Štev. 39. Cena edne številke dinar. Poštnina v gotovčini plačana. 25. septembra 1927. Loto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., V Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo í plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M, Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pot D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom. 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava t da za vse oglase od 5%» do 50% popüsta. Rokopisi sa ne vračajo Kmetsko pitanje. Či ščemo pri rešüvanji Zdajšnji pitanj v našem gospodarstvi, posebno pa od položaja našega polodelskoga stana kaj govoriti, moramo na vsaki način poglednoti nazaj v zgodovino. Zgodovina kmetskoga stana nam pove, kak je prišlo do stališa, v Šterom se dnesdén nahaja polodelavec. Najbole je pa vplivao na razvijanje v denešnji stališ kmetskoga človeka, takzvani liberalizem. Pred par sto letmi je bilo vse gospodarsko živlenje ostro zepnjeno. Obrtnike so ostro vkle-njevale razločne regule cehov, trgovce pa zakoni i vnoge maute, polodelavca pa prevelka odvisnost od grofov. Ne pravimo, da te naprave neso mele nikše dob ra Strani, So mele, samo v vnogom pogledi so šle Predaleč i so resan preveč jemale posamičnim lüdem i celim stanom sloboščino i S tem veselje do dela. Proti toj ostroči se je začelo naj Francozkom i na Angležkoga novo gibanje, liberalizem. Reč je vzeta z latinskoga jezika, kde pomeni reč „liber“ sloboden. Slobodo je šteo vsaki stan, zato se je porodo tisti velki oslobodil-ni i za vnoge telkokrat pretirani i tüdi pogüben navuk: püstite, naj vsaki dela, ka šče i naj vsaki ide, kama šče Polodelavec, šteri je bio navezani na svojo zemlo i se je ne mogeo nikam genoti, ar ga je vezala ostra dužnost biti pri ednom veleposestniki, grofi i ar je mogeo delati gospoščino, kde so si navadno z njim Vnogi hajduki grdo djali pa je ešče poleg toga meo vnogo nevole z dešč-tinov, se je z navdüšenjom poprijao toga navuka. Začela se je zmožna borba za Oslobodjenje kmetskoga stana od gospockoga jarma. Te boj je bio dovršeni z zmagov, kda je bila odprávlena desetina i gospoščina. Stari lüdje, ki so osebno doživeli te dogodek, znajo pripovedavati, kak velko veselje je bilo, kda je zvedo polodelavec, da je rešeni desetine, da njemi nede trbelo več na gospoščino hoditi i da lehko oda svoje imanje v kraji, kde se njemi ne vidi i si lehko poišče po svojojoj voli, kde de stanüvao, z ednov rečjov te, kda je polodelavec postao sloboden — na svojem svoj gospod. Ali njemi je pa ta Sloboda prinesla tüdi vse sade, štere je od nje čakao? V vnogom pogledi ne. Za časa gospoščine so se imanja ne smela deliti. Eden je prekvzeo verstvo, ovi pa so ostali neoženjeni, ali pa so si po- iskali kakši zaslüžek indri, nekaj pa se jih je posvetilo rokodelstva Srednje velko, nerazdeljeno verstvo je biIo zmožno dosta več gospodarskoga haska doprinašao kak pa razfalatano. Tü so ostali doma, neoženjeni takzvani stricovje i tetice, šteri so bili nabole zaneslivi težacje i najbogši zgojitelje pri domačoj hiži. Vse to je delalo ta imanja zmožna, da so tüdi v kakši vekši nesreča j lehko zdržala brezi toga, da bi prišla na boben. Tak ji bio močen stan srednji kmetov, ki so bili steber narodnoga gospodarstva. Z liberalizmom je postaneš kmet sloboden i je lehko zadužo svoje imanje. To se največkrát zgodi pri kakšoj elementar-noj nesreči. Najžalostnejši dokaz za to nam je Zadnja meteličnost. Kelko dobro stoječi gospodarov je moralo iti v posojilnico po peneze, da si naküpi potrebno živino, ar bi ovači ostalo pole ne-obdelano i nepognojeno. Za časa gospoščine je v kakšoj kügi i toči dobo pomoč od veleposestnika, ar se je šlo obema i grofi i kmeti za to, da kmet na svojem imanji kak nájveč pridela. Zdaj je pa v takši prigodaj polodelavec prepüščeni sam sebi. Poleg velke prednosti, da lehko v časi potrebčine vzeme na posodo peneze i se tak naprej pomaga, ma liberalno vrejeno gospodárstvo to nevarnost, da se v prevelkom vüpanji na bogše čase imanja preveč zadužijo, nemrejo zmagati prevelki interešov i tak pridejo na nikoj. Posebno se to kaže v denešnji časaj, kda je slobodna pot püščena razločnim bankam, Štere tüdi vplivajo na drüge jienezne zavode, da se zdigavajo intereši na oderuško višino. Nekda je bio intereš določen! i se je tak stopilo na glavo prevelko]' užuri, zdaj pa tüdi tisti, ki ma peneze za posoditi, lehko po liberalnom navuki dela, ka šče. Lehko dela s tistim, ki je njegov dužnik, ka šče, čitüdi pride dužnik pri tom na kodiško palico. Tak se je indašnji intereš, šteri je bio po največi državaj določeni z zakonom na 50%, pred dobrim 50 letmi začeo zdigavati i dnesdén je ne nikaj čüdnoga, či kakša banka zaračuna kmeti s stroški za bančne posle navküper na Štirikrat tak visiki intereš. Liberalizem je teda kmeta vrgeo v velki gospodarski boj ga prepüsto na milost i nemilost razločnim špekulanti«, ki ga po miloj voli gülijo. Dve