši: kultura svobodnega materinega'
prava (melanezijska). Mlajša je nastala pod vplivom nomadske^
kulture.
132 Dr. L. Ehrlich:
A. Gospodarstvo in ergologija:
V prakulturi je žena nabirala sadeže, kakor jih je nudila
narava. Kje in kdaj pa je žena vsadila sama seme v zemljo
in začela z drogom (motiko) zemljo kopati: začetek poljedel*
stva, enega največjih kulturnih pridobitev. Kdaj je to bilo?
Najstarejši zgodovinski viri iz Egipta, Sumerije, Elama, Kitaj a že
poznajo poljedelstvo. Kje je nastalo? Bržkone v Aziji, in sicer
v južni. Doslej nam znana zgodovina pitomih rastlin kaže v to
smer. Pšenica je bila glavno hranilo Egipta in Mezopotamije
v najstarejših časih, bržkone se je prva pšenica tu privzgojila.
Ječmen pravtako, rž je mlajša, pride v Evropo iz Male
Azije, ajdo uvedejo šele Mongoli v 13. stoletju v Evropo, njena
divjača se nahaja v bajkalski pokrajini, riž je iz Indije ali Ki*
tajske (tam tudi kot divjača), bombaž iz Birme, banana
gotovo iz južno vzhodne Azije, odkoder šele pride v Afriko,
sago (škrob) takozvane sagopalme je glavna hrana nove Gvi*
ne je in deloma malajskih otokov, taro, predvsem v južni Aziji
(zauživa se korenina, podobna pesi ali repi), jams, gomolj
(kakor krompir), pravtam. Prav tako so prišli iz Azije mak,
kostanj, sladkorni trst, sadna drevesa (jablane,
hruške, črešnje, orehi, breskve, marelice).
Z novega kontinenta Amerike je koruza, krompir, fižol,
solnčnica, tobak, paradižniki, manjok (strupeni gomolj, ki se na
razne načine čisti strupa).
Hrana je predvsem vegetarična in se v prvi dobi, ko še ni
lončarstva, pripravlja v vročem pesku ali z razbeljenimi kamni.
Ergologija:
V starejši kulturi je glavno orodje motika. V mlajši kul*
turi (pod vplivom Nomadov) plug. Radi večjih zalog živil se je
stan, ki je bil v prakulturi zaslon (z drogi podprto vejevje),
razširil v pravokotno hišo z dvokapno streho. Obleka
je večinoma iz rastlinskih vlakenc ali lubja, animalsko
blago (kože) stopi v ozadje. Predvsem se rabi rotang (vlakna
palme). Isto blago tudi za ščite, tetive, loke, koše, košarice itd.
V tej kulturi iznajde žena pletarstvo: košarice, spletene
iz spiralnih svitkov (stebla lijane ovita z vlakni). V mlajši kulturi
iznajde žena tkalstvo in lončarstvo.
Orodje in orožje kaže masivne okorne oblike z ozirom na
prevladujočo kvantiteto produkcije (totemistična kultura je
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 133
ustvarila finejšo, bolj umetniško tehniko). Orožje je predvsem
udarno: kakor n. pr. buzdovani, kiji z okornim debelim
oglavjem. Nadalje kamnite sekire, privezane kakor s pletenim
ročajem k toporišču. (Totemska sekira pa tiči v razklanem topo*
rišču kakor zagožen kij.) Tudi prače služijo za lučanje kamenja,
kot obramba široki ščiti. V zvezi z udarnim orožjem: trepa*
nacija. Kot prometno sredstvo predvsem čoln iz desk
ali drevesnih skorij (izdolbeno drevo je tipično za
totemsko kulturo). V ornamentiki prevladuje okrogla črta,
meander, dočim v totemski prema črta, posebno značilna je
trikotna ornamentika.
Godala: tolkalna: boben z ozko zarezo za dajanje
signalov, nadalje boben iz kože, potem harmonika na zvočne
palice, na katere se udarja (marimba v Afriki); pihala*trobila
(panova flavta); strunska glasbila (večstrunska gitara).
V mlajši poljedelski kulturi, kakor se je razvila
v tropičnih nižavjih južne Amerike (obrečje Amaconke, Ori*
noka), Afrike (obrečje Kongo, Niger), v malajskem in melanezij*
skem otočju je že tudi govedoreja in svinjereja (ne pa v Ame*
riki). Nadalje opojne pijače iz raznih rastlinskih sokov: palmo*
vina, banano vina, betel, kava, kajenje.
B. Socialne razmere:
Žena je začela obdelovati polje in postala s tem lastnica
zemlje in njenih sadežev. Obdelovanje zemlje postane glavni vir
eksistence, lov stopi v ozadje, ker zahteva poljedelstvo stalno
naselitev, poljedelstvo je sploh sovražno divjačini. Ker je žena
glavna nositeljica gospodarskega življenja, nastane matriar*
hat, ki pomeni: a) mož mora služiti več let, da si dobi ženo; po
poroki ali ostaneta ločena, da jo mož samo obišče od časa do
časa ali se preseli za nekaj časa ali za stalno k plemenu svoje
žene; b) otroci dedujejo po materi posest in ime, rodovnik po
materi; c) mati, oziroma njen brat, ima polno avtoriteto, mož
ostane bolj ali manj tujec v ženinem plemenu, se ponekod tudi
ne sme udeleževati obredov tega plemena.
Glede sklepanja zakonov je žena svobodna, oziroma ona
snubi. Pleme je (v starejši kulturi) mehanično razdeljeno v dve
skupini. Zakon je samo mogoč med člani teh dveh skupin, nikdar
pa ne med člani iste skupine.
134 Dr. L. Ehrlich:
Iniciacijadeklet:
Doba prve dekliške menstruacije = spolne godnosti se strogo
praznuje: mora ostati doma, se kopati, maziliti, postiti... fan*
tovska iniciacija odpade.
Tajne moške zveze (kot reakcija proti ženam) se
skušajo s pomočjo mističnih obredov, maškerad uveljaviti, fun*
girajo kot tajna policija in si lastijo nadoblast.
Kuvada spada v mlajšo kulturo, razširjena je predvsem
v južni Ameriki in zadnji Indiji: mož mora ob porodu žene
nekako namesto žene markirati vse okolnosti poroda, očividno
da more žena iti za svojim delom.
Poligamija, suženjstvo:
V starejši dobi je enoženstvo, pa polagoma stopi namesto
daljše služnosti od strani moža kupovanje neveste; tako postane
žena za moža stvar. Bogataš si kupi več žen, žena je dragocena
delavka, sužnja. Položaj žene prehaja torej v tej kulturi iz enega
ekstrema v drugega.
