CELJSKI TEDNIK CILJE. 6. maja IM« LeW X., STEY. 18 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DflX)VNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELII-GOJMHI UREJUJE UREDN15KI ODfiOR f)DCOVORNI UREDNIK TONE MASLO Se oikoli tako ponosno kot seda nismo praznovali delavskega praznika Seđeiik[efl«iletniC0 i^rasBoranja prvega maja, pvtatajstletnico osvoboditve ter deseto obletnico iovezali s praznovanjem 15. obletnice osvoboditve in 10. obletnice prvih delavskih svetov, še posebno pri- srčno praznovali. V vseh večjih krajih so pripravili kulturne pri- reditve, na šolah so otrobi imeli svoje slavnostne al^ademije, v to- varniških kolektivih pa so praz- novali letošnji prvi maj v zna- menju prizadevanj za boljše go- spodarjenje. Na vseh zborovanjih in prireditvah je prišla ta težnja do izraza — enako v Libojah, v Zabukovci, v Juteksu, y tovarai nogavic — skratka jX)vsod. Naj- večje slavje pa je bilo v Preboldu, kjer so spustili v pogon novo pre- dilnico. Veliko slavje je bilo tudi na Polzeli, kjer so otvorili dogra- jeno zdravstveno postajo, ki je za ta kraj zlasti ob uvedbi kmečkega zavarovanja velika pridobitev. Pred prvim majem so prvič zbo- rovali in pripravili prijetno pri- reditev tudi v novi dvorani za kulturne prireditve v Braslovčah, a tudi v vseh ostalih zadružnih domovih so bile prvomajsils« pro- slav«. doma, kar pomeni veliko delovno zmago v etapnem urejevanju ko- munalnih objektov na pcKiročju Polzele in njene bližnje okolice. Ni se čuditi, če bodo ob taki de- lovni vnemi in ob takem zgled- nem sodelovanju v bližnji prihod- nosti sledili novi podvigi, kot so: izgradnja novih stanovanjskih blokov, otvoritev stadiona in otro- škega vrtca, asfaltiranje ceste od Doberteše vaši do nove gomje- savinjske avtostrade, zgraditev turistične postojanke na Oljki itd. Le tako aigledno sodelovanje v««k družbenih in gospodamkih ttaiteljev v ftekem kraja lahko rMM vsliOk« usp^M. PRVOMAJSKE NAGRADE V GLEDALIŠČU Praanovanje 1. maja SLG v Gel ju je bdlo zvezano s poddit.- vijo nagrad. O pomenu medna- rodnega delavskega praznika je govoril Zlatko Šugman, nato pa je predsednik gledališkega sveta podelil nagrade Sveta za prosveto in kulturo OLO najzaslužnejšim članom gledališkega ansambla. Nagrajeni so biLi: upravnik gle- dališča Fedor Gradišnik za uspeš- no in požrtvovalno vodstvo te ustanove; režiserji: Branko Gom- bač za režijo Kastelke, Andrej Hieng za režijo Dvanajst porot- nikov ter Janez Vrhunc za režijo Beneškega trgovca; med igralci pa so prejeli nagrade: Angelca Hlebcetova za vlogo Kastelke, Zlatko Sugman in Janez Eržen za vlogi porotnikov, Marjanca Krošljeva za vlogo Jele v Kastelki ter Marija Goršičeva za epizjoda« ▼iogo v Beneškem trgovcu. PRAZNIK DELA v SLOVENSKIH KONJICAH ^tcTilie proslaTe, prireditre im dr«- prazBoranja praznika dela t ko- *J>ški občini so bila sredi priprav za ^oljtre novih delavskih svetov ter po- '^ečena deseti obletnici delovanja or- 8»«ov opravljanja. Slabo in deževno J^Me je sicer nekoliko oviralo tiste pri- ^itve, ki so bile predvidene na pro- ter nekatere izlete, toda samo pro- '^▼Ijanje je kljnb temm dobilo pov»od *«io praznično zunanjost. t»lavna proslava v občini je bila na J^edvečer v Slovenskih Konjicah, in «i- J**" ▼ kulturnem doma, čeprav je prvot- ^ Kilo določeno aa Klopcah poid Konji- ^* C*r*. kar pa laradi dicžja mi kil« mogoče izvesti. Pred akademij« »e je pet ekip iz sindikalnih podrnžnic, ki s« štele po pet tekmovalcev, poBcrilo v šta- fetnem tekn okoli mesta. Na slavnostni akademiji, pri kateri »• razen godbe sodelovali še mladina iz osemletke, mladinci iz TVD Partizan in recitalorji, je imel slavnostni govor član občinskega sindikalnega sveta tov. Tone Obrul. V njem je prikazal tndi nekatere »spehe delavskega upravljanja na po- dročju konjiške občine v minulih desetih letih. Poleg ostalih je bila zelo uspela točka telovadnega nastopa mladincev TVD Partiza«, poscbB« p« m j« »dlik*- val mladi fikrbiaek • sv«jiMi izvajamji. Tesno sodelovanje - veliki uspehi Na Polzeli so v rekordnem času dogradili zdravstveni dom. Med velike delovne zmage, ki smo jih prikazali ob letošnjem prazniku dela sodi vsekakor dokončna do- graditev 2uiravstvenega doma na Polzeli. Temelje za ta prepotre- ben družbeni objekt so postavili že leta 1954, nakar so dela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zastala vse do leta 1957, ko jih je ObLO ob izdatni moralni in ma- terialni podpori OLO nadaljeval in jih v prvi fazi do januarja lan- skega leta dokončal. V dograjeni in sodobno opremljeni trakt se je iz tesnih in neprimernih prosto- rov privatne ordinacije vselila nova zdravstvena ekipa, ki je pod vodstvom upravnika dr. Kneza v kratkem času vidno razvila ku- rativno, zlasti pa preventivno de- javnost pri zaščiti otroka in žene na polzelskem področju. Nagel razvoj zdravstvene služ- be nasploh, uvedba osnovnega kmečkega zavarovanja, razširjena