velkivi pitanji se teda pri pogledi na denešnji položaj kmetskoga stana zdigavieta pred nami: pitanje kak občuvati ima- nja, da se nedo preveč delila i pitanje, kak občuvati dom našega polodelavca od prevelkoga za-duženja ? Ne je zadosta, či samo držáva doprinese kakše zakone, ki bi omejüvali tevi velkivi nevarščini, potrebno je lüdi vzgajati. Vzgajati, da bodo meli čüt za trdne kmetske domove, Skrbeti da mladina ostane poštena i Stanovitno, da se nedo že več deca ženila, iz takši zakonov Prihaja samo dosta betegov i se deca i stariši s Slabim zdravjom ne zmožni prenesti težkoč, štere njim nalaga polodelavski stan. Posebno'pa vzgajati čüt lübezni do bližnjega, da bodo v malih posojilnicaj nalagi polodelavci svoje prišparane krajcare, kde je dobi drügi po krščanskom intereši. S tem de dostim kmetom zagvišani njihov penez v máloj Posojilnici, štera dela dosta bole gvišno kak pa špekulacijska bankaj potrebnim penez pa se da prilika da si s penezi na menši intereš pomagajo i ne pridejo na nikoj. Občinske volitvi. V Slovenskoj Krajini se bodo najbrž že letos vršile občinske volitvi. S tihimi zadoščenjom Sprimemo te že tak žmetno čakani glas na znanje. Bio je že pravzaprav zadnji čas, da se to zgodi. Odkrito povemo, da smo meli to, da se je pri nas ne štelo razpisati občinski volitev, i se je to pitanje odlagalo od leta do leta, kda se je po drügi krajej v državi razpisavalo že po drügoč, kak težko Ponižanje Slovenske Krajine, kak nezavüpanje, za Štero smo ne mogli najti i ešče niti dnes ne najdemo zadostnoga zroka i opraviči^. Ogromen je kvár, šteroga je zatogavolo morala pretrpeti naša Krajina. Pa Čemi obdužitve, dnes je ne za nje čas, pride pa še čas, kda lehko vse povemo našemi lüdstvi. Izjavimo, da je bila edino naša Slovenska ljüdska Stranka tista. Štera je Vseširom i vsikdar zahtevala ednake pravice za Slovensko Krajino tüdi v tom pogledi. Zednim pa Povemo, da so bili ravno tisti, šteri se delajo z rečmi naše najvekše prijatele, v istini vsikdar najvekši nasprotniki razpisa občinskih volitev. Vsi tej so si šteti z odlaganjom volitev pridobiti čas, da si prle okrepijo svoje politične postojanke med nami. Nego kembole so se trüdili, tem menje njim je Šla v klasovje njihova politična pšenica med našim lüdstvom. Zadnje volitve so to pokazale zadosta očivesno. Da pa bomo meli naskori občinske volitvi, je pali zaslüženje naše Stranke. Itaki, kda je Zdajšnji Velki župan v Maribori g. dr. Schaubach zasede o mesto, je posveto nájveč pazlivosti prekmurskomi pitanji. Ešče je nieden velki župan dozdáj ne pokazao telko resne^vole vživeti se v naše razmere, kak je to včino Zdajšnji. I moramo priznati, da nas razmi. Mogoče ravno zato, ar je tüdi sam doma s takše nesrečne pokrajine kak je bila jezero let naša zemla. Prekmursko lüdstvo de njemi za to zahvalno, tüdi on zna ceniti lübezen, štero što v istini goji do njega. Naša prete-čenost to potrdjavie. Občinske volitvi pokažejo, da smo Slovenci, šteri globoko lübimo svojo zemlo, svoj jezik i svojo vero. Samo ta, v naši srcaj vkoreninjena lübezen nas je držala, da smo ne preminoli iz ženskoga lica. 1 ar smo verni Sinovje svoji slovenski mater, zato lübimo tüdi svojo narodno dižavo. Vsaki, što nam v tom pogledi podtikavle kajkoli, je ne-sramen ogrizavec. Občinske volitvi pa nadale tüdi pokažejo, da je naše lűdstvo zrelo, da prevzeme samo v Svoje roke najvažnejšo upravno edi-nico kak je to občina. Osvedočeni Smo, da so občine prva vretina istinskoga samoravnanja lüdstva. V trdnom osvedočenji, da se spelanjom občinski volitev odpre našoj Krajini poti v svetlejšo bodočnost, pozdravlamo razpis občinski volitev. S prešti-manjom i veseljom de šlo naše lüdstvo tüdi na te volitvi. Slov. ljudska stranka de Šla v vlado. Že vnogoštero začüdenje smo doživeli v politiki naše države. Nemalokrat se je zgodilo, da so ravno tisti, ki so kakšo pogodbo podpisali, tüdi sami isto najbole tlačile Pa vűpamo se, da je čas takši nepošteni pogodb mino. Tak so tüdi vüpali nasprotniki naše stranke, da se njim posreči s potfarjanjom povrčti blejsko sporazumlenje med dr. Korošcom i med ministrskim predsednikom Vukičevičom. Pa topot je obladala poštenost. Z Belgrada javijo, da se preosnové vláda s tem, da stopi v vlado poslanec naše Stranke dr. Andraš Gosar i se nekelko ministrov spremeni i da poslanec Sušnik stopi v ministrstvo prosvete kak državni podtajnik. V toj prigodi bi dobo dr. Gosar mi-nistrstvo za socijalno politiko. 