V mlajši kulturi se pojavlja veledružina, nastanjena v podol*
govati stavbi (dostikrat na koleh).
Tipična oblika naseljevanja je vas, ki je tudi politična enota.
Med vasmi je živahna lokalna trgovina, ki je v rokah žene, ker
gre predvsem za poljedelske pridelke (branjevke). Morda je v tej
kulturi nastal prvi denar (školjke, korale).
C. Verske ideje:
Oblika poljedelstva in ženskovladje vplivata na verske ideje.
Najvišje bitje prakulture stopi v ozadje, namesto njega stopi
p r a m a t i (kakor v bumerangovi kulturi pračlovek). Istoveti se
z luno, kakor prej praoče; žena je pogostoma duhovnica in
šamanka.
Nadalje stopijo namesto Najvišjega bitja nešteti
duhovi, ki oživljajo vso naravo, duhovi zemlje: an i*
mizem. Kako ta nastane? Morda tudi iz lunarne mitologije.
Kakor iz temne lune izrastejo razne faze lune, tako iz mrtvega
človeka, ki je v zemlji, torej iz zemlje novi duhovi. Nadalje se
temna luna vedno znova vojskuje proti svetli luni in jo uničuje,
zmanjša —¦ iz mrtvega prvega človeka izhajajo zli duhovi,
ki človeka v obliki bolezni, vremenskih nezgod napadajo in oško«
dujejo. Tudi manizem, kult prednikov, je za razlago animizma
važen. Duše prednikov so v zemlji in jo oživljajo. Te duhove
je treba pridobiti z molitvami in žrtvami. Od
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 135
njih je odvisna rodovitnost zemlje. Ti duhovi so
silno krvoločni in zahtevajo duše kot ceno za svojo naklon je*
nost. Duša je pa v krvi, zato mora teči človeška kri. Ce
se človeku posreči, si pridobiti naklonjenost duha, oziroma ga
obvladati z raznimi vkletvami in ga prisiliti, da stalno biva pod
kakim drevesom ali kamnom (fetiš), potem lahko vse od njega
dobi, če ga napoji s človeško krvjo; kri mora curljati na fetiš.
Fetišizem je v tem, da je duh stalno zaklet v predmet in pod*
vržen človeku.
Možje se, da paralizirajo nekoliko prevladni vpliv žensk,
družijo v tajnih moških zvezah, ki v skritih kočah častijo člo*
veške lobanje. Te predstavljajo bržkone lobanjo luninega pra*
očeta in lovci na človeške glave skušajo oživljati v sebi s kultom
lobanj življenske sile praočeta. V zvezi s tem bo deloma kani*
balizem. Moške zveze prirejajo plese v maskah, češ v maskah
se javljajo duše mrtvih. Krvne človeške, pozneje živalske žrtve,
katerim se iztrgajo srce, pljuča, drob, naj simbolizirajo usodo
lunarnega pračloveka, iz katerega so, ko je segnil v zemlji,
izrastli duhovi, ljudje, vsa vegetacija; tako naj tudi iz teh žrtev
poganja nova življenska sila.
Posebni organi, ki znajo preganjati vremenske nezgode,
ozdravljati bolezni, množiti divjačino, oplojati naravo s tem, da
simbolizirajo praočeta ali pramater (obleka in boben predstav*
Ijata praočeta in njegovo lobanjo), so šamani. S plesi, z zaklet*
vami, z izumetničenim obredom obvladajo v ekstazi duhove in
vtelesijo v sebi praočeta.
Nomadski kulturni krog.
P. Schmidt, opisuje nomadsko kulturo kot samostojen kul*
turni tip, ki je nastal predvsem v sibirski stepi. Bržkone se je
ta kultura razvila neposredno iz prakulture (Eskimo, Samojedi).
Kakor se je iz prostega nabiranja sadežev razvilo nekdaj polje*
delstvo, tako se je kje iz lovstva razvila živinorejska kultura
nomadov. Tri glavne skupine obsega nomadska kultura:
1. Sibirska plemena (Uralo*altajska);
a) Starosibirce (Čukči, Korjaki, Itelmi, Jukagiri, Jenisejci
20.000);
b) Novosibirce (C u n g u z i, 66.000, ki nomadizirajo po vsej
Sibiriji, Mongoli ali Burjati okrog Bajkalskega jezera,
400.000, Turki pod imenom Jakutov, Tartarov, Alta j cev, Kir*
136 Dr. L. Ehrlich:
gizov, Baškirov, Uzbekov, Čuvašev, okrog 13,000.000. Samo*
j e d i * F i n C e v, 42.000 v Aziji.
2. Arij ci ali Indoevropejci tvorijo srednjo skupino nomadov,
bržkone so prihajali iz Turkestana skozi južno Rusijo kot no*
madi v Evropo in tam šele od predindoevropskih plemen pre?
vzeli poljedelstvo; drugi del se je obrnil kot Medij ci, Perzi proti
jugu in zasedel Perzijo in Mezopotamijo, tretji del Indijo, četrti
del kot Armenci Malo Azijo.
3. Hamito*Semiti; njihova domovina je bila ali Arabija ali
Mezopotamija. Iz Arabije so okrog 2000 pred Kristusom šli kot
nomadi skozi Sirsko puščavo, zasedli Mezopotamijo in podjar«
mili poljedelske Sumerce. Nekje v prednji Aziji se je odcepila od
njih hamitska veja, se selila v Afriko, tam zasedla vso Afriko do
Kanarskih otokov (Tuareg, Berberi, Kabili, Egipčani, Gala, Ba*
hima in morda celo Hotentoti).
A. Gospodarska kultura:
Za nomade je tipična živinoreja. Celo pleme se seli stalno
od kraja do kraja. Hrana, obleka, posode, šotori itd. se pridelajo
od živine. Kot hrana služi v prvi vrsti meso, mleko, kri; za obleko
koža, dlaka, usnje; zo posode usnje, za šotore kože. Živinorejec
se razlikuje od lovca v tem, da goji cele črede ene pasme, lovec
pa žival uniči. Z živinorejo se začne kapital (capita... toliko
glav živine).