dispanzerska dejavnost in vedno bolj poglobljeni socialistični dru- iheni odnosi so narekovali po- ipešeno nadaljevanje del pri do- graditvi ostalih dveh traktov do- ma. Upravnemu odboru, zlasti pa njegovemu upravniku je uspelo mobilizirati za realizacijo grad- benega načrta potrebna finančna sredstva. Ob podpori Tovarne no- gavic in Tovarne pohištva ter KZ Polzela, Braslovče, Trnava in pa Šempeter so se lotili konec letoš- njega marca dokaj drznega na- črta: dograditi v enem mesecu sodobno opremljeno zdravstveno institucijo z nekaterimi najnuj- nejšimi objekti družbenega stan- darda (pralnica, likalnica, javno kopališče in stanovanje za zdrav- stveno osebje). V lastni režiji in pod pokroviteljstvom ljudske teh- nike so z vso natančnostjo vsa dela v vrednosti sedem milijonov dinarjev v predvidenem roku do- končali in s tem prištedili tudi znatna družbena sredstva. Ob navzočnosti predstavnikov občinskih, upravnih in političnih forumov, šole ter domačih poli- tičnih in družbenih ter gospodar- skih organizacij so pripravili t petek, dne 30. aprila v (rfcviru proslav delavskega praznika slav- nostno otvoritev »dravstvenef* »Počutimo se kot doma« jm DKJAL VODJA GTINEJSKE MISUE DOBRE VOLJE V VELENJU Svinejska misija dobre volje, ki se je mudila v Slovenija, je v dneh pred prvim majem obiskala tudi Velenje dn Šoštanj. Delegaci- jo je vodil minister za javna dela in član politbiroja demokratske stranke Kamara Bengali, v dele- gaciji pa sta bila še pvolitični se- kretar demokratske stranke Sou Sulejman in Marcel Dunjen. Goste so v Velenju sprejeli or- ganizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS iz Celja Stane Div- jak, pčedsednik občinskega od- bora Šoštanj Peter Šprajc, sekre- tar občinskega komiteja ZKS iz C^ja Tone Skok in sekretar ve- lenj^cega rudnika Selih. Po ogledu rudnika in termo- elektrarne so jim v restavraciji »Jee)eax)« t Velenju priredili spre- jem, ki »o se ga udeležili tudi predstavnika oblasti in političnih organizacij iz Celja, Velenja in Šoštanja. Vodja ctotoeaciJM j« ▼ lsra|l«B govoru poudari!, da jih je, po- vsod, kjer so bili, presenetil teh- nični razvoj in prijateljstvo ter simpatije, ki so jih pokazali naši ljudje do delegacije in gvinejske- ga ljudstva. »Počutimo so kot do- ma«, je dejal vodja delegacije, in nadel je val: »To ima za nas ve- lik pomen. To bo okrepilo vezi med našima deželama in bogatej- ši bomo za izkušnje, ki smo jih dobili pri vas. Ne samo, da so ju- goslovanski narodi premagali fa- šizem in se z uspehom ter hitrim tempom otresajo zaostalosti, še bolj pomembno je, da so priprav- ljeni pomagati drugim zaostalim narodom, da bi čim prej našli sre- čo. Vsi rezultati borbe vaših na- rodov so obenem rezultati velike borbe proti slabemu. Povsod, kjer smo bili, smo videli velike napore, da bi nudili čim večje materialne in moraln« poffoje delovnim lju- dem.« —ma— CELJSKI TEDNIK — Štev. 18 — 6. maja 1960 2 s PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NALOGE SO JASNE - ZDAJ K DEJANJEM FORMALNA VLOGA OBRATNI NJA — GRE ZA ENAKOVREDN ODLOČANJU — ZVEZA KOMU BETI ZA RAZVOJ DELAVSKE Plenum občinskega komi'teja ZK in občinskega odbora sindi- katov v preteklem tednu, je bil posvečen volitvam novih delav- skih svetov. Plenum je vodil se- kretar občinskega komiteja tov. Tone Skok, poročilo oziroma pro- - blematiko okoli te, trenutno naj- važnejše politične akcije, pa je podal predsednik občinskega sin- dikalnega sveta tov. Jože Bevc. Mimo nekaterih posameznosti okoli tehnične in pravne izvedbe volitev so tako v poročilu kakor V razpravi v prvi vrsti razprav- ljali o veliki vlogi delavskega sa- moupravljanja v desetletnem raz- voju in tudi o pomanjkljivostih, ki bi jih že lahko pogrešali ob jubilejnem letu. Na osnovi take razprave je prišlo do. razumljivih zaključkov, da je od kadrovskega vprašanja odvisen nadaljnji raz- .voj in krepitev delavskih svetov. Ponovno so ugotavljali, da so se primeri samovolje in nedemokra- tičnosti pojavljali le tam, kjer or- gani delavskega samoupravljanja niso izpolnili svojih nalog in kjer so se včasih pustili naravnost sle- po voditi od strokovnjakov in vo- dilnih uslužbencev. Ob takih za- konskih predpisih je dandanes nemogoče govoriti o oblastnosti in absolutizmu posameznikov, ne da bi istočasno ugotavljali slabo zainteresiranost kolektivov in ne- dosledno politiko sindikatov ter ostalih političnih organizacij v podjetjih, predvsem pa organiza- cij ali pa posameznih članov ZK. Zato je bilo na plenumu jasno poudarjeno, da je Zveza komuni- nistov s sindikalno in mladinsko organizacijo še kako poklicana in odgovorna za položaj v podjetju, zlasti pa za vlogo in rast delav- skega samoupravljanja. Naloga teh političnih organizacij sicer ni neposredna, njihov vpliv pa je neizbežno potreben in se tudi ocenjuje na osnovi splošnega po- ložaja v kolektivu. Medtem ko so se v večjih pod- jetjih centralni delavski sveti