List 12.
Gospodarske stvari.
Nekaj o zelji.
Neka posebnost kranjske dežele, zlasti gorenjske strani in sosebno ljubljanske okolice, je zelje, ki ga obilo   pridelujejo   in   izvažajo in ki daleč okrog slovi z
Podoba 1.
imenom kranjsko ali ljubljansko kislo zelje. Ker ga ne pridelujejo drugod toliko in tudi ne znajo ravnati tako okusne kiseline, kakor je naša, zato mu je cena raz-merno še precej visoka, ter daje našemu kmetu ob dobrih  letinah  vsaj še neKaj dohodka.   Naši  gospodarji
prav dobro razumejo pridelovati zelje, a kolikokrat se jim prav slabo obnese, in to, ker je bila slaba letina, ali pa ker so sadili sajenice, vzgojene iz slabega semena ali od semena slabe vrste. Kmetovalci bi se smeli bolj gotovo nadejati dobre zelne letine, ako bi kaj gledali na seme od pravih vrst. Naše domače zelje ni slabo, dela kaj lepe  in   trde  glave,   vendar  preneseno iz ene
vasi v drugo, koder je različna lega in zemlja, ne uspeva po godi. Ali kedo misli, da ni moči pridelovati boljšega zelja, nego je naše? Gotovo je mogoče in to na dva načina. Odbori vsako leto najlepše glave za seme, in v nekaj letih bodeš dobival semena, ki ti bode ob tvojih razmerah vedno bolj ugajalo, nego pa kupilno, ki je od rastlin, katere so pridelane na popolnoma drugačni zemlji, nego je tvoja.
Priporočali bi pa našim gospodarjem, da bi vendar pričeli zboljše-vati zelje svoje s tujim semenom, ne mislim obiloma, ampak le po malem. Ako se dokoplješ do prave vrste, potem uže lahko narediš kako večo poskušnjo. Pri nas je kaj vredno le pozno zelje. Naj bi na pr. zavedni gospodarji kake vasi, koder pridelujejo veliko zelja, kupili od vsake vrste za nekaj krajcarjev semena, ki naj bi ga posebe sejali in potem sadike posebe sadili. Ako bi vsak nekaj vrst poskusil, kmalu bi izpoznali, če je med poskušanimi vrstami katera taka, Ki je boljša nego domača. Pa to še ne velja. To seme bi morali poskusiti zopet drugo leto, in če je v drugem letu to še vedno boljše od mačega,  potem lahko  splošno sejejo.  Tako  imamo
90
pr. dve vrsti zelja, ki posebno slovita. Na Nemškem je najboljše pozno, belo brunsviško zelje, katero Kaže podoba 1. v našem listu. To zelje dela trde in težke glave in je najboljše za kisavo. Wolfner & Weisz na Dunaji prodajati 20 gramov po 35 krajcarjev. Na Dunaji imajo za najboljše zelje veliko, pozno, belo tulnsko zeljo, katero dela posebno velike glave. Glave tega na dobri zemlji in pravilao pridelovaaega zelja, postanejo po pol metra široke in 10 do 12 % težke. 20 gramov tega semena stoji pri gori imenovani  tvrdki 60 krajcarjev.