107 Iz ruske zgodovine. - -^ .' Od 1069. do 1071. leta.- , , ^ "¦•i *k (Po Nestoru.) ' "' ' V1069. 14to ide Izjčslav z Boljeslavom na Vsčslava, a Vseslav se obrne prčtive, in pride v Beli Grad. Kadar je bila noč, to skrivaje iz Belega Grada fl pobegn&v Platsk. A zjutraj so Ijudje videli, da je knez pobegnil, ter so se ^ povrnilr v Kijev, in so stvtfrili včče (svet), ter so se poslali k Svetoslavu in k Vsčvladu, govor&č: „ mi smo uže zlo stv6rili, kneza svojega pregnavši, a evo, zdaj na-nas vede ledsko zemljo. Pojdita vidva v grad (mesto) otca^j svojega; če li ne hočeta, trebč nam bode, zažgavši grad svoj, stopiti v grško^ zemljo." Reče jim Svetoslav: ,,midva pošljeva k bratu svojemu; ako pojde i na-vas, to bodeva midva prdtivo njemu z ratjo (v6jno), kajti ne dava po- 'f gubiti gradu otca svojega. Ako li hoč^biti z mirom, to v malem časi pride k svojej družfai." In utešila sta*Kijane. A Svetoslav in Vsevlad/pošljeta k Izjeslavu, govoreča: ,,Vseslav je bežal; a ti ne vodi Lčhov na lOjev, kajti protivnega ti nij tu ; ako li hočeš iti z gnčvom ia pogubiti grad/ro veš, da je nama žal 66nega stola." To slišavii Izjeslav ostavi (pusti) L6he ter otide z Boljčslavom, malo Lehov privzšmši, a pred sob<5j v Kijev pošlje silia svo-jega Mestislava. Prišedši Mestislav izseče Kijane, kateri so bili izslkli Vse- -, slava, sedemdesetero ljudij, a druge so oslžpili in druge je pogubil brez kri-viae, ne izpitavši (izprašayši) ^h. A Izjeslavu, idočemu h gradu, prid6 Ijudj4 napr6td s poklonom, in vzprijeli so kneza svojega Kijani, ter Izjeslav je sčdel na stolu svojem meseca maja v drugi dan, in izpustil je Lehe na p6krm (na hrano mej Euse), a Lšhe so pobijali na skrivnem. Povrne se z Mhi Bolj4-slav v zemljo svojo. A Izjeslav prežene Vseslava iz Platskega ter posadi sina svojega M^stislava v Platskem; a ta je skdraj umrl tukaj, in v njega mesto je bil posaj&n brat njega, S^etopolk, ker je Vsčslav bil izb6žaJ. V 1070. leto se je Vsčvladu rodil sin ter narekli so ga z imenom Ea-stislav. V 1071. 16to Vseslar izžene Svetopolka iz Platskega. V to Mto Jaro-polk pobždi (premore) Vseslava pri Glatiškem. (Zdaj pride zopet na vrsto prazno, a zel6 čudno vraževerstvo, o katerem Nestor z večine takd pordča, kakor tak inož, ki sam verjame vse, kar pri-poveduje drugim. Poslušajmo ga!) Ob teh časih je bil prišel v61hev (c6pernik), ki ga je bil prelastil (pre-varil) sam bžs ali zli duh. Prišedši h Kijevu je govoril, tak6 ljudšm pripo-veduj6č: ,,na pžto leto bode rčka Dneper tekla nazaj ter zemlje prestopijo na druga mesta, da bode stati grškej zemlji na ruskej a ruskej zemlji na grškej, ter da se izmenč tudi še drugo zemlje." Nevedui so ga poslušali a v^rni se mu smijali, govorbč mu: ,,bes igra s tob6j,.na pogubo tebi!" Tak6 je tudi bilo, kajti v jedno noč so ga našli mrtvega. — Tudi se je bilo zgo-dilo, da je lakota bila po Rastovskej oblasti, in vstala sta dva v<51hva od Jarosldvlja, govoreča: ,,včva, kdo obilje žita in hrane drži." In sta šla ob Volgi reki, a kadar sta prišla na sela, imenovala sta boljše žene, govoreča: ,,ta žito drži, a ta med, a ta ribe, a ta kože." In'vodili so k njima sestre svoje, matere in žene svoje, a ta dva sta jim prerezavala za plečem ter iz-. 108 imala ali žito ali ribo, in ubfla sta mnoge žene ter imčnje njih jemala sebi. Prišla sta na Bčlo Jezero in bilo je pri njfju Ijudfj drugib. tri stotero. A v to d6bo se je priključilo, da je od Svetoslava danj (davek) pobirat prišel Janj, sin Višatin, in povedali so mu Belojžzerci, kak6 sta dva v61hva izbfla uže mnoge žene ob Volgi in ob Ščksni v6di, ter da sta zdaj prišla semkaj. . Janj, izpitavši (izprašavši), čeg6va sta smrda (podldžnika), in zvedevši, da f svojega kneza, pošlje k tistim, ki so bili okolo njiju, ter jitn reče: g^ajte ta dva smrda sem, ker sta mojega kneza!" Ljudj'6 tega nijso poslušali. A Janj pride sam brez orožja. Rekli so mu njega družina: ,,ne hodi brez orožja; osramd te!" Ali oa veli družlni vzeti orožje, in bilo je dranajst hlapcev t«ž njim. Otfde k njim do lesa. A ljudjč so stali, izpolčivši se (v red se po-stavivši) protivo njemu. Kadar je šel Janj s topSrcem (sekiro), stopijo od njih trije možje in prid<5 k Janjn, rek<5č mu: ,,videč ideš na smrt; ne hodi!" Potem so se siinili ndnj ter ieden je grešfl Janja s toporom. a Janj je obrnil svoj topor in udaril ga s %ljem .(zlclnjo stranj(5 sekire), in rekel družini, sžči jih. Ali oni so zbežali v les, ubivši tu popa Janjpvega. A Janj, vgedši v grad k Belojezercem, reče jim : ,,ako ne ujamete v61hvov teh, ne pojdem od vas tudi lčto dnij." A Belojčzerci so šli ter ja njeli in privedli k njemu. " __ (Dalje prih.)