2. KOVINE 25. septembra 1927. Pri rešüvati preosnovala vlade so pa naši slovenski demokratje pokazali vso svojo lagojine v najvekšoj meri. Gučali so, da je naša stranka pod komandov rimskoga papo, da so našoj stranki zdaj rimski papa zapovedavali iti v vlado, da smo mi pro-tidržavni i bogzna ka ešče vse. S tem se je pokazala vsa lagojina tej lüdi. Se pač vidi, da što se je navado odtirao potferjati, da se od toga nemro odvaditi. Naša stranka, pa, kak je povedao nedavno to ministrski predsednik Vukičevič, de Šla vlado za volo svojega verstvenoga programa. Pri tom rešüvanji vladne spopuniti sta dr. Korošec i ministrski predsednik večkrat mela razgovor i se je pri tom sklenolo, da se prvi deo blej-Skoga sporazumlenjs zvrši. S tem se začne v našoj državi novi teka]* politike i Kak je pokazao dozdajšnji Uspeh, za naše gospodárstvo dosta bole hasnovite kak se je to godilo pod vladam, šteri so sedeli demokratje, kda je bila najvekša gospodarska modrost stiskava^' kemveč dače od lüdstva, od štere pa je naš kraj ne vido nikdar niti pare, ar jo je požirala belgrajska korupcija, štera se je razpasla pod temi vladam. Slovenska Krajina. — Opozoritev Vsi odvetniki v Dolnji Lendavi so sklenili da bodo imeli od 1. oktobra 1927. do t maja 1928. odvetniške pisarne ob Nedeljah zaprte. Vsled tega naj ob nedeljah nihče k odvetnikom ne hodi ker nič ne opravi. — Že 20 let ne spi. Angleški zdravniki si delajo dosta skrbi zavolo nikše dekle Adoe Alombert. Resan čüdna dekla je to. Či je trüdna ne ide sedit ne ležat nego stoječki počivle. Ešče bole Čüdno, skoro neverjetne se vidi to, ka nikdar ne spi. Gda je bila mala, je hodila spat, zdaj pa že 20 lef nigdar. Zdravniki si nikak nemrejo razložiti kak je to mogoče. Či pa gda pogrüntajo te b omo že pisali, ka do naši lüdje znali, kak je. Zdaj samo telko Povemo, ka je v letenji Martinišča 500 dobitkov v vrednosti vsaki po 20 din. Pa f o so najem nši, Za temi je 100 falatov po 50 din., 50 falatov po 100 din., 10 falatov po 200 din., pa cilo o falatov takših po 500 din. Da automobil košta vnogo jezer, to vsakše dete razmi. K vsemi tomi pa dajmo ešče lepa nova kola, na štera denemo biciklin, mašin za šivanje i za sečko pa hajdi domo iz Murske Sobote. Radost pri-kipi do vrha gda Povemo, ka se vse te reči zadenejo s srečkatni šterih edna košta samo 5 din. — Nesreča pri žaganji drv. Koroša Jožef z Odranec je z drügimi svojimi tovarišami te dneve žagao stebla v klafterska drva v ednom logi v Kaleci na scsidnom Medžimur-skom. Nedovedoč še je edno steblo skotnolo po bregi dol i ga dobilo pod sebe. Imenüvani je dobo teškejše Znotrašnje poškodbe. — V očini naročaji si je nogo potro. Skrabanov oča z Murske Sobote so varvali svojega maloga Vin-ceka. /Dete se je nekaj vršenilo i se pri tom fak zleknolo v naročaj, da si je nogo potrto. Nesreča pač nikdar ne počivle. — Što Želej napraviti i občuvati Sadni in grozdní mošt brez alkohola, naj se obrne na »Brezal. koholno produkcijo, v Ljubljani, Pol-janski nasip 10, ki razpošila tozadevna navodila brezplačno. Priložiti trbe 2 dinara v znamkaj za Poštnino. — Skioptične slike protialkoholne vsebine si lehko po zmernoj ceni naročijo vsa društva, ki naj se v te namen prijavijo »Sveti vojski" v Ljubljani Poganski nasip 10. Tjedenske novine. — Na stolici je mro. V Ljubljani je v ednom drevoredi - jaslicaj opazo nekšega moškoga, ki ]è jako zaran sedo na klopi. Šo je, da bi ga pitao, ka tak zaran dela fü. Kda ga je za ramo stepeo, je opazo da je mrtev. — Zverinska mati. Navadno je nega tak lepe lübezni na sveti, kak je materino lübezen do deteta. Najde se pa včasi tüdi med materami ^materinsko srce. V Maribori je edna mati tak dugo ne dala jesti svojemi detefi, da je od glada mrlo. Kda so mrtvo dete jgorvrezali, se je pokazalo da je izstradan. — Raztrgana strela Na Blokaj je vdarila Zvünredno močna strela v tören. Zavolo močne strele se je stre-lovod na dvoje predgao i je strela razletela na pet talov. Vsaki lej pet isker je bilo tak močnih, da so orale i trte kama so priletele. Na bližanjem farofi je spotrlo vsa oidia. Pri sosidov^ v štal}, kama je priletela edna iskra pa je razdrlo nove jasli i je hlapca Vrglo med konje. Pri tom vdarci je hlapec oglühno. — Vsmrtnoj nevarnosti. V ve. si Srebrnik na Štajerskom so opazili, da je Zvünredno veliki Orel krožo v zraki ober vesi. Naednok se je s komaj vidne- višine spüsto proti hiži ednoga kmeta, kde se je pred hižov görao pet let star dečarec. Oča je vido nevarščino, v šteroj se je nahajalo dete, bežao po puško i je vtico strelo. Orel je bio jako zostradam, pa vendar je meo 8 kg. žmeče, peroti pa so merile vtegnjene 2 m. 60 em. To je pravi velikan i pravijo, da, či oča nebi opazo nevarnosti i ga strelo, bi najbrž dečareca odneso. — Dober lovec. Pravijo, da se lovcova priličnost pokaže pri strelanji lisice, štera je ztejana, da nesnoga načine spela na led lovca. V pesnik pa je eden logar v l ednom meseci strelo nika menje kak 16 lisic. Veselo se je tomi on, ar je to že nekaj vredno, veselilo so sé pa tüdi vertinje v okolici, šterim so delale lisice dosta kvara. — Avtomobilna nesreča v Štrigovi. 13 toga meseca se je zgodila v Štrigovi pred hižov Pranja Herica nesreča z avtomobilom, pri šteroj je gospa Andjelina Hiad iz Zagreba dobila žmetnejše'telovne poškodbe!. Na avtomobili so se vozili tüdi g. štri-govski plivanoš Štefan Možar, ki pa so hvalabogi ostali nepoškodüvan. Domača politika. Dr. Korošec v Belgradi. 