Krotitev, udomačanje živine, je velik kulturni čin in zelo
težavna stvar; šele po mnogih rodovih se instinkt živali človeku
prilagodi. Pleme mora ostati vedno nekako v bližini svojih čred,
ko jih pastirji ženejo od pašnika do pašnika. Kvečjemu eden do
dva meseca ostanejo na enem kraju. Geografske in klimatske pri*
like dirigirajo selitve nomadov. Pozimi so nomadi v nižavi, v
predgorovjih, živina koplje večkrat pico izpod snega. V vročem
poletju se umaknejo v gorovja. Deloma se selijo v vročem poletju
v severne stepe. Kot udomačene živali pridejo v poštev: velblodi,
severne jeleni, konji, goveda, ovce, koze, osel. Najbolj tipični
Nomadi so Kirgizi v centralni Aziji. Večkrat ima ena sama dru«
žina 50.000 ovac, 5* do 10.000 konj; koze se rabijo predvsem kot
živali vodnice. Konje redijo nomadi kot jezdno žival in posebno
tudi zaradi kobiljega mleka, ki se v ovčjem mehu pretolče in
opleta s tolkačem, mleko se skisa in kipi in po štirih dneh se pije
kot neke vrste opojna pijača: kumis po imenu. Selitev z zimskih
na poletne pašnike ali obratno je zelo važen dogodek in se
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 137
praznuje tudi z določenimi obredi. Spored: najprej ovčje črede s
kozami kot vodnicami, potem konji, za njimi goveda, na koncu
velblodi z vso prtljago, pohištvom itd. Žena gospodinja jaha na
konju in vodi za seboj na povodcu velbloda, za katerim gre dolga
vrsta drugih velblodov.
Kdaj in kje je nastala živinoreja? Hahn zago*
varja že 20 let teorijo, da so poljedelci iznašli živinorejo in da je
živinoreja nekako postranska panoga poljedelstva; baje se je to
zgodilo v Babiloniji. Njegov razlog, da namreč nomadi tudi
danes povsod gojijo poljedelstvo, ni odločilen. So nomadi, kakor
Hotentoti, ki ne poznajo poljedelstva.
Kulturno*historična šola trdi, da je živinoreja enkratna kul*
turna iznajdba, in sicer se je to zgodilo v stepah srednje Azije, in
pod vplivom te iznajdbe so se upitomili v južnih poljedelskih
kulturah morda perutnina, svinja, govedo. Za centralno Azijo
govori to, da se tam nahajajo divje zvrsti konja, velbloda,
jelena in da je pokrajina za to primerna.
Motivi za udomačenje živali: so morda sport (kakor pri
pticah) ali korist: mleko, priprega, ježa, če ni zadostovala že sim*
bioza. Žival išče bližino človeka za živež, varstvo.
Katera žival je bila prva udomačena žival?
Ni gotovo. Pes se pojavlja v prazgodovini šele na meji med
paleolitikom in neolitikom. Pri sedanjih narodih, ki rabijo psa
za vprežno žival, se je v nekaterih krajih pes nekoliko umaknil
konju in severnemu jelenu. Rabijo psa v mrzlih severnih krajih
(Eskimi, Ostjaki, Samojedi, Jukagiri, Čukči, Korjaki. Ainu,
Kamčadali, Gilijaki, tudi Rusi v teh pokrajinah). Na gospodar*
stvo pride deset psov; ena priprega 10 psov prevozi na dan 350
do 400 funtov po 80 km. Psi so bolj vztrajni kot jeleni in konji,
čeprav ne tako brzi.
Severni jeleni služijo vsem severnim plemenom kot
vprežna žival, obenem tudi za hrano in obleko, pri Čunguzih pa
tudi kot jezdna žival in za mleko. Najbolj so udomačili jelena
Čunguzi in za njimi Jakuti. Ti so prišli z juga in kot nekdanji
konj ere j ci so bili bolj sposobni za to. Jakuti prevažajo v teh
krajih z jeleni pošto. Pri Starosibircih je jelen bolj divji in
ostane le v čredi, tako da prav lahko spet zdivja. Čukči tudi radi
privabijo divjega jelena v svojo čredo za križanje. Toda še
nikdar se ni posrečilo, da bi mogli danes doživeti ukrotitev
138 Dr. L. Ehrlich:
divjega jelena. V Ameriki jelen ni udomačen. Morda se je
jelen šele pozneje udomačil, ko so se bili Eskimi in Indijanci
že izselili v Ameriko. Jelen je zelo glupa žival, niti po dolgih
letih ne spozna svojega gospodarja in ne more ostati na potu,
če ni na vajetih ali privezan k drugemu vozu.
Konj je bil bržkone ukročen pri Turko^Tatarih. Zakaj?
Divji konj se še sedaj nahaja v Cungariji. Amerika in Avstra?
lija ne poznata konja. Kulturni narodi starega sveta Kitajci,
Indijci, Babilonci pa poznajo konja od leta 2000 pred Kristom,
toda za isto dobo je ugotovljeno, da ga je poznala centralna
Azija. V prazgodovini se konj pojavlja šele v neolitiku v dobi
brona, bržkone so uvedli Azijci konja iz Azije v Evropo.
V e 1 b 1 o d je bržkone tudi doma v notranji Aziji, vsaj dvo'
grbni. Približno 1100 pred Kristom pride v Mezopotamijo.
Govedo je doma najbrž kje v južni Aziji, morda je
banteng iz Sunda ali zebu iz Indije prvotno pleme. Govedo je
očividno starejše kot konj, kajti pojavlja se že v kamneni dobi
neolitika in je bilo udomačeno v Evropi pred prihodom Arijcev.
Ergologija nomadov:
Ergologija je revna, ker so nomadi doma v stepi. Obleka
večinoma iz usnja, kože. Bržkone izvirajo iz nomadske kulture
hlače (radi jahanja). Klasični narodi: Rimljani, Grki, Egipčani
niso poznali hlač, pač pa Medi, Perzi, Germani. Tudi mokasin
(čevlje in hlače iz enega kosa usnja) je od nomadov, na severu
porabljajo oni obuvala, obleko, sukno iz težke kožuhovine.
Kot stan se pojavlja v tej kulturi šotor v dvojni obliki.
Bolj na severu kot koničasti ali piramidni šotor, posebno pri
jelenorejcih. Ogrodje iz lesenih drogov je poleti pokrito z bre*
zovim lubjem, pozimi z jelenovo kožo. Bolj na jugu se pojavlja
prava hiša s stranskimi stenami in s koničasto streho (jurta ali
kibitka). Čukči imajo znotraj v jurti še posebno pravokotno spal*
nico iz jelenovih kož, Korjaki jih imajo celo več. Morda je tu
kombinacija nomadske in matriarhalne kulture. Ob ledenem
morju poznajo Korjaki, Čukči in Eskimos tudi podzemsko hišo,
ki je deloma zakopana v zemljo in pokrita s prstjo. Od zgoraj je
odprtina, skozi katero se pride po lestvi.
