Novi šolski in učni red in — stara netočnost glede slovanskih šol. Petintrideset let je bil star dosedanji šolski in učni red za ljudske in meščanske šole. Te dni je pa naučno ministrstvo priobčilo in zaukazalo novo naredbo te vrste, ki stopi v veljavo s prihodnjim šolskim letom, oziroma že s 1. novembrom t. 1. na tistih šolah, ki šele tedaj prično z novim šolskim letom. Ta novi opravilni red za javne in privatne ljudske in meščanske šole ni prinesel ravno veliko novega in tudi ni v bistvenih rečeh dosti prenaredil starega reda. Nekatera poglavja so nova ; toda v njih so izrečene bolj želje nego ukazi, kakor je razvidno iz našega uvodnega članka v predzadnji številki. Napredek kaže ta red v notranji organizaciji šol ; napredek "je izražen v tem, ker se je v ta kodeks spravilo marsikaj, kar se je v teku 35 let dobro obaeslo v praksi. Hvalevredno je tudi to, da se je porabilo še marsikaj, kar so priporočali napredni nemški pedagogi. Oziralo se je osobito na to, kako bi se šolski otroci ohranili zdravi, kako ne bi nobeden otrok ostajal brez pouka, kako naj bi šola delovala v soglasju s starši in z dotnačo hišo. Navedena so bolj na drobno določila glede rednega šolskega obiska, glede vsednevnega in poldnevnega šolskega pouka, glede dolžnosti in pravic učiteljev in šolskih voditeljev in domače konference, glede izpričeval, razredov in oddelkov, preizkušenj itd. itdVse to smo že navedli v omenjenem članku. Treba bo večkrat rzeti v roke ta novi šolski in učni red, da spoznamo natančno njegove vrline in napake. Kako se obnese v celoti, pokaže bodočnost. Zatorej ni moči izreči že danes splošne graje ali splošne hvale. To bi bilo prc- nagljeno. Nekaj graje pa zasluži ta Hartlova »labodja pesem« že danes. Eden prvih §§ novega šolskega reda veleva, da se morajo, kadar je treba gosposkam odločiti, zaslišati tudi občine, šolski okraji in dežele, kakšen učni jezik, oziroma jezik kakor predmet je izbrati novim, oziroma starim šolam. Ministrstvo so k sprejetju te točke v novo naredbo gotovo napotile večkratne razsodbe upravnega sodišča, pri katerem so se pritoževali pogostoma osobito slovanski starši, ki so jim vprav usiljevali ncmške šole. Ta okoliščina nas je opozorila, da ta novi šolski in učni red ugaja v vseh točkah le čisto nemškim, čisto italijanskim in čisto slovanskim (češkim) Šolam. Vsem glede jezika mešanim šolam prinaša seveda tudi mnogo navodil, a vseh ne. V Avstriji imamo namreč, žalibog, veliko nepedagoških šol, namreč osobito veliko nemških (nekaj italijanskih) šol, v katerih poučujejo slovanske, zlasti slovenske otroke. Vrhutega imamo utrakvistične šole in šole, v katerih se poleg slovanskega učnega jezika v preveliki meri uči nemščina (italijanščina) kakor učni predmet. Takih pedagoških odnošajev je v Avstriji vse polno. Novi učni red jih niti ne omenja: torej jih ne graja in ne hvali. Teh pedagoških izrastkov ni prepovedal kakor bi jih moral. Ako hoče tudi v tej kakor v drugih točkah uveljaviti zdrava pedagoška načela, naj bi bil dal vsaj navodila, kako je učitelju postopati na nemških (italijanskih) šolah, kjer je */s ali % ali '/a itd. slovanskih otrok, kako mu je uravnavati pouk na utrakvističnih šolah, koliko ur je smeti porabiti na slovenskih šolah za tuj jezik (nemški, italijanski) kakor učni predmet, kateri drugi predmeti se smejo v tem slučaju prikrajšati itd. Takih navodil pogrešamo v novem šolskem in učnem redu. V tej stvari tavajo v temi že 35 let vse šolske gosposke od najnižje do najvišje inštance, ki so glede pedagoških in metodiških načel v tej točki vedno in povsod needine — edine pa le v tem, da za slovenske otroke ni nikoli in nikjer preveč nemščine, oziroma italijanščine. Da se učiteiji in otroci mučijo z nemškimi (italijanskimi) knjigami, da učenci zaradi neznanja učnega jezika -zaostajajo v drugih koristnejših 'predmetih, da jim je zategadelj zaprta pot do višjih učilnic in potlej do višjih služb, za to se ne brigajo avstrijski c. kr. pedagogi. Materijalna in moralna škoda se pa godi Slovanom, osobito Slovencem, ko se vrhutega narod raznaroduje po tujih šolah. In to osobito tedaj, ako so tuje šole še v rokah tujih učiteljev, kar je, žalibog, v navadi. V Avstriji ustanavljajo najprvo za enega nemškega otroka in 99 slovenskih — n e m š k o šolo ! To nemško učilnico smatrajo zdaj Nemci za nemško posest. Takih sluČajev je na Spodnjem btajerskem 90%, na Koroškem pa 99%. Torej glede slovanske šolske mladine na neslovanskih (utrakvističnih in drugih učilnicah) ni prinesel v jezikovnem obziru novi Šolski in učni red nikakŠnega pedagoškega zdravila.