večidel uveljavili, so v preteklo- sti obratni delavski sveti odigrali masikdaj le formalno vlogo. Tudi temu je zdaj prišel konec, zlasti z novim načinom nagrajevanja po učinku, ko ravno obratni sveti zavzemajo zelo pomembno me- sto. Na plenumu pa so istočasno opozorili na možnosti, da bi se H DELAVSKIH SVETOV IZGI- OST MLADINE IN 2ENA PRI NISTOV SKRBI IN MORA ŠKR- GA UPRAVLJANJA. obratni delavski sveti vse preveč ne omejili na svoje področje. Med zaključki je tudi to navedeno, in sicer take, da je odgovornost vsa- ke posamezne ekonomske enote v podjetju do celotnega podjetja neizbežno potrebna. Ko so govorili o udeležbi mla- dine in žena v organih delavske- ga samoupravljanja, so sicer ugo- tavljali precejšen porast mladine in žena v organih, vendar ne po- vsod v zadovoljivem sorazmerju, ponekod pa še vedno globoko pod povprečjem števila zaposlenih. Vendar so tudi pri tem vprašanju dali problemu svoje pravo ime. Sestav delavskih svetov ni odvi- sen od socialnega, starostnega in spolnega sestava kolektiva, tem- več od vpliva in akcijske udele- žbe pri reševanju problemov v podjetju. Koliko komunistov, ko- liko članov ljudske mladine in žena bo soodločalo v delavskem svetu, je odvisno od posamezni- kov, zlasti pa od političnih orga- nizacij, ki naj sposobne uprav- Ijalce vzgajajo in pripravijo na njihove naloge. Zelo v redu so bile besede diskutanta: Predstavnikov v delavskih sve- tih ni, in jih ne more biti! V delavskih svetih naj bodo upravljalci, sposobni proizvajalci. Proizvajalci pa so delavci, delav- ke, nameščenci, mladina in stro- kovnjaki. Tudi vprašanje vklju- čevanja strokovnjakov je v bi- stvu enostavno. Napačno je za vsako ceno v delavski svet vriniti strokovnjaka, če ne odgovarja, ravno tako je narobe, če bi na ljubo »sorazmerja« izpustili po- štenega in naprednega inteligen- ta, zlasti, če vidimo, da pa na drugi strani predvidevamo neza- interesiranega in mlačnega člana iz vrst delavcev. Za dober sestav delavskih svetov ni recepta, niti primernega ključa. Naboljši ključ so živi ljudje, njiihova sposob- nost, zagretost in zavednost. Ce je ni dovolj je naloga političnih organizacij, da jo v ljudeh vzbudi in razvija. Tu bi s pridom lahko uporabili pregovor, da pečena pi- ska še nikoli ni padla izpod neba. Naši ljudje so dobri, pridni in revolucionarni. Le mi, zlasti pa politične organizacije, prepogosto pozabljamo, da smo tem izvolje- nim ljudem, zlasti pa mlajšim, manj izkušenim, nudili vse pre- malo podpore in pomoči. Zaradi takih primerov so taki dobro mi- sleči ljudje pogosto zašli na glad- ka tla, se našli osamljeni v kopici problemov, katere so hoteli, niso pa sami zmogli razbistriti. Res je delavsko samoupravljanje šola naših delovnih ljudi, še bolj pa bo ta šola koristna, če bo deležna polne podpore in pomoči s strani političnih organizacij. Tudi vzgo- ja dandanes ni več problem ob tolikih oblikah izobraževanja, ki jih imamo. Problem je lahko, in če je, je samo v tem, da politične organizacije niso storile kar se od njih pričakuje. Pred volitvami V delavske svete Na skupni seji občinskega ko- miteja Zveze komunistov, občin- skega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Konjicah so med drugim obravnavali tudi naloge političnih organizacij v času priprav za volitve novih de- lavskih svetov. V konjiški občini bodo delavske svete volili v de- setih gospodarskih organizacijah, v dvanajstih tvori celotni kolek- tiv delavski svet, medtem ko so v ostalih petih vsi zaposleni že čla- ni upravnih odborov. Po poročilih odbornikov bodo v večini podjetij volili člane delav- skih svetov v prvi polovici maja. Posebna skrb sindikalnih od- borov in ostalih političnih orga- nizacij v podjetjih bo usmerjena na izbiro kadrov za nove delav- ske svete in upravne odbore. Po dosedanjih podatkih je bilo v de- lavskih svetih okoli 40 % ljudi mlajših od 30 let. Precej manj pa je bilo v dosedanjih delavskih svetih žena, pa tudi članov Zve- ze komunistov. Za uspešnejše delo organov upravljanja, posebno v manjših podjetjih je bilo v minulih me- secih pet seminarjev. Da bodo tudi tehnična in ostala dela v času priprav za volitve v nove delavske svete v redu po- tekala, bodo izvedli posebno in- struktažo za predsednike volilnih komisij. V. L. V zadnjem tednu po domovini Hftek. 29. aprilu NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA v Ljubljani so sprejeli sklep, da bo vpis v prihodnjem šolskem letu neome- jen, seveda /.a tiste kandidate, ki imajo po ustreznili odlokih za vpis potrebne kvalifikacije. Sobota. "'0. aprila IMU;DSJ:DM;K TITO je obiskal r. mednarodni sejem kmetijstvu v Ni)\cm Sadil. V ZAGREBU iso odprli mednarodni spomladanski velesejem ter ra/.stavo »l)rHŽina in gospodinjstvo 1960«. Nedelja. 1. maja V GLAVNKM M esi T države. Beogradu ter v vseh jjlavniii mestih republik so bile slaviio>^tiie pariidc s prika/oin iispc- iiašc!:a (Ida \ /adiijili ilcsciili letih. Ponedeljek. 