V tej kulturi je bržkone nastalo kolo kot vozilo. Vodna pro*
metna sredstva so najbrže starejša. Gotovo tudi krplje, smuči,
sanke. Morda je kolo nastalo iz sank ali iz valjarja. Kolo se najde
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 139
samo v višjih kulturah. Od začetka so morda konji in velblodi
vlačili po tleh na drogih naloženo blago in tu se je morebiti valjar
podložil. Kot orožje i rabijo nomadi bodala, sulice, kopja,
meče, sablje, predvsem pa lok in puščico. V Aziji se najde po*
sebna vrsta loka, namreč refleksni zloženi lok: refleksni se napne
v protinaravni smeri, da ima večjo prožnost. Zloženi lok pa je
sestavljen iz dveh lesenih drogov ali iz roženine in kit, da je tem
močnejši.
B. Socialna kultura:
Tipična je veledružina. Radi skupne črede ostanejo
sinovi pri očetu. Družina se torej okrepi. Oče postane patriarh.
Razvije se patriarhat. Te močne družine so velika življenjska sila
nomadov, ki jim daje premoč nad drugimi kulturami. Za družino
je treba okrog 300 jelenov. Vzdržati nekako se morejo samo
bogatejši, slabe j ši pa delajo pri bogatejših. Pri nomadih vlada
izrazita monogamija, tako da o poligamiji v večjem obsegu
ne more biti govora. Monogamija je prevladala tudi pri Indo*
evropcih in vlada še danes pri Hamitih. Semiti so vpeljali poliga*
rtiijo pod vplivom drugih kultur.
Nevesta je odvisna od očeta. Ženin plača k a 1 i m — odkup*
nino, neko število glav živine. Toda večkrat tudi ženin uropa
nevesto, ampak z njeno vednostjo. Nomadi visoko cenijo pred*
zakonsko devištvo, prav posebno Starosibirci. Čukči in Korjaki
zelo obsojajo druge nomade, ki kupujejo nevesto kakor bi bila
žival. Pri njih mora ženin služiti več let za nevesto in tudi ob
sklepanju zakona mora ženin prestati trdo preizkušnjo, pri kateri
ga sorodniki, predvsem ženske, zavirajo, tepejo, deklico skrijejo
itd., simbol nevestine svobode. Značilno je, da je zakonska po*
godba pri mnogih neveljavna, če se dokaže nezvestoba neveste.
Celo smrtna kazen se večkrat izvrši. Pri poroki, ko nevesta za
vselej zapusti veledružino svojega očeta, je ženitvanjski
sprevod z mnogimi konji, velblodi, zelo slovesen. Neke vrste
odpor, navidezni boji, odpor neveste itd. spada k ceremonijelu.
V družini stopi žena nekoliko v ozadje za možem. Ni več
enakopravnosti kakor v prakulturi, zato ker je živinoreja in ani*
malistična hrana, ki je predvsem odvisna od moža, na prvem
mestu. Prvorojenec uživa posebne socialne in gospodarske
pravice. On sledi očetu kot patriarh in zato tudi podeduje naj*
večji del vsega premoženja.
140 Dr. L. Ehrlich:
C. Verske ideje:
Nomadi poznajo Najvišje bitje in ga častijo kot gospoda ne*
besnega svoda. Nebesni svod, ki se povzpenja nad nepregledno
stepo je bil nomadom simbol božanstva. Ta nebesni Bog je duh,
ki je večen, pravičen, vir življenja, vlada svet. Mongoli so ime»
no vali tega Boga Tengri. Turki poznajo tudi besedo Tengeri,
Tangri, Tangara, Tari, kar pomeni nebo. Samojedi poznajo
nebesno bitje pod imenom Num, Jumo in Finci poznajo tudi to
ime Jumar. Voguli, ki so v sredi med Samojedi in Turko*Mongoli,
poznajo Numi*Torum, torej je Num isti kot Tengri. Nomadi
prinašajo svojemu nebeškemu gospodu prvenstvene daritve, in
sicer mu darujejo kumis ali pa tudi živega konja, ki ga pa ne
umore ampak zapodijo v stepe. Krvave žrtve, pri katerih sode*
lujejo vedno šamani, pa darujejo duhovom, kar je očividno vpliv
matriarhalne kulture. Najvišje nebesno bitje poznajo tudi Indo*
germani (Dyaus Pitar, Jupiter itd.) in Semiti (Alah, El).
III. Sekundarni kulturni krogi.
Etnografski zemljevid nam kaže, da se redkokje nahaja kak
kulturni tip v čisti obliki. Vsled selitve kulturnih ciklov so na*
stale različne mešanice.
Totemistično*matriarhalna kultura.
Obe kulturi se predvsem nahajata pri primitivnih narodih in
sta se širili po vsem svetu, vsled tega tudi njuna kombinacija.
A. Gospodarstvo:
V gospodarskem oziru pomeni ta mešanica združitev višjega
lovstva in poljedelstva. Vsled tega se predvsem razvija trgovina:
izmenjavanje poljedelskih pridelkov s tehniškimi izdelki totemi*
stov. Tako n. pr.: se vrši v Melaneziji izmenjava med poljedel*
skimi proizvodi obmorskih plemen (kokos itd.) z bodali, pasovi
itd. totemistov v notranjosti. V Avstraliji se izmenjavajo ščiti in
bumerangi s sadeži in jedili. Irokezi in Huroni (poljedelci) so
dajali tobak in druge pridelke za puščice, kože itd. Algonkin*
Indijancev. Glede e r g o 1 o g i j e: kanu iz izdolbenega debla ima
še ob straneh deske. Bodala, sulice se nahajajo skupaj z buzdo*
vani, kiji in tudi še z lokom. Četverokotna hiša ima piramidno
ali koničasto streho. Okrogle kolibe s koničasto streho tvorijo
vas ali pa četverokotne hiše so raztresene kot posamna naselja.
V umetnosti se pojavlja živalska maska, tudi pri plesih.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 141
B. Socialne razmere:
Dvoskupinska organizacija se združi s totemskimi klani. Na«
vadno se totemski klani porazdele med obe skupini, n. pr.: sku«
pina: Sokolov — Orlov se deli v totemske klane Kenguru,
Emu, Netopir; skupina: Vran se deli v klane: Kača, Podgana,
Mravljinčar. Med člani teh dveh skupin je stroga eksogamija.