16. toga meseca zvečer je na hitro pozvanje ministrskoga predsednika, g. Vukičèvíča odpotüvao v Belgrad g. dr. Korošec. Itaki po svojem prihodi se je zišeo z ministrski ni predsednikom. Posebno je opomenoti, da je tomi sestanki nekaj časa prisostüvao tüdi zvünešnji minister g. dr. Marinkovič. Od toga sestanka je lüdstvi ne bilo dano nikše naznanilo. Važnost toga sestanka za delešnji razvoj političnoga položaja se vidi lüdi s toga, r ^ — ----- da je itak po svojem razgovori z dr. Korošcom odišeo g. ministrski predsednik glasit krali, dokeč je dr. Korošec ostao ešče v predsedništvi vlade. G. Vukičevič se je zadržao pri brali nenavadno dugo. Prihod dr. Korošca v Belgrad i njegovi razgovo-vori z ministrskim predsednikom in polifiki v Belgradi je bio zrok najvekše pazlivosti in zanimanja vsej belgrajskih politični krogov v pretečenom fjedni. Boj v demokratskoj stranki. Že v volilnom boji je bilo mogoče opaziti, da v demokrataj stranki nega popune edinosti. Predsednik stranke g. Davidovič je večkrat na shodaj v svojem govori ostro napadao ministrskoga predsednika g. Vu-kičeviča. Vidilo se je, da šče njegovo glavo, G. Davidovič pa se tüdi ešče zdaj po volitvaj nešče" pomiriti; z vsemi močmi dela na to, da pride na Vukičevičovo mesto drüga peršona. Venda pa je ne za vervati, da bi šo Davidovič v toj sroioj zahfevi do skradnjega i zahtevao izstop svoje stranke z vlade, to pa za to, ar drži pot-,, repčine ešče nadalnjega sodelovala v vladi drügi ednako — če ešče ne bole — ugleden! politiki demokratske stranke g. dr. Marinkovič. Radič i Pribičevič Dva politika, šteriva sta po zadnji volitvaj ostala najbole zapüščeni i osatnle-niva — Radič i Pribičevič — iščeta zdaj škeri, kak bi se pali spravila na površine. Pokeč, sta prvle naravnoč iskala reči pa izrazov, kak bi eden ovoga griše ošpotala, zdaj hvalita eden ovoga, da jé že odürno. V tom pogledi se odiči posebno g. Radič, ki v svojem listi »Narodni val“ imenüje Pribičeviča »zgled pameti«. Tak piše zdaj tisti Radič, Šteri je nekda z nalžrnetnejšimi dejanji obtožo onoga Pribičeviča, šteri je íelke lagojine pri-zadjo hrvatskomi narodi. Zaistino odürno postane že vse fo. Zvünešnja politika. Za Angleškov je prišla zdaj Francoska v svajo z Rusijov. Ruski poslanik v Parizi je svojčas podpisao pozvanje na svetovno revolucijo. Francija, štera je korenito začela preganjati komunistične rovare, je za toga volo morala podvzeti primerne stopaje tüdi v Moskvi. Vročekrvi Mihael Mihajlovič Fujsov. Prve rože. (Novela z goric). Prvo poglavje : I on je sledio . .. „0, Ferko je prišeo ? 1“ ga je potepkala po ramah ona in njemi poglednola s tistimi mehko sivimi očmi v njegove zbegnjene in nemirne. Sela je k njemi na klop, da se je z njov vred nekelko zazibao, nekelko od sra-mü, šteri ga je preleto. »Nesam Ferko," je povedao na tiho, ne da bi obrno pogleda od tanjere, s šteroga je jo. „Ka pa si te?“ »Franci." „ Pra nd!“ se je zasmejao na glas, kak razposajeno dete.. ,,Nesam Ferko 1“ ga je oponašala. ,,Franci—Ferenci—Perenček ez nálunk mindegy. Tam doli si bio Franci ali ka, tű boš pa Perko, da znaš, pa amen. Zmigno je z ramami. Obraz njegov je goro od sramežljivosti. Čütio je njeno bližino kre sebe, pogled njenih oči, ki so ga skoro žgalo pred sebov pa kak da gleda kep njenoga obraza. Puj I Šteo je iti nekam vkrej, pa ga je nedovedoč njena roka prijela in ga posadila nazaj na klop. »Vej si znan nej čemeren? Ka? Zavolo iména. Samo, ka je Ferko le lepše in šče smejali bi se ti, če bi bio Perenček. Pa da znaš", se je pa začnola smejati. .Jaz sam tvoja gaz-darica in ka jez zapovem, fo boš delao. Pa da šče znaš. Nesam lagoja i šče dobro se bova razmila, če boš vrli i boš bogao. Žlico, s štero je dregao v sto, njemi je spadola na tla i šče bole je rdeči gračiivao, gda se je Prigno. Djao jo je na sto i stopo na sredo hiše i tam obstano v negvišnosti. »Z Očom si že gučao ?“ Kak da je nej razmo zavolo zbe-; gaoosti, je obrno obraz na po proti njoj. „Šče poglednoti me neščeš" se je Smejala. „Hrbet mi kaže, nit z Očom če si že gučao ?« Obrno se je, kak da ne ve, ali bí se samo vzeo i kratko malo odišeo i se nigdar več nej povrno. Ka de pa ona tű z njim norca briia, vej je nej več dete. Pa je nej. Svoji se- I demnajst lejt je spuno na sprotlike i je zdaj v osemnajstom. „Lekaj se boš jokao ?“ ^se je norčariš i se šče bole Smejala. „Ka se pa tak divje smejiš?l‘‘ je stopila v hišo njena mati. 1 gda je je vidila njega vsega zbeganoga, si je nej mogla kaj, da se ne bi nasrnehnola. „Nihaj nimačo! Franci, pa mene bogaj. Viš, ka ta stara čajsa nema nikše pameti". I se je k njoj obrnola. „Ka nemaš drugoga posla, kak da ga dražiš. Idi ráj kaj delat. Si se najo ?