2. in torek. 'y. maja PRAZNIČNA DNEVA, ki so jih delov- ni ljudje izkoristili za številne izlete. l)riredilve in podobno. Sreda. 4. maja ]ZSP:L je statut S7.r3L Jugoslavije. \ izdaji beograjske »Kulture«, posvečen IHteniu kongresu szdlj, je izšel statut s/'dl Jugoslavije. Prva knjiga te iz- daje, ki je izšla pred dnevi, vsebuje referat iiredsednika Tita na petem kon- !ri(>sii. PRED 8. MAJEM — KRAJEVNIM PRAZNIKOM ŠTOR Da ne bomo pozabili... v nedeljo bodo v Štorah prvič praznovali svoj krajevni'praznik. 1'ravzaprav je to praznik okoliš- kih prebivalcev, predvsem tistih, ki živijo na območju Svetine. Pra- vijo, da v tem naselju ni niti ene hiše, katere član se ne bi bil boril za osvoboditev. Tako se ob svojem prazniku prebivalci Stor, Svetine in drugih okoliških vasi spominjajo dnevov med vojno in vseh tistih mnogih akcij, ki so jih izvedli pred 8. ma- jem 1944. Ta dan pa jih spominja na prvo večjo akcijo, ki je bila na Svetini — likvidacija izdajalca Himerja. Vendar so okoliški pre- bivalci scdelovali s prvo celjsko četo ves čas, ko se je zadrževala na območju Svetine. Kasneje so se povezali s Tončko Cečevo in prav v tem času je začel okupator domačine množično izseljevati in zapirati v koncentracijska tabo- rišča. S ponosom se domačini spo- m.injajo leta 1944, ko je mimo tekla pot XIV. divizije. To je bil čas, ko so isKO_NUS« in »Elektroištalacije« so ▼ aprilu že iz- volili nove delavske svete. V obeh je bilo izvoljenih precej mladih delavcev, med njimi tudi nekaj takih, ki bodo le- tos prvič aktivno sodelovali pri uprav- ljanju podjetja. V ostalih podjetjih v občini pa bodo volitve v nove organe upravljanja izvedli v tem mesecu. L. V. Zakaj in kako? o TEŽAVAH PRESKRBE CELJA Z MLEKOM S STALIŠČA KMETIJCEV Vsak problem, če ga pogledamo z več strani, se sicer v osnovi ne spremeni, pač spreminja ob- like, če ne drugega, vsaj v dol- žini sence. Zadnjič smo pisali o problemu preskrbe mleka v Celju s stališča sveta za blagovni pro- met, danes pa poglejmo, kaj me- nijo o tem kmetij ci: Za preskrbo Celja z mlekom skrbijo predvsem kmetijska go- spodarstva Celje, Ar j a vas, Vrb je in Založe. Ta gospodarstva so sklenila pogodbe za izdobavo 1,043.000 litrov mleka v letu 1960. K tej količini prištejemo še 203 tisoč litrov mleka, za kar so se zavezale nekatere kmetijske za- druge. Potrebe Celja pa za leto 1960 znašajo 1,600.000 litrov. Torej na- staja že v tej razliki, med po- trebami in razpoložljivimi koli- činami, občuten problem. Orientacija odkupa mleka pri velikih proizvajalcih (štiri kme- tijska gospodarstva) je razumlji- va, zaradi manjših stroškov ob velikih količinah. Zbiranje mleka po litrih od privatnih proizvajal- cev se ne izplača, ker zadruge in odkupno podjetje nimata stimu- lacije za to. Vrh tega je vpraša- nje kvaliteta, stalnost dobave itd. Zakaj potem socialistični sek- tor ni bil v stanju vzdržati v zim- skih mesecih? Zato, ker so po- sestva seb- nosti. Ob raznih nazorno prikazanih načinih zavezovanja opazimo, da se je petelinček (v tri ogle zga- njena peča je zavezana okrog čela tako, da vezen vogal prosto visi čez tilnik, ostala dva pa se poteg- neta križema pod viseči vogal in se zaveže na vrhu glave s pentljo) pojavil šele v 19. stol. Torej je dokaj pozno nadomestil zavezo- vanja na vozel ipod brado ali sam način prosto padajoče vezenine s čipkami. Z ozirom na razvoj ornamen- tike prinašajo razstavljene peče vpogled na različne več ali manj geometrizirane ali čisto realistič- no izvedene ornamente s cele Slo- venije. Pri tem je opaziti, da v posameznih področjih ni čistih, tipičnih ornamentov, ampak da se značilnosti prelivajo iz enega kraja v drugega. In vsi ti šopki in cvetki so raztreseni v enem samem bleščečem tonu po na- škrobljenem »perhalu« ali angle- škem tulju, obrobljenem z drob- nimi čipkami. Razstava »Peča na Slovenskem« pomeni svojstveno doživetje tudi za Celjane, zlasti že za žene in mladino, ki se zanimajo za slo- vensko nošo, za vezenine in vso s poezijo prepleteno slovensko folkloro. Prireditev je namenjena Tednu muzejev, ki je bil v času od 24. do 30. aprila. M. Moškon V našem mestu se bo 10. maja na svojem gostovanju po Slove- niji ustavil eden najpomembnej- ših lutkarjev našega časa, Al- brecht Roser iz Stuttgarta (Za- padna Nemčija). Po poklicu je kipar in nastopa s svojimi lutka- mi šele nekaj let, vendar si je v tem kratkem času pridobil evrop- ski sloves. Na mednarodnem lut- kovnem festivalu v Bukarešti leta 1958 je prejel veliko nagrado in zlato medaljo za svoje delo. Po- sebnost njegove lutkovne igre je ta, da nastopa brez odra in za- vese, s solo točkami za marionete, ki jih vodi sam s pomočjo svoje asistentke Ine v. Vacano. Njegov repertoar obsega vrsto grotesknih in lirsko-poetičnih prizorov, ki jih označuje suvereno tehnično obvladanje igre z marionetami, hkrati pa je velika umetniška iz- razna sila, zaradi česar se uvršča njegovo