Totemist klana Kenguru se sme poročiti samo s članico klana
Kače itd. Medsebojni vpliv se vidi tudi že v tem, da dobita glavni
skupini tudi ime totemističnih živali. Prav posebno figurirata
n. pr. v Avstraliji orel in sokol kot zastopnika ene skupine, vrana
kot zastopnik druge.
C. Verske ideje.
V mitologiji se združi solarna mitologija totemizma z
lunarno mitologijo matriarhata. Skušajmo razložiti. Prva lunarna
mitologija se pojavlja v kulturi bumeranga; luna postane simbol
pračloveka, pradeda človeškega rodu in stopi na mesto najvišjega
bitja. V matriarhalni kulturi se časti pramati in luna je nekako
predstaviteljica te pramatere ali pradedinje. Dve glavni fazi lune,
svetla in temna luna, sta brata, sinova pramatere, eden simbol
svetlih vzvišenih lastnosti, drugi simbol temnih in nižjih. Ko
prideta totemistična in patriarhalna kultura v stik, stopi solarni
junak na mesto svetle lune in temna luna postane lunarni
junak kot tak. Po vsem svetu so neke živali (sokol, orel, volk,
lev, v Avstraliji tudi kenguru in emu) simboli solnca, kača, vra*
na, mravljinčar, podgana, pajek, črv, zajec simbol lune. Prvotno
sta skupini matriarhalne kulture imeli imena brez pomena ali pa
imena, ki sta v kaki zvezi s svetlo in temno luno. Pod vplivom
totemistične kulture se zdaj en razred nekako veže s solncem,
vsled tega ime sokol, kenguru, emu itd. Drugi razred se veže z
vrano, kačo, mravljinčarjem itd. — V Egiptu nastopita za solnč«
nim Bogom Ra: svetli Osiris in temni Set. Tajne moške
zveze matriarhalne kulture se združijo s starostnimi razredi
totemistične kulture. Postanek stanov. Iniciacija deklet, ki je bila
v matriarhalni kulturi samo zunanja, se komplicira z operacijo
iz totemske kulture.
Mešanica nomadske kulture s totemsko ali
matriarhalno.
Nomadi potrebujejo zaradi svojega gospodarstva velike pro»
store, na svojih jezdnih živalih se hitro premikajo, poljedelci so
142 Dr. L. Ehrlich:
navezani na grudo. Čisto naravno je, da so nomadi udirali v polje*
delske kraje in tam ugrabili sadeže poljedelcem, oziroma so pe=
riodično zahtevali neko odkupnino. Črede ne spoštujejo nobenih
meja, polje pa je po svojem bistvu omejeno in začrtano. Bolj
ko se je razvijala živinoreja na eni strani in poljedelstvo na drugi,
bolj sta prišli kulturi v nasprotstvo in na mnogih delih sveta so
nomadi trajno in stalno zavzeli poljedelske pokrajine in ustva*
rili popolnoma novo kulturo. Prav ta mešanica teh kultur je
ustvarila veledržave in višje kulture, n. pr. v Polineziji, v Mehiki,
Peru, na Kitajskem, kulturo Babiloncev, Egipčanov, v Sudanu in
končno kulturo v Indiji in v Evropi (Grki, Rimljani itd,). Toda
ta mešanica se ni oblikovala povsod na isti način. Ne moremo
govoriti o enotnem kvilturnem tipu, ki bi bil nastal v enem kraju.
Mešanice so zato različne, ker so se razlivale nomadske čete na
vseh delih sveta čez poljedelske pokrajine. Na splošno lahko pra*
vimo, da je združitev nomadske kulture s poljedelsko ustvarila
vse večje kulture na svetu in da je ta zgodovinski pojav odločilna
tema zgodovine sploh.
A. Gospodarstvo:
Omenili smo, da so, ker sega prvotna domovina nomadov od
severovzhodne Azije do Afrike, nomadi udirali na vse strani
v poljedelske kulture in da so nastale različne varijante mešanic.
Take varijante so n. pr. sudanska kultura, polinezijska kul*
tura. Ena je bolj ceUnskega značaja, druga pomorskega. Ali pa:
na enem delu sveta je prevladala bolj totemska tehniška kultura
in je nekako umetnost obvladala kulturo drugih panog (kakor v
Egiptu, Grčiji, Polineziji in Peru). Drugod spet je poljedelska
kultura bolj prevladala. Tako n. pr. v Mezopotamiji, na Kitaj*
skem, kjer se vsa obrt, umetnost podreja kmečko demokratski
podlagi. Industrija nekoliko zaostaja, morda tudi zaradi tega, ker
ni totemistične podlage. V Indiji se obratno spet obrt speciali*
žira po kastah. Zdaj je dognano, da slonijo indijske kaste na pre*
darijskih temeljih, očividno na totemizmu.
Nomad pride v poljedelske kraje kot osvojevalec, gospodar.
Poljedelsko, ročno delo zaničuje. Tega ni vajen. Kljub temu pa
stremi za tem, da zagospodari nad zemljo in njenimi pridelki.
Domače ljudstvo razlasti, oziroma si ga podvrže, zasužnji.
Nomadi si razdele zemljo med seboj, obdeluje jo pa domače
prebivalstvo. Nomadski kralji, nomadski patriarhi združijo
kolikor mogoče veliko zemlje v svojih rokah. Tako n. pr. v
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 143
Babiloniji, tako v Egiptu. V Indiji direktna razlastitev ni bila
mogoča radi preobširne zemlje, pa Arijci so si znali pridobiti
višji vpliv z versko=mističnimi sredstvi. Na Kitajskem je sicer
močna kmečka struja, tako da ljudstvo ni oropano lastnine, toda
cesar (»Sin nebes«) je veljal kot vesoljni lastnik zemlje. Na Ja*
ponskem so v prejšnjih časih bili cesar in višji stanovi izključni
lastniki zemlje, v Mehiki, v Kolumbiji, v Peru so bili vladarji
neomejeni gospodarji zemlje. Na Kitajskem in v Peru se je celo
zemlja delila vsako leto na novo. V Ugandi in Ruandi so Hamiti
(Batuci, Bahima) izključni gospodarji zemlje. V tej mešani kulturi
posoja nomad vprežno živino poljedelcu za plug. Obenem mu
tudi da gnoj od živine za plodovitejše poljedelstvo. Prometna
sredstva se zboljšajo, kolo nomada se porabi za poljedelstvo.