‘> ga je pali pitala. „Ka si nej. vsega pojo ? Šče jesti ne de mogeo poleg tebe . . . Bog ti dáj pravo pamet!" Ona pa se je šče izda Smejala. Lica so njoj gorela v veseloj razpo-sajenosti i je gučala med smehom: „Kak vküp držita! Pa sam pravila, Ferko, ka sam jaz gazdarica i boš mene bogao." ,,Ka bi nebi! Ti se za njo nikaj ne brigaj. Ona ma vsigdar puno glavo müh. Ka si zmisli, to dela, meni Siroti v žalost i bridkost, namesto veselje. Hodi z menov, Frenci!« Odprla je dveri i ga zazvala vö. »Feerkoo 1« je šče čüo njeni veseli glas i smeh Obstano je pred pragom i se nikam zagledno. Tam na pravo se je zdigavao breg — zasaje-ni s trsjom. Troje nizki, tesni hišičk se je sunčilo na rebri. Po klanci pred k hišov so rűžila kola, Vogrin je sedo na njih in si popevao zaspano: . . Fáj a szivem . . .“ Zu hišov — hrastov log raste tam — so kokodakaie küre. Pred njim pa se je odpirat ravnana ta do bregov v Preki. Bele ceste so jo presekavale in drevje je senjalo kre njih. Med drev-jem skrite so ležale hiše in se kopale v sunci. Tam nindri je tüdi njegova ves, in domáča hiša. Tam je mati, brata in sestrin. Tam je mladost ka lepa bliščeča, brezskrana vsevdiljek do šole i kre nje do konca ovoga leta. Kak je vse šlo I Človek niti pomisliti nebi mogeo, več je nej bilo nikaj. I mati je letos pravila, da bo Šo v gore k delešnjerni rodi, da bo kaj pomagao tam i bar za sebe skrbo i se krü-šo i lejko, da de šče kaj njim pomali pomagao. Nikaj je nej pravo, šo je v v svoje misli, niti se je nej postavlo od vseh. 1 tak je okoli poldne prišeo 25. septembra 1927. NOVINE 3. Francozje so kratkomalo terjali popuno prelomiti z Rusijov, kak je v leti napravila Angleška. Briandi, Francoškomi zvünešnjem! ministri, pa se je venda posrečilo dühove telko pomiriti, da se konzularne zveze z Rusijov ne pretrgajo. Ruski konzul Rakovski de pa morao Pariz na svaki način zapüstiti. Atentati i vmori so po bojni na dnevnom redi. Naš list jih je že preci povedao. Zdaj se pali piše, da je nekši delavec pred nedavnim časom v Parizi bujo taljanskoga podkonzula Nardinija. Ka je bio zrok toga dejanja, se šče ne ve. Poprek mislijo, da je delavec ne bio pri pravoj pameti i da je toga ne napravo s političnoga sovraštva. lzgovor je dober, ka pa je istina na tom, pa pokaže Preiskava. Nardini je bio imeniten fašistom delavec. V Litvi, novo nastavlenoj državi kre Baltiškoga morja, gori na severi poleg Poljske i Rusije, je komunistično i socijalistično delavstvo v več krajej napravilo reberijo. Pa vláda je revolucijo v pravom časi zadüšila. Zaprla je vnogo oseb, preci pa jih je tjldi usmrtila. Po vsoj državi je bilo razglašeno bojno stanje, novinatn pa vzeta vsa sloboščina. Na Španskom se po veči letaj pali zbere narodna skupščina. Krao je takši odlok že podpisao. Dozdaj je bio pravi gospodar v državi Primo de Rivera, šteri se je kak diktator pokopao do državnoga vodstva pred par leti, narodno skupščino je te lepo poslao na počitnice. V Ženevi v Švicarskom, ma spravišče te mesec svet Društva narodov. Na spravišči so navzoči najimenitnejši politiki celoga sveta. Večinoma zastopajo posamične države njihovi zvünešnji ministri. Tak je tüdi z naše države šo ta zvünešnji minister dr. Marinkovič, šteroga niti volitve neso moglé zadržati doma. Poleg poročil razločnih komisij i odborov, štera so na dnevnom redi, se nájveč govori i razpravia od razorožili i pre-prečenji bodoče bojne. Straj pred novimi bojnimi grozotami sili vse trezno misleče lüdi, posebno pa Drüštvo narodov, štero je v prvom redi pozvane, se. Tetica ali kaj (Franci je nej znao v kakšem |rodi so si i zato se je vsigdar ogibao, da vertinjo ne bi zezvao — nej za tetico, nej za strino), ga je lepo gorisprijela i njemi prinesla jesti. Nato pa pride — ona! (Franci je zaž-mao samo), lepa in razposajena. Pride tak nanaglana i ga — droži 1 Vzdrge-tao je pri spomina]. Zakaj ga draži i se te stneji njegovoj naopačnosti i njegovomi zardečüvanji. Zakaj vse te Ceremonije 1 ? Što naj njemi to razloži ? ! Da se norčari z njega? ali pa, da ga je ... ? (pa je strepetao i šče zdaj prikrifi na te način, da se smeje. Šče se je zmislo na tiste plava oči, sme-jajoče Se i vsikdar vesele — včasi so se šče skuzile od veselosti; rdeče vüstnice, nazobljene v smeh i zadovoljnost, Ne 1 Francija se je polaščao či duže vekši nemir. Odked te misli, tak nedovedoč, Odked to vznemirjenje. Vej je on se prišeo — slüžit i nikaj drügo. Vse drügo te — vkrej, vkrej za vedno I Te je obstanola nepričakano kre njega, vsa inačiša, nej razposajena, skoro resna, lepa in rnladostna. Položila njemi je nežoo roko na ramo in čuvati mir, da v pravom časi preprečijo, vse ka bi kalilo medsebojno so-glasje i zavüpanje med narodi i državami i pripomorejo, da pride mirovno misel do valanosti. V regulaj Drüštva narodov toti stoji, da se mora vsaka držav«, prle kak začne bojno, obrnoti za posredüvanje do Drüštva narodov, venda je velko pitanje, či se bo te lepe namene moglo dosledno spelati. Posebno gledajo s skrbjov male i Srednje velke države v prihodnjost. Tak se je pri tom pokazalo od te strani nakanenje, da se vojska proglasi kak nezákonito postopanje, štero mora biti, vsakoj prigodi kaštige vredno. Za vreditev medsebojni sváj i nesoglasij se je izjavila 'že večina držav, da so pripravlene podpirati nastavitev posebnoga mednarodnoga sodišča po Drüštvi narodov i se poko-riti njegovim zapovedim. Na razoroži-tev gledoč, pa je ešče ne prišlo od medsebojni razgovora do kakšega sklepa, zvün či gledamo, da se pripravla posebna razorožitvena konferenca Politični zapiski. Tüdi to je politika ! Vzadnjoj »Kmečkoj moči« je prišeo uvodni čla-nek z naslovom »Po volitvaj.