igranje z lutkami med dragocena in pcmiembna gleda- liška doživetja. V Celje prihaja Roser kot gost Turističnega in olepševalnega društva. Nastopil bo samo zvečer, 10. maja ob 20. uri v dvorani Na- rodnega doma. Predstava je na- menjena predvsem odraslim. Gostovanje znamenitega mojstra lutkovne igre CiTAJTE CELJSKI TEDNIK Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje naslednja delovna mesta: a) ZA PODRUŽNICO V ŠOŠTANJU 1 delovno mesto bančnega uslužbenca b) ZA EKSPOZITURO V VELENJU 2 delovni mesti bančnih uslužbencev Za navedena delovna mesta se zahteva izobrazba popolne srednje šole. Prošnje s priloženim življenjepiisom in zadnjim šolskim spri- čevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje, v roku 15 dni p>o objavi. 4 OmJSmi TBDNIK — Sier. II — 8. mmta IMt PRAZNIK V RDEČEM BEOGRADU Prvi maj v našem glavnem mestu Sreč^mje z Beogradom, zlasti še, s« bil tam zadnjikrat v letu nivgove osvoboditve, je nepopis- na. Toliko večji vtis pa je name naredilo srečanje na praznik pr- vga maja, ko se je naše glavno mesto odelo v svečano preobleko. Na predvečer smo zapeljali po p0daljšku avtoceste skozi Zemun proti savskemu mostu. Kako kla- »m je bil pogled na peščeno po- lje tostran Save pred petnajstimi leti ... Kakor da peščena pušča »«ga prav do praga izmučenega, požganega in porušenega Beo- grada. Danes so to peščaro spre- menili v veliko gradbišče. Okoli veličastne stavbe Izvršnega sveta eveti park, v daljavi se pnejo v višino ogromne kupole sejmišča, hloki, ki zaležejo za cele četrti, . kipijo iz peščenih tal v nebo. Cez Savo, kjer so pred 15 leti žalostno viseli v vodo ostanki visečega mostu, se danes v elegantnem lo- ku razteza nov most s širokim cestiščem. Na strmih prihodih proti sre- dišču Terazij so izginile stare hiše, hani in zanemarjene trgo- vinice. Ob asfaltiranih cestah se dvigajo v nebo palače iz betona in stekla. Nekdaj najmogočnejša stavbah na Terazijah — hotel Mo- skva, je danes vidno zastarelega izgleda. Slavija, edini nebotičnik predvojnega Beograda, je dobil po obsežnosti mnogo konkurentov. Sapa pa mi je zastala na začetku Bulevarja revolucije. Trg Marksa in Engelsa napravi človeka ne- znatnega, njegovo notranjost pa napolni s ponosom in zmagoslav- jem ... Večer je bil posvečen preizkuš- nji, če se po tolikšnih spremem- bah sploh še znajdem na beograj- skih ulicah. Težko je bilo, saj ka- morkoli sem stopil, povsod pala- če, blesteče trgovine in pestrost na korzu. Zlasti pa na predvečer praznika, ko je vse žarelo v svet- lobi, ko so ulice bile odete v rdeče zastave, sem imel občutek, kakor da to ni pravi Beograd, tisti, ki je pred petnajstimi leti na ruše- vinah zadihal svobodni zrak. Te- razije. Ulica maršala Tita, Bule- var revolucije. Knez Mihajlova, Kalemegdan, Karaburma, Tako- vo ... Kdo bi naštel vse od tal prenovljene ceste, ulice, trge in sprehajališča? Da prečudovit je bil Beograd na predvečer praznika ... Zjutraj sem bil zgodaj na no- gah, pa vseeno veliko prepozen. Od hotela do cest, po kateri se je razvila prvomajska parada, sem se komaj preril skozi reke ljudi. Ob Bulevarju revolucije, na obeh straneh Terazij in vzdolž Titove ulice je bilo eno samo mravljišče. Ljudje na stolčkih, ljudje na ple- skarskih lestvah, ljudje na pre- vozniških vozičkih, na tisoče glav v okvirjih stoterih oken, živi okraski na robnikih pod strehami palač, otroci v krošnjah razcve- telih in ozelenelih dreves. — Nemoj, druže, nečeš proči... Prav so imeli. Ze veliko pred sedmo uro so bili pločniki ob poti paradne steze polni, prepolni. Od sedme zjutraj pa do dvanajste so očetje držali na glavah in rame- nih najmlajše. Na Trgu Marksa in Engelsa nepopisna gneča, pred skupščino še večja, pred gleda- liščem eno samo morje glav ... Kako je bilo na glavni tribuni, bi ne mogel povedati več, kakor sem slišal po radiu in bral v ča- sopisih ... Z oprostite, izvinite, molim le- po, sem komaj prišel do prostor- čka nekje na Titovi cesti, kjer sem med glavami in rameni ka- kor skozi špranjo, videl parado. Zabobnel je cestni tlak pod ko- raki vojakov, zagrmel je pod težo oklopnih vozil in tresel se je ves Beograd od hrumenja reaktivnih letal. Nekdanji osvoboditelji Beo- grada spet na pohodu. Nekoč raz- trgani, okrvavljeni, prašni in iz- mučeni; danes zravnani, obloženi z odlikovanji na čelu svojih enot. na čelu mladih čet iz vrst se4M- nje svobodne generacije. Oddaljili so se ešaloni v železje obdanih ljudi — branilcev naše svetlejše sedanjosti, ljudi, ki jim razmere v svetu in naša težko priborjena svoboda še vedno na- laga dolžnost službe v vrstah moč- ne armade. Kakor rdeči gozd se je pomi- kala po beograjskih ulicah po- vorka praporščakov z rdečimi za- stavami in v delavskih oblačilih, za njimi pa v nepretrgani koloni simboli naših povojnih uspehov. Upogibala so se vozila pod težo turbin, zagrmelo je cestišče pod rožljajočimi traktorji goseničarji. — Od leta 1959 ne uvažamo več