Nomadi organizirajo v velepoteznih oblikah gospodarstvo. V
Egiptu vršijo kontrolo nad kanalizacijo in namakanjem zemlje.
Na nekaterih delih sveta je nomadski vpliv manjši. Tako n. pr.
je v ospredju poljedelski element v južni Kitajski, na severu
pa že prevladuje nomadska kultura (konj, velblod, voz itd.), na
jugu nosilnice, ladje itd. Na Japonskem, v Indoneziji in Ameriki
se vrši poljedelstvo brez vprežne živine, pač pa poznajo jezdno
in tovorno žival, konja na Japonskem, v Ameriki lama. V Poli*
neziji sploh ni udomačene živali, razlog: geografske prilike otočja.
Zelo razvita je tehnika umetnega namakanja v Polineziji, v južni
Aziji, Mezopotamiji, Egiptu in v Ameriki, Mehiki, Peru.
Ergologija teh mešanih kultur seveda tudi ni enotna.
Tako imata polinezijska in sudanska kultura (najbolj preiskani,
ker segata v primitivne kulture) svojo posebno ergologijo.
V Polineziji: tehnično zelo popoln čoln s suličastimi vesli, tri*
kotna jadra. Posebno razvita je tehnika obdelovanja lubja (za
obleko) palmovih vej, zelo različni in slikoviti kiji, nadalje po*
sode, okrogle sklede, izrezljane iz lesa, za Sudan je pa zelo tipična
tehnika železa (obroči, obodi, zapestnice, ovratnice, sekire, srpi,
bodala). Glede tehnike železa: Železo je izmed kovin naj zadnje
prišlo v tehniško porabo. Povsod je poraba bakra in brona pred
železom ugotovljena. Za Evropo smemo trditi, da je približno
tretje tisočletje pred Kristom doba bakra, drugo tisočletje doba
brona, prvo tisočletje doba železa. Tehnika železa je namreč zelo
težka in komplicirana in zato so druge kovine, zlato, srebro, ba*
ker itd., prišle prej v porabo. Bržkone so tudi mehovi in vsa teh*
nika topenja železa nastala kje v Aziji. V Ameriki, čeprav je
tam toliko železne rude, tehnika železa ni bila znana in pihal
144 Dr. L. Ehrlich:
na meh niso rabiU v tehniki bakra in brona. Tehnika železa je
morda nastala kje v zahodni Sibiriji med poljedelci, kajti
nomadom je prepovedano prekopavati zemljo, z zemljo sploh
nimajo veliko stikov, a izmenjavali so od prvih iznajditeljev
železo za orodje in orožje.
B. Socialna kultura:
Že pri gospodarstvu smo omenili, da so nomadi hoteli za«
gospodariti nad zemljo. Nomadi so se čutili vzvišene nad polje?
delci in totemisti. Imeli so boljše orožje (lok in puščico), bili so
bolj gibčni (konji, velblodi), bolj bojeviti in enotni (veledružina),
zaničevali so ženskovladje matriarhalne kulture, ročno delo in
rokodelstvo totemistov. Ne z znojem, ampak s krvjo, so hoteli
zmagati. Nadalje so bile njihove verske ideje (Najvišje nebesno
bitje) daleko vzvišene nad živalskimi totemi in animizmom niž?
jih narodov. Zemljo so razlastili, oziroma se je polastili, kakor
smo že omenili, da so jo na novo razdeljevali; prejšnji prebivalci
so postali njihovi služabniki, sužnji. Družba se razvija vertikalno
v najvišje, srednje in najnižje stanove ali stopnje. Kralj je abso?
luten dedni vladar. Kakor se nomad sploh ne druži rad s polje?
delci, tako mora tudi kralj ostati čistokrven (vsled tega ponekod
zakon s sestro. Kralj ima absolutno oblast (Čingiskan, Tamerlan),
ne rabi več starešin, temveč glavarji plemen postanejo njegovi
satrapi. Okrog njega se zbirajo njegovi zvesti oprode kot mini*
stri (služabniki), katere si on prosto izbere. Kralj je vir in temelj
vseh zakonov, vse pravice, on je obenem tudi sodnik. V tej kul*
turi nastane dvor z luksusom. Za dvor veljajo minuciozni pred*
pisi, kralja nikdo ne sme videti, pred kraljem morajo vsi ležati
na tleh, se smejati ž njim itd. Kralj postane božanstvo ali vsaj
ljubljenec Boga, kralj edini daruje, pa je tudi odgovoren za
vreme. Kralj stopi v sorodstvo z božanstvom. Kralj je solnce,
vir življenja, ki se ne sme starati, vsled tega kralja po neki
dobi umore. Kralj razdeli fevde: njegovi oprode dobijo zemljo
proti obveznosti, da so kralju vedno na razpolago. Ti fevdalci
oddajajo spet zemljo nižjim fevdalcem in tako naprej. Končno
je kmet tlačan zadnji, ki obdeluje zemljo za svojega gospo*
dar j a. Suženjstvo: Velepotezen nomad uporablja mase
totemistov rokodelcev in poljedelcev za velika dela, kanalizacijo,
stavbe, piramide, templje itd. Zato krati tudi osebno pravico do*
mačinov. Egipet, Babilonija, Rim, Grčija slonijo na suženjstvu.
Tudi Peru, Mehiko, Kolumbija. Suženjstvo je nastalo pri višjih
kulturah pod vplivom Nomadov.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 145
C. Verske ideje.
Nebesno božanstvo se istoveti s solncem, (Mitra?), tote*
mizem povzroča poseben kult ene ali druge živali, bika, goveda
(v Indiji!).
Ali pa: nebesni bog (nomadski) ima za ženo matersboginjo
zemljo (matriarhalno). Iz Najvišjega božanstva, duhov pred*
nikov in duhov narave se razvija polagoma politeistični panteon;
paralelno s socialnim stopnjevanjem slojev tudi hierarhija
duhovnikov.
Slovstvo in viri, ki sem jih passim uporabljal:
W. Schmidt u. W. Koppers, Gesellschaft u. Wirtschaft der
Völker, 1. 1924.
Dr. Georg Buschan, Illustrierte Völkerkunde, I. Bd. 1922,
II. Bd. 192
F. Gräber, Ethnologie in Kultur d. Gegenwart, 1923.
Semaine d'Ethnologie religieuse, I (1913), II (1914), III (1923),
IV (1926).
Razni letniki revije Anthropos.
A. Gahs, Kopf*, Schädel* und Langknochenopfer bei Rentier*
Völkern, Festschrift gew. P. W. Schmidt, Wien 1928.