« V njem člankar govori od izid volitev s posebnim pogledom na Slovensko Krajino Ne bi se zbrisali za njega, či ne bi bio te članek nekše posebne vrste, kakši je v tom listi nekaj izišlo. V tom članki govori pisec nájveč od naše stranke, i od naši politični voditelov, čiravno nikdi nikoga s pravim imenom ne imenüje. Namenoma — to povdarjamo ,— se ogible da bi povedao, na koga meri, pri tom pa vsikdar ščuk-ne. O. Pavlek se moti, či misli da toga ne vidimo. To vidi tüdi naše lüd. sivo i zato zametavle Pavlekovo ,,Moč‘ i njeno prikrito politiko. Edina prava politika! Edini stališče »Kmečke moči" je pravo; edino njena sodba je poštena i pravična I Do toga osvedočenja naj .pride čtite!, šteri naj ne ve več, kak stoji v Kmečkoj moči. To je cio i nakanenje tistih, ki stojijo za Kmečkov močjov. Nad vse značilno je to pisanje, štero njemi poglednola Čüdno skrivnostno v oči, da je iztrepelao. ,,Nesmiš se srditi 1“ je prosila. »Razposajena sam včasi. In te se sme-jim vsemi in vsakšemi. Ka morem za to, če se srnejim. Vej sam se že zamerilo, in znam, ka mi ljüdje radi odpüstijo i pozabijo, ar je Smej bogši kak ogrizavanje. Znam, ka sam tüdi tebe razžalila ali te se me privčiš kasneje; zdsj mi pa odpüsti, če moreš?!« Šteo je zdignoti k njoj oči, samo malo je vidio njen obraz i je znao, ka njoj je zaistino Žao. „Si čemeren ?", mehek je bio njen guč in proseča. »Mešam«, je dehnio s žmečov i trüdom in je odkimno. »Sam znala!" se žradostila. »Hodi z menov, da ti malo raz-kažear ograd in gorice 1" je zazveglala in zbežala pred njim. »Breskvi že zorijo i grozdje se že meči.« I on je sledio — njoj, omamljen in brez zavesti, noge so ga same od sebé nesle. Niti mislio je nej več nikaj. pa nas spominja ešče na nekaj drügo. V Sloveniji mamo ešče eden takši listič, šteri tüdi neprestano goni od svoje edine pravilnosti. To je »Domovina«, tista Domovina, štero kušalo že par let gvüšni Pribičevičov! i Žerjavovi lüdje razširiti med našim lüdstvom, pa njim nejde. Nejde i nejde, či ravno je že kušala zgrabiti kakšega na-pazlivoga z dopisi v našij domačoj reči. Kape, či sta si mogoče Žerjavova Domovina i Pavlekova Moč v kakšem rodi ? I Naj nam g. Pavlek na to očivesno odgovorijo! Prekmurskemu učiteljstvu! (Ob začetku novega šol. leta.) Svaka ptica svojim glasom pjeva, Ti jezikom svojim zbori 1 Petar Preradovič. Kmet, ki zorje njivo, še posebej okopa in skrbno uredi konce in osred-ke, ker ve, da je od tega večkrat odvisna Usoda setve. Takisto je potrebno, da so konci in okrajki vsake države, kolikor mogoče dobro obdelani, ker morajo zadržati vsak naval, ki bi mogel škoditi poedinim delom države, ali ki bi celo preti!, da razorje in uniči celo državo. Slovenska Krajina je okrajek naše države. Prevrat je zaoral slovensko brazdo I Od tedaj se obdelüje in okopava ta okrajek; treba pa je še hitrega in dobrega dela. Prst, ki se je pogreznila v vodo, mora se dvigniti na parobek njive; in bo dobra, ker je rodovitn a! Kaj sem hotel s tem povedati? Začrtal sem stanje Prekmurja, kakor je in pokazao da je treba hitrega in dobrega dela, da bi ne bilo mogoče škode za državo. S tem je rečeno: delaj v Prekmurja za državo in s tem delaš za Prekmurje najbolje I Samo je še vprašanje, kako naj se dela? Oglejmo si delovanje v šoli I Otrok je bitje, ki še ne more biti.važeno s strupenimi vplivi tujincev ; otrok je dosfopen vplivu. Prvi Seveda vplivajo nanj starši, nato učitelj v šoli, potem okolica. Učitelj se mora zato trüditi, da dobi otroka v šoli popolnoma pod svoj vpliv. Kako se to izpelje, je odvisno od vsakega posameznika, ker en čevelj ni za vsako nogo! Na pošteni mladini sloni držáva 1 Zato mora učitelj vzgajati otroke tata, da bodo kot dobri mladeniči čvrsta opora državi. Ker pa je naša držáva narodna in z narodno krvjo pridobljene, je nujno potrebno, da se v vsakem otroku zbüdi ljubezen do rnafer-nega jezika, ki ga teko lepo opeva Petar Preradovič: »Tudže poštüj, a svojim se diči 1« V teh smereh se že deluje od prevrata sem in če še ni povsod uspehov, ki bi jih bilo želeti, ne kloni-mo, ampak delujmo s podvojeno silo naprej, saj smo iz naroda, zakaj bi ne dali torej njemu, kar je njegovega? Kdor pa spozna svojo stvar, ta jo gotovo sprejme in skrbno shrani in je ne izgubi nikoli več. Otrok stoji pod vplivom starše in kadar konča šolo, pod vplivom okolice. Zato pa ne bomo izvršili svoje naloge do kraja, ako ne gremo