žita! — Za desetkrat povečana pro- izvodnja električne energije! — Na stotisoče novih stanovanj, mostov, tisoči kilometrov cest, na stotine tovarn! In še in še ... Nasmejani obrazi, vzklikajoča usta, vihrajoče zastave, roke vi- soko dvignjene v pozdrav, cvetje na tlaku, cvetje na oknih, cvetje v gumbnicah in v rokah. Tako je bilo do dvanajste med ulicami prerojenega Beograda, ki ga je razsvetlilo prvomajsko sonce. Majhen je človek v velikem po- nosnem belem mestu. Majhen le na videz, kajti vsak .je poln za- nosa kot člen v verigi velike skupnosti, ki tudi s srcem obišče rdeči Beograd. J. K. Nogomet BKANIK ALI KLADITAK? Fm jbdatni zmagi Kladivar^ nad Ixol« (6:0) in po porazu vo- dećega Branika v domačem der- byju (0:1), se je položaj na vrhu lestvice slovenske conske lige m«čno zapletel. S^nkrat je v vodstvu še Branik. Toda ena toč- ka prednosti pred Kladivarjem ni tako prepričljiva, da bi lahko mir- mo čakal na konec prvenstvene sezone. Pred tem ga namreč še čaka dvoboj v Celju, ki naj bi po vseh prognozah odločil o letoš- njem najboljšem slovenskem mo- štvu. V nedeljo 8. maja bodo moštva slovenske conske lige počivala. V Celju bo na sporedu reprezen- tančno srečanje podzveznih enaj- storic Gorenjske in Celja. V tekmi proti Izoli je bil Kla- divar močnejši nasprotnik: Na- vzlic igrišču, ki ga je pokrivalo debelo blato, je povsem nadigral slabe goste. Pri streljanju na gol je bil najuspešnejši Marinček, ki je kar štirikrat potresel nasprot- nikovo mrežo. Ostala dva gola sta zabila Mark« Hočevar in Adžič. Gašpamtova državna prvakinja v krosu Drugi dan praznikov je bilo v Osijeku državno prvenstvo v krosu za vse skupine tekmovalcev. Med številnimi udeleženci je bila tudi močna ekipa celjskega Kladivar- ja. Nastop celjskih tekmovalcev je le delno izpolnil pričakova- nja. Zaradi slabe organizacije je bila namreč vodeča skupina mlaj- ših mladincev, med njimi na čelu Štajner, prikrajšana za najboljši plasman, ker so jih reditelji na- potili na napačno sled. 2al, tudi protesti vseh prizadetih društev niso zalegli. Tako je od celjskih udeležencev prvenstva edinole Gašparutova pobrala pri članicah najvišji naslov, na drugo mesto se je uveljavila Belajeva, na peto Kamenikova in na sedmo Tovor- nikova. Ostali celjski tekmovalci pa so zasedli naslednja mesta: MLAJŠI MLADINCI — Mlinaric sedmo. STAREJŠI MLADINCI — Primožič šesto, Krumpak dvanaj- sto in Stebemak šestindvajseto. MLADINKE — Vodišek tretje, Horvat sedmo, Mars dvanajsto in Kladnik devetnajsto. SAH CELJSKI PIONIRJI MED SEBOJ V nedeljo je bilo t šahovskem domn tradicionalno pionirsko šahovsko tek- movanje celjske občine. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip pionirjev in i ekipe mladincev. Frvoplasirane ekipe celjske občine so si pridobile pravico do sode- lovanja na okrajnem šahovskem prven- stvu, ki bo 8. maja. Rezultati: Mladinci: II. osnovna šola. I. osnovna šola, III. osnovna šola ter šola v Vojniku. Mladinke: III. osnovna šola. Starejši pionirji: I. osnovna šola, II. osnovna šola, III. osnovna šola. Voj- nik, Crešnjice. Starejše pionirke: os- novna šola Vojnik, III. osnovna šola. Mlajši pionirji: II. osnovna šola, I. os- novna šola, 111. osnovna šola. Mlajše pionirke: III. osnovna šola, II. osnovna šola. Vsem ekipam, zlasti pa vsem zmago- valcem čestitamo. Inštruktorjem pionir- skih krožkov pa se iskreno zahvaljuje- mo za njihovo požrtvovalno delo z mla- dimi šahisti skozi vse šolsko leto. Šport V kratkem ZMAGALI UČENCI ESS IZ CELJA. Tik pred prazniki so se v Kranju srečali učenci in uč.enke-športniki vseh sloven- skih ekonomskih srednjih šol na tradi- cionalnih športnih igrah. V generalnem plasmaju je prvo mesto pripadlo tek- movalcem iz Celja, ki so zbrali 62 točk, drugi so bili Kranjčani z osmimi toč- kami manj. o o o KOŠARKA. V prvenstveni tekmi druge republiške lige je Celje premagalo Pro- ietarca s 47:59, Šoštanj pa Koper s 55:14. KoMtuaija aa imenovani« direktor^eT pri ObČ. LO Citje r • z p i « tt i e MESTO DIRSK:T0RJA trgovskega podjetja »Enotiaoot«, Cdje Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec r nekaj let prakse na vodilnih položajih. Kandidati naj do 25. maja 1900 predložijo življenjepis s točno navedbo dosedanjih delovnih mest ter potrdilo, da ni eoper njih uveden kazenski postopek. S t o tekmovalcev na Okrešljii Kakor že nekaj iet zapovrstjo, tak« so imela tudi letos slovenski smučarji za prvi maj svoj praznik na Okrežlju. Po za«lu^ prizadev- nih delavcev celjskega amuCar- \ skega društva je tudi letošnja pin- i rediiev nadvse lepo Uis^pela, pa - čeprav so imeli organizato«^ P***—! Kmm T terenskem skok« polne roke dela s priprav« L«0« metrov dolge tekmovalne proge za veleslalom, ki je vodila apoti Savinjskega sedla. V vseh hreii tekmovalnih sikupinah so imeli tokrat prvo besedo gostje. Tab»- je pri članicah zmagala goetga te Badgasteina SchafflLngerjeva, na ostala mesta pa so se plasirale