146
Dr. L. Ehrlich:
1. Pigmejski
(eksogamno monogam
mistični).
materijalna kultara,
nižji lovci, zasloni pro«
ti vremenu, koši, orodje
iz lesa, školjk, kosteni«
ne, neobdelanega kam^
na, kot orožje primitivni
lok; sulic, kijev skoro
ni.
Kulturni tipi
I. Pra-
sociologija,
monogamija, ravnopravs
nost moža in žene, lokaU
na eksogamija.
2. Tasmanski
(eksogamsgeschlechts«
totemistisch).
nižji lovci, zasloni, pri«
mitivna orodja iz kams
na, zaostrena bodala,
metalna orožja, plav.
monogamija, sledovi pos
ligamije, spolni totemi*
zem, lokalna eksogamija.
3. Bumerang
(eksogam«gleichrechtî
lieh).
nižji lovci, zasloni,
orodja iz kamna in \t;
sa, orožje: bumerang ali
zakrivljena metala iz le<
sa, v Afriki iz železa,
prvi ozki ščit iz lesa,
plav.
več poligamije, spolni
totem, lokalna, klanska
eksogamija, ravnopravs
nost moža in žene.
4. Arktični
nižji lovci, orodja in
orožja večinoma iz lesa
in kostenine, okrogla
stanišča, ali podzemska,
ali iz snežnih plošč, ali
iz kitovih reber.
monogamija prevladuje,
stalnost zakona.
5. Totemski
(\vest«papuanisch,
ost«afrikanisch,
exogamsvaterrecht»
lieh).
višji lovci, okrogla koli»
ba s koničasto streho,
bodalno orožje (sulice,
kopja, kopjemet, brez
udarnih ob koncu zas
okroženih kijev bume«
rangov, i. d.); kot ščit
pas iz lubja, čolni iz de»
bla ali lubja.
II. Primarne
totemski eksogamni
klan, velika razcepljen
nost v male totemske
skupine s posebnimi jes
ziki, patriarhat, mož v
ospredju, starostni raz»
redi.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih.

ali kompleksi.
kulture.
iniciacije, umetnost,
iniciacija fantov in des
klet, brez telesne opera«
cije, se ne poslikajo z
barvami, nimajo godal,
niso tetovirani, ne izbija«
jo zob, ne prevrtavajo
orodja.
verske ideje,
eno samo najvišje bitje,
brez animizma, naturi«
zrna, magije, češčenja
prednikov. Primicialna
daritev, grob v zemlji.
geografska area,
Srednja Afrika, Bušmani,
Andamanci, Semang na
Malaki, Vedas na Cejlo«
nu, Senoi na Malaki,
Toala na Celebes, Nigris
ti na Filipinskih otokih.
iniciacija fantov in de-.
klet, tetoviranje, vzorci
iz brazgotin, nos preluk=
njen.
eno samo Najvišje bitje
brez animizma, naturis
zma in kulta prednikov.
Nekaj magije, grob v
zemlji ali v votlih dres
vesih ali sežiganje mrlis
čev.
Tasmanija, južnovzhods
na Avstralija, (Kurnai in
Hepara).
iniciacija fantov in de-,
klet, izbijanje zob, brs
nulja. palice zvočnice.
eno samo Najvišje bitje,
identificirano s prvim
človekom in z luno, grob
v stenski globini.
Južnosvzhodna Avstralis
ja. Gornji Nil, Sudan.
tekme, igre, plesi mladis
ne, spominjajo na inici«
acijo prakulture.
vera v Najvišje bitje
»Universum« ali »Nebo«;
darovanje velikih kosti
in lobanj Najvišjemu
bitju.
Samojedi v Aziji, Eski»
nu v Ameriki.
kulture.
tajna iniciacija za fans
te po starostnih razres
dih z obrezo, ovoj za
spolovila, naslon za pods
zglavje,  piščali (flavta).
Najvišje bitje identično
s solncem, magija, pos
greb na odru pod milim
nebom. Ornamentika pres
me črte, rezbarska plas
stika.
na obalih Avstralije,
Nove Gvineje, Santa
Cruz, Fidži, Moluki, Dras
vida, večina Afrike, Ses
verna Amerika.
148»
Dr. L. Ehrlich:
6. Dvoskupinski materos
pravni
(mutterrechtliche
Zweiklassenkultur,
exogam s mutterrecht»
lieh)  ostpapuanisch,
westafrikanisch).
poljedelci, pravokotna
hiša z dvostransko stre«
ho, udarno orožje, buzs
dovani, kiji in bati z
debelimi beticami, brez
zaostrenega orožja, širo«
ki ščiti, čoln iz desk ali
lubja, prača, lesena pila
za ogenj (Feuersäge).
dualizem,
večkrat s fratrijami,
razredna eksogamija,
matriarhat.
7. Nomadski
(vaterrechtlich«
grossfamilialer)
živinorejci, nomadi, šos
tori, veledružina, konj
ali velblod ali severni
jelen za vprego ali ježo,
sanke ali voz, sulice,
kompliciran lok.
patriarhalna veledruži;
na, krvno sorodstvo kri-,
terij za zakon, prednost
prvorojenca.
8. Melanezijski
(Bogenkultur
freimutterrechtlicher
Kulturkreis).
poljedelci, veledružinska
hiša, stavba na koleh,
napredna oblika loka,
okrogli ščit na rami, vu
seči most, opojne pijače
in narkotični užitki, be«
tel in kava, tobak, svU
njereja, bergljasto veslo,
oglavnica za dež, plošča;
ti loki, puščice radialno
operjene.
III. Sekundarne
matriarhat brez razre;
dov, svobodno materno
pravo, veledružina.
9. Polinezijska kultura,
Sudanska kultura,
(freivaterrechtliche
Kultur).
poljedelstvo in živinore«
ja, brodarstvo, čolni z
držaji na zunaj, s kopja«
stim veslom. V Polineziji
obdelava lubja zelo raz«
vita; v Sudanu lončar«
stvo in tehnika železa.
patriarhat brez klanske
eksogamije s plemiči iz
nižjih stanov, politična
hierarhija, absolutna su«
vereniteta kralja in su«
ženjstvo
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih.
149 j
iniciacija deklet, fans
tovska izginja, tajne zves
ze, panova piščal, godais
ni lok, maske, češčenje
lobanj in prednikov. Ors
nament polkrog na prs
sih, ornamentika v mes
andrih, boben, tehnika
svitkastih zavojev (Spis
ralwulsttechnik).
lunarna mitologija, luna
kot boginja, svetla luna
Najvišje bitje. Animis
zem in šamanstvo.
v čisti obliki samo v
Oceaniji in Sunda, v Afris
ki združen s 7. kulturnim
krogom. Vzhodna Avs
stralija. Sprednja Indija
deloma.
tekme in dirke.
Bog nebes. Najvišje
bitje, prvenstvena  daris
tev (mleko ali živina).
UralosAltajci, Arijci, Ses
Gvineja   (morda   cela).
kulture
češčenje lobanj (tudi nas
sprotnikov), lovci na glas
ve, kuvada, boben s kožs
nato opno, (Felltroms
mel), lončarstvo, glavnis
ki, spiralna ornamentika,
dvakraten pokop; pri
drugem pogrebu se kosti
očistijo od mesa.
Nebesni bog (nomadski)
ali solnčni (totemski) ima
mater — boginjo zemljo
(matriarhalno) za ženo.
Indija Melanezija, Nova
Gvineja (morda cela)
Borneo, Sumatra, Kongo
in Gvinejska obal.
flavta, tritonova troblja.
Južna in vzhodna Azija,
Polinezija, Sudan.
150 Dr. L. Ehrlich:
Sommaire.
L' ethnologie est la science qui poursuit comme objet de ses
recherches la vie spirituelle des peuples primitifs ou le develop*
pement de leur culture.
L' ethnologie s' est établie en science autonome depuis 1' an-
née 1859: les collections riches dans les musées d'un côté et les
trouvailles préhistoriques de 1' autre, qui semblaient indiquer des
analogies surprenantes entre la préhistoire et la civilisation des
primitifs donnaient a la science nouvelle un grand essor.
Mais sous l'influence des théories de Ch. Darwin les éthno*
logues (Bastian etc.) ont appliqué a la science nouvelle une mé*
thode purement evolutionniste en supposant que la vie psychi*
que de tous les peuples a du se développer partout par les me*
mes étapes d'une évolution ascendante.
L' erreur fondamentale des évolutionnistes était en ce qu' ils
voulaient produire une science naturelle de l'esprit hu*
main au lieu de s'adonner a l'histoire de son développement.
Pour eux, la liberté de l'individu, l'initiative de l'inventeur
et du génie, le caractere individuel (naturel) des peuples, le con*
tact des civilisations hétérogenes en cas de migrations ne jouaient
presque aucun rôle dans la formation des civilisations; au moins
ils contestaient ces éléments chez les peuples primitifs, qui se*
raient donc sans histoire.
Une réaction était inévitable et des savants de tous pays ont
collaboré en quelque maniere a l'élaboration d'une méthode plus
scientifique. C'est la méthode historique qui gagne toujours
plus de terrain.
Surtout des savants allemands, les Dr. Gräbner et Schmidt,
r ont cultivée; 1' école, qu' ils ont fondée, est connue sous le nom:
historic o*culturelle.
Cette école tâche de distinguer tout d'abord les différents
types de civilisation (Kulturtypen, *komplexe) et fixer leur situa*
tion géographique (Kulturkreise). C est par 1' aide de deux cri*
teres que ce résultat est obtenu, critere de forme et de quantité
(r identité d'abord d'un élément isolé et ensuite, d'un ensemble
d'éléments culturels en différents pays est l'indice de parenté
des civilisations. En outre, il s' agit de réconstruire la chronologie
de différentes civilisations par les indices du critere géographi*
que et de poser la question d'origine.
Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. 151
Grâce a cette méthode rigoureusement scientifique 1' école
historique a réussi a réunir les éléments innombrables des civili*
sations primitives dans quelques groupes, qui nous représentent
des types bien distingués de civilisation.
1. D' apres leur classification, la civilisation la plus primitive
comprendrait quatre types de civilisation, celle des Pygmées, des
Tasmaniens, des peuplades septentrionales (arctiques), des Au-
straliens (boumerang).
Comme régime économique c' est la cueillette (chasse, plantes
sauvages) sans culture et élevage. Comme institutions sociales, la
monogamie et une cérémonie d'initiation pour les jeunes gens,
sont plus ou moins en vogue.
La croyance en un Etre supreme, créateur de 1' Univers et
législateur, s' accuse en différents dégrés.
2. Un autre groupe, plus récent, comprendrait des c i v i 1 i*
sations anciennes, comme celle des totémistes, chasseurs
par excellence, des cultivateurs du sol, des nomades éleveurs de
bestiaux.
Les institutions sociales et religieuses différent sensiblement
entre ces types. Les totémistes accordent une prépondérance ab*
solute a r homme sur la femme et cultivent la cérémonie d'initia*
tion pour les seuls garçons; le soleil se substitue a 1' Etre supreme
des civilisations primitive et cause un riche développement de
la magie. Les cultivateurs du sol donnent la prépondérance â la
femme a cause de son prédominance économique. L'Etre su*
preme est conçu comme »Premiere mere« et s'identifie avec la
lune. Une mentalité animistique s'accuse: les sociétés secretes, le
chamanisme, le culte des crânes, les sacrifices sanglants, le canni*
balisme. Les nomades constituent la famille patriarcale nécessitée
par l'existence de grands troupeaux. Il semble que l'élevage de
bestiaux a pris son origine en Asie centrale. En matiere de reli=
gion, les nomades vénerent un dieu supreme du ciel (maître du
ciel matériel).
3. Par un troisieme groupement on tâche d'expliquer 1 e s
civilisations plus récentes comme fusion des types
anciens, qui se seraient entremelés en différentes combinaisons:
Fusion des totémistes avec des cultivateurs: les clans totémistes
se distribuent entre les deux classes de mariage. La Mythologie
du Soleil et de la Lune s' entremelent (se confondent) — ou fusion
des nomades soit avec les cultivateurs soit avec les totémistes,
152 Dr. L. Ehrlich:
OU mélange de tous les trois. Les nomades, expansifs, occupent
la terre cultivée et dominent comme classe aristocratique la
masse des cultivateurs. Les rois, représentants du DieusSoleil,
deviennent des despotes et sont divinisés. Fréquemment, par in*
fluence du droit maternel, une Déesse — Mere de la Terre —
s'adjoint comme épouse au Dieu*Ciel. Les grands systemes poly*
théistes naissent peu a peu de la fusion d'esprits, totems, ance*
tres etc.
La civilisation matérielle s' achemine vers la fondation de
grands E'tats et de grandes villes: c'est le commencement de
hautes civilisations.