k staršem in če ne prerešetamo okolico otrokovo. Za rešetanje je potrebno Teleta 1 Prekmurci radi pojo, tudi časopise prebirajo in knjige, ki so jim razumljivo : rešeto mora biti torej tako, da vse to vjame. — Ustanovimo pevsko drüštvo, priredimo poštene narodne zabave, prispevki ali dobiček naj pa bo za časopise in za knjižico. Kdor gre skozi rešeto pri zabavi, se vjame pri časopisi! ali v knjižic!. Kdor je pa prav trd, mora se pritegniti z zanimivimi predavanji. Predavanje naj ima iste cilje kot predavanja v šoli, samo z razliko, da mora biti prirojena za odraste, zato pa mora biti vseeno vedno enostavno in razumljivo Vsakemu. Tema se dobj v časopisa, knjigi, ali na zemljevidu in v zgodovini. Moram Pripomniti, da so taki začetki zelo težavni, pa vem iz lastne izkušnje, da so zato samo ob največji požrtvovalnosti doseglivi. Zato morajo višje šolske oblasti učitelja v njegovem delovanja podpirati in držáva bi bi bila še posebej poklicana, da dá za osnutetek knjižnic potrebni začetni kapital v denarju, ali v njigah. Upam, da vse učiteljstvo v Slovenski Krajini da narodu, kar more in mora: ljubezen do svoje vere, do svojega naroda In do lastne države. Daj Bog, da se to kmalu zgodi I O. P. RAZGLAS. Predstojništvo dobrovničke občine naznanja cenjenomi občinstvi, da se bo novo Živinsko i bališko senje vršilo 3. oktobra. Predstojništvo obč. Dobrovnik. Strokovna zadruga čevljarskih mojstrov v Turnišču naznanja, da se vrši polz-kušnja čevljarskih vajencov dne 6. X. od 8 do 12 ' ure v prostorih čevlj. zadruge v Turnišču. Vajenci čevlj. stroke, katerim je Učna doba pretekla, se posebno opominajo, da se držijo tega razglasa. Kateri se ne zglasijo omenjenega dne k preiskušnji, do čakali na drugo preiskušnjo lU leta. LITROP ŠTEFAN. GÖRKÖS, tajnik. PRODA SE po nizki ceni dobro shranjena trgovska opráva (šte-laže za manufakture in špecerije, prodajalne mize) in druge trgovske Podrobnosti (mala Železna blagajna in drugo.) Po-vpraša se: g. ANTONIJA HERZOG, Ljutomer. DIJAŠKO POLJE. Trodnevnl peš Izlet po Goričanskom S. K. A. D. .Zavednosti" od 26. do 29. julija. (VL del.) Ženica nam je postregla z vodo kakršno je pač_ imela. Nam, ki smo vajeni dobre, sveže studenčnice, ni ravno teknila. Mokra pa je le bila. Zastonj pa tudi še vode nočemo imeti. Plačali smo pač tako, kakor nám je bilo bolj pri roki. Muzikanti že tretji dan — dobro izvežbani (pri-poročaramo se za veselice, gostüvanje itd. . . .) Zaigrali smo. Uboga ženica je bila v ne malih skrbeh 1 Mislila si je: »Vré vode so mi že izpili, nazad- 4 NOVINE 25, septembra 1927. dnje bom prisiljena jim dati še kaj pod zobe. Oh, moj Bogi Tele šaške me mučijo. Kako je zapoditi! ?* Vsa zbegana je tekala gor in dol po sobi. Pokimala je skozi okno. — »Ešče itak so tű ! Že drügo igrajo !“ Nazadnje se je vendar opugumila in je stopila na prag. „Ne igraite več, ka preveč lagojega psa mamo 1“ No, Bodri se ni ravno preveč jezil na redke goste. Gotovo ima boljši poslüh/ kakor pa staika. Pa naj si bo temu tako ali pa narobe — mi smo vseeno mogli v sredini prenehal! — si lahko mislite, da smo se grdo spogledovali. Da se ne bi preveč zamerili — kajti tega smo se báli ves čas — smo jo hitro odkurili v dolino, ki nas je zelo spominjala na dolino, v kateri leži Bükovnica. Kakšno vlogo je igrala pri tej priliki slavna B. pa vsakdo ve sam. Bi reko, da kaverno, alli pa vsa} njen zastopnik (I) Najhujša hoja je bila od Grada do Sebeščana. Vroče kakor malokda!. Hribov smo tüdi prekoračili več kot oba dni. Pa dirkati smo še zraven. Čudno I Namesto, da bi vsak dan bolj Počasi hodili, smo pa raje hitreje. .Mogoče smo se tudi v hoji iz-vežbali kakor na instrumente? Senior et consortes — kaj Ipravite? Opozicija se upira. Seveda 'maturoš je spet vsega kriv. Pedagog Biči Najmanj pa »kontraš«! Bilo je res vroče, ko smo prišli v Pečarovce. Tu je bila Zadnja postaja do Sebeščana ob 11 uri. Kdo se ne spominja na tiste hlcde v Pečarovcih? Kako lepo se je sedelo, jelo in igralo! Marsikaj smo zvedeli tam .... Še en hrib pa ste tam ... Pedagog je vse moči pobrai, samo da bi bil prvi gor. ([Resen konkurent mu je postal »kontraš«. Prvemu se je pridrüži! senior, druge mu pa maturoš. Začela se je prava tekma. Zakaj, pa noben ni vedel. Pedagog je menda videl zato — morgano. Bili smo gor. Kaj je tam. Se ziramo okrog. Nikjer nikogar. Čudno pa je tudi to, da so drli* gi ravno tako radi hiteli v hrib kakor prvi štirje. Če se malo pomisli, se precej lahko ugane, kakšni motivi so gnali zadnje. Ti so namreč imeli še v zelo dobrem spominu Grad I In rev.