tekmovalke iz Raven. Pri mladin- cih se je od Celjanov najbolje- drzal Rom, ki je zasedel drugem mesto. Razen njega je bil odličen se Požun, ki se je plasiral na peto Pri članih so prva mesta pripa- dla gostom iz Kranja, oairome Maribora in Raven. Po tekmovanju je bil prav tam obnovitveni tečaj smučarskih uči- teljev, fei so ga vodili eofftje kz Badgasteina. Tečaj je lepo uspel, saj so mu z velikim zanima«jem sledili ne Le domačini, temveč t»- di učitelji iz ostalih krajev. ZMAGA V TUJINI Celjska atleta Stanko Lorger in Roman Lešek sta minule dni go- stovala v Zahodni Nemčiji, kjer sta na dveh nastopih v Hanovru m Wolfsburgu dosegla pomembne zmage. Tako je Lorger 2magal prvic z rezultatom 14.4, drugič p« 6 14.5. Lešek je obakrat preakočiS wšino 430 cm. Poskus da bi it- boljšal državni rekord mu al uspel. OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU JE USPEŠEN 1 Judo KAMNIK - OLIMP 4,5:5.5 V nedeljo, 24. aprila »ta se v Mali dvorani OF doma pred številnimi gle- dalci srečali judo ekipi Kamnika in do- mačega Olimpa. Srečanje so dobili s tesnim rezultatom gostje, izraženo v toč- kah 6,5:5,5. V domači ekipi se je še prav posebno odlikoval mladi Seles Henrik, saj je obe borbi predčasno odločil sebi v korist. Začictek srečanja so otvorili v dveh kratkih borbah štirje pionirji — celjski najmlajši judoisti, ki so si s prav lepi- mi akcijami takoj osvojili simpatije pu- blike. Po tekmovanju so delali pri moj- stru juda Marjanu Ocvirku začetniki JS Olimp izpite za pasove in pri tem osvo- jili: Seles visoki zeleni, Drofenik Jože oranžni, poleg njiju pa še 16 začetnikov rumeni pas. STRELJANJE. Medrepubliško srečanje strelcev Slovenije in Hrvatske v Celju in Štorah se je končalo s prepričljivo zmago slovenske ekipe 4:1. V .slovenski reprezentanci se je od Celjanov najbolj uveljavil Mejavšek, ki je zasedel tretje mesto pri streljanju s pištolo, ter prvo pri streljanju z vojaško pištolo. Uredništvo: Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-25 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 10 din — rokopisoT ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. PRODAM TRGOVSKO PODJETJE »Pri Cinkarni, proda radio »Savica«. Informacije na upravi podjetja. Ogled možen vsak dan do 10. maja 1960. TRAVNIK, 50 arov, v okolici Grajske vasi, prodam. Grenko Rihard, Matke št. 31, Prebold. LEPE zložljive gostilniške mize in stole za vrt prodam. Naslov v upravi lista. ZELO lep štedilnik vzidan s ploščicami, rje prost, z dvema pekačema in s kom- pletno napeljavo bojlerja, prodam. Skočir Rozi, Šentjur 1" (pri postaji). MOTORNO KOLO »HOREX-REGINA« 350 ccm, v zelo dobrem stanju pro- dam. Petrovce št. 1. MOTORNO KOLO »NSU-LUX«. 200 ccm, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠICO v dobrem stanju in 19 arov zemlje, 20 minut od postaje Grobelno, prodam. Pojasnila pri Kladnik Ivanu, Grobelno. MOŠKO IN ŽENSKO KOLO »Rog. elek- trični kuhalnik (vlit aluminij z dvema ploščama^ in kuhinjsko mizo z javor- jevo ploščo,- prodam. Medved, Razla- gova 13. TRAVNIK na Ostrožnem, 80 arov, gozd v Liscah 1.30 ha in njivo pri čuvajnici v Medlogu ugodno prodam. Drobne Danijela, Celje, Medlog, 7 (Kopačin). MALO POSE.STVO, 1 ha 5 ara, hišo in gospodarsko poslopje, 20 minut od že- lezniške postaje v Šentjurju pri Celju prodam. Cena 900.000 din. Krajne Jože, Brezovje, Šentjur. KOMPLETNO RABLJENO SPALNICO za 50.000 din prodam. Vprašati v elek- tromehanični delavnici (ob nedeljah od 8. do 12. ure) na Mariborski cesti 190. VSELJIVO HIŠICO z vrtom prodam. Cena 450.000 din. Avgust Plevčak, Pla- tinovec 23. Grobelno. ' »N8U-PRIMO. 150 cm prodam deloma v obrokih. Krašovic Ivan, Kamence 1, Braslovče. PRODAM MOTORNO KOLO »Panonia. 250 cmm. Odlično ohranjeno, Zagrad 31. RAZNO PODPISANI SOVINEK KARL. stanujoč, Gregorčičeva ulica 6 preklicujem vse izjave, ki sem jih neopravičeno iz- rekel med svojimi sodelavci napram tov. Novak Anici, roj. Štingel in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe, kor sem io častno omadeževal. INSTRUMENTALNI JAZZ ansambel iz Celja sprejme stalni ali občasni aa- gažma ob sobotah t mesecn maju ia juniju. Ponudbe je poslati oglaski •ddelek »Sedem.. IZGUBLJENO ■A9LA SEM ŽENSKO KOLO. Lastnik dobi pri K«lku Aikiai. Celjan Gabčava 1«. STANOt^ANJ)^ ZAMENJAMO enosobno komfortno sta- novanje — Ulica Miška Kranjca (v blo- ku 54 stanovanjskem) za stanovanje 2 sobi in kuhinjo s pritiklinami brez kopalnice. Trgovsko podjetje »Rio.. KUPIM' DOBRO OHRANJENO žensko kolo ku- pim. Klicati od 7. do 14. ure, tele- fon 26-18. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vHom v Savinjski dolini, nižinska lega kupim. Naslov v upravi lista. OBVESTILA VOJNA POŠTA 1693 CELJE razpisuje I. naslednja delovna mesta: a) Knjigovodje — blagajnika ateaze b) Skladiščnika menze c) kuharico Kandidati morajo imeti ustrezajočo strokovno izobrazbo — kvalifikacijo. Vse ostale informacije dobite pri vojni pošti 1693 "Celje. Rok za prijavo 15. maj 196«. H. Licitacijo kantine v kasarni na Mari- borski cesti št. 21, ki bo v prostorih kantine dne 28. maja ob 8.3« ari do- poldne. Prednost licitiranja imajo gospodarske in invalidske organizacije. Iz pisarne vojne pošte 1693 Celje DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V CELJU vabi članstvo, prijatelje strojepisja ia stenografije, na redni letni OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Občni zbor bo v sredo, 11. maja 1960 ob 19. uri na Ekonomski srednji šoli v Vodnikovi aliei v Celju. Ce ob napovedani uri ne bo navzočih tretjina članstva, bo občni zbor pol ure pozneje na istem mestu ob vsaki ade- ležbi. OBVESTILO Dne II. maja 1960 ob 8. mri, b« pri Okrajnem sodišču v Celju JAVNA DRAŽBA kmetijskega posestva ▼ Slivnici pri Celju, v izmeri e«. 11 ha. Lcklicaa een« 1^632.748 din. OBVESTILO T celjskem Narodnem doma: razstava slik ia grafike Likovnih sekcij: Ivaa Rob Ljnbljaaa, Svoboda Kranj, Prešerea Celje, d* 9. Baja. SLUŽBE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE. DIREKCIJA ZA CESTE, razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE na sedežu direkcije. Pogoji: srednja šolska izobrazba, ali nepopolna srednja šola s 5-letno prakso. Podrobne informacije dobite in prošnjo vložite do 15. 5. 1960 pri Direkciji za ceste OLO Celje, Jurčičeva ulica št. I. Trgovsko podjetje »RIO. Celje, Pre- šernova ulica, sprejme trgovsko po- močnico — mlajšo moči GOSPODINJSKA POMOČNICA z zna- njem kuhe, dobi zaposlitev takoj pri dvočlanski družini. Naslov v upravi lista. I IŠČEM upokojenko za pomoč v gospo- dinjstvu v dopoldanskem času, proti krani in stanovanja. Vprašati v Šmar- je« štev. 35. KONCtRT MLADINSKI MEŠANI ZBOl »SVOBODAc na celjski gimnaziji bo praznoval 15-let- nico svojega obstoja s koncertom t po- nedeljek, 9. maja ob 2t. nri v Narodneoi domu. Predprodaja vatvpaic je v Glasbeni šoli. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Tabimo zborovodje in glasbene peda- goge na posvet, ki bo v festivalskih dneh 21. in 22. maja v Narodnem domu s pričetkom ob 9. uri. Poimenske pri- jave interesentov sprejemamo do za- ključno 10. maja. V* prijavah navedite, če rabite preno- čišča in vstopnice za festivalske revije zborov. Spored prireditev.: 19. 5. ob 17 otvoritev razstave mladinske pevske literature in dejavnosti. 2#. 5. ob 17 revija slovenskih mladin- skih zborov — kategorija A. 21. 5. ob 15.30 nastop združenih mla- dinskih zborov ob spomeniku NOB. ob 17 revija slovenskih mešanih, mo- ških in ženskih zborov jnladincev — kategorije B. 22. 5. ob 16 revija mladinskih zborov it bratskih republik in iz zamejstva. »1. 5. nb 9. posvet glasbenih pedagogov. Festivalski odbor Okrajni svet Svobod in prosvetnih drnštev Celje, Gregorčičeva nlica GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALHC« CELJE Petek t maja ob 20 _ Levstik-Graa-. Kaste ka - Gostovanje v Šem^ofa-m v Savinjski -dolini. ^r"*^J- .""j" °^ 2» _ Shakespeara: Beneški trgovec - Izven. Tstoonioe so v prodaji. Nedelja 8. maj« ob 1? _ Shakeapear.: °eneski trgovec - Gostovanje v In- Ponedeljek, 9. maja ob 17 - Rom f» Budjuhn: Dvanajst porotnikov - ta kljucena predstava za Tajništvo ■» notranje zadeve Celje. Petek, 13. maja ob 20 - Goldoni: Fro- brisana vdova - Gostovanje na Polzeli. Sobota, 14. maja ob 20 _ Levstik-Grint JeTšah ~ Gostovanje v šm.rj. pri »MALI ODER« SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Nedelja, 8. maja ob 18. ari - Sylvn..or Korczak m otroci _ Gostov*« j« r Rozni dolini. Torek, 1«. maja ob 20 - SjlrmmwMi Korczak m otroci - Gostovanje ▼ Vojniku. Sreda, JI. maja ob 19 - SylTanna: Korczak ui otroci - Gostovanje t Vitanju. CetHek, 12. maja ob 2» _ Sylvannsr Korczak in otroci - Gostovanje t Žalcu (Hmeljarski dom). KINO KINO UNIOPf ^Tiir^nvT?- ^»".. »PROGA PROTT TLCSONU«, ameriški barvni film Od 9. do 13. 5. 1960, »VEŠALA DRHALI.. ameriški barvni film (cena za ?• %• visja). Predstav« traja 3 in pol mre. KINO METROPOL Od 5. do 8. 5. 196«, .NI BIL PRATI«, ameriški film Od 9. do 12. 5. 196«, »POČITNICE 1» LJUBEZEN., it«lij«nski film MATINEJA Dne 8. 5. 196», »POT NA ANTARKTIKO., angleško-roski film DPD »SVOBODA. CELJE MLADINSKI KINO Dne 7. in 8. 5. 1960, »KAMENITO SRCl^, «Tstrijski film Predstave so vsako soboto ob 15. in 17. ari in vsako nedeljo ob 10., 15 t» 17. ari. KINO »SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 7. do 8. 5. 1960. »20.000 MILJ POD MORJEM., ameriški barvni film esc Dne 9. 5. 196«, »CAJ ZA DVA., ameriški barvni film Od 11. do 12. 5. 19M, »MADLENAc. mm- gleški film Cenjene naročnike prosiato, da ob spreatembi naslova javijo po\ef aoveg* tndi avoj stan naslov Novi naročniki, ki P*to«B nakazila po položnici naročijo naš list naj isto označijo z be«edo »NOV«, ker nan bo to omoročilo hitrejšo m natanČMfAo poslovanje. NjLSLOTI NAJ BODO NAPISJkNI CITLJITOI u^iav« Coljoker« todmik*. Trg T. l^ngtm^ 3.