čeki so si mislili, bližamo se k Sebeščani, ni izkljüčeno, da nas ne bi spet kaka »srečna nesreča doletela (?) kakor pri Gradi. Rekši, nič ne bo napačno, če se malo založimo. (Dalje sledi.) GOSPODARSTVO Oddava sadja. ■ Iz vsej krajov naše države mamo poročila, štera kažejo, kak slaba je letošnja sadovena letine. Kak malo je jabok najbole viditnó na bližnjem mariborskom tržišči, kde se plačüje 4 do 7 Din. kg. (na drovno). Upoštevajte torej kmetovalci svoj letošnji pridelek, šteroga i tüdi dobro odate I Nesmimo zametavali sadjarstva, štero davle s pravim ravnanjom ravnotak bogato povračilo v gospodarstvi, kak drüge vrste kmetijstva, štere mamo navadno za glavne. Poglednimo naše soside v Prlekiji, šteri računajo s sadom ravnotak, kak z vinom, štero je njuv glavni dohodek. Da pa jaboka prinesejo po svoji vrednosti tüdi primerno plačilo, moremo biti v odavali jako pazlivi i v tom tak kak se more s sadom ravnati. Sad moremo obirati z rokov ali na visiki veja] s posebnov pripravov, nadale moremo brati samo zrela jaboka i v pravom časi ločiti vrsto od vrste (sortirati) i zdrave pa primerne velikosti. Či se vračunajo vse te zahteve lejko tüdi mij trgovci stavimo svoje zahteve, da plača dobro ceno. Vidli bomo, da se na takši način pridobi stalnih i solidnih trgovcov. Razmi se ka moremo biti pri odajali jaboik jako pazlivi pred brezvestnimi odjemalci, šterim se ide samo za njuv dobiček ali pa tüdi takši, šteri nekaj namali kaporo za velke vnožine i nato ponüdijo z velkim zaslüžim trgovci. Tak pride takši nakűpovalec brez trüda do velikoga zaslüška, kmet pa more biti zadovolen z nisko ceno. Opomenoti moremo tüdi da se stepeni sad težej oda i po falejšo] ceni, vekši deo pa ga itak trgovec na kolodvori odebere, da moremo to pali domo voziti. Z dobrim ravnanjom bi pa lejko ščista gvüšno prek dali na železnico, da je dobroga, z drügoga bi pa napravili jabočnico. Ta pijača bi bila tüdi bogša, Či bi se zreli sad že na drevji odebirao od zelenoga i bio tak mošt bokši. Kmetovalci, ravnajte se po tej navodilaj i vidli te, ka de vaše delo bogato poplačano. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 260 Din, ovsa 200 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. j Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12*— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.» Nemška zlata marka 13 D. SO p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 290 D. Mali oglasi. Izjava. Podpisani izjavljam da obžalüjem, ka sam proti Škafar Jožefi, trgovci govorio, ar je to ne bila istina. Beltinci, dne 15. IX. 1927. Balažic Štefan. (Za te vrste izjave uredništvo ne nosi nikše odgovornosti.) Sodarske pomočnike sprejme prí prosti hrani stanovanja in perilo FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18 K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci št. 16 K ODAJI je edna hiža v dobrot stališi, poleg toga pole, travniki i pravica do pašnika, vse v Dolnji Lendavi. Što odavle, se lehko Zvedi pri Balkanyi Ernesti, trgovci s papirom v DOLNJOJ LENDAVI. Razglas. Občinski urad na Cankovi razglaša občinstvu, da se vršijo od tega leta naprej živinski, kramarski in konjski sejmi na sledeče dneve in to: 1.) Dne 24. septembra : t j. (na Ru-pertovo), 2.) Dne H. novembra: t], (na Martinovo), 3) V pondeljek po Cvetnl nedelji, 4.) V pondeljek po Sv. Trojstva nedell (prvi pondeljek po risalih). Občinstvo se vabi, da se na navedene sejme, ker je to v interesu celega gornjega Prekmurja, čim več udeleži. Ker se na Cankovi nahaja Carinarnica, se živina lahko takoj za carini in za izvoz odpravi. Občinski urad CANKOVA. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarne v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180, poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. JADOLKA fina narnizna vseh vrst vagonske množine kupujem po najvišji ceni. I. SANCAR trgovec MARIBOR Mlinska ul. 9. RAZGLAS. o javni ofertalni licitaciji za Popravilo nasipov a) na potoku Ledave km. 46 8—47 5, srez Murska Sobota, b) na potoku Ledava km. 7-840—9 368, srez Dolnja Ledava in c) na Lendavi km. 20.04—29.760, srez Dolnja Lendava. Na osnovi členov 86—98 zakona o državnem računovodstvu z dne 27. junija 1921. in njegovih sprememb in dopolnitev in pravilnika z dne 18. novembra 1921. razpisujem jávno Ofertalna licitacijo za zgoraj navedena popravila s proračunaairni vsotami a) Din 46 625’—, b) Din 27.217-51 in c) Din 56.185'5 in Sicer za popravila pod a) v četrtek dne 27. oktobra v pisarni srezkega poglavara v Murski Soboti za popravila pod b) in c) v petek dne 28. oktobra v pisarni sreskega poglavara v D zla ji Lendavi obakrat ob 11. uri dopoldne. Vsi podatki, pogoji, načrti, proračun itd. so interesentom na razpolago v uradnih urah pri Velikem županu mariborske oblasti soba št. 52 in pri sreskih poglavarjih v Murski Soboti oziroma Dolnji Lendavi. Pismene ponudbe, opremljene s kolekom za 100 Din (eventualne priloge s kolekom od 5 Din za polo) se morajo vložiti najkasneje za Popravilo pod a) do enajstih na dan 27. oktobra pri sreskem poglavari! v Murski Soboti, za Popravilo pod b) in c) — vsako posebej — do enajstih na dan 28. oktobra pri sreskem poglavara v Dolnji Lendavi v zapečatenih zavitkih z zunanjo označijo: »Ponudba za Popravilo nasipov na potoku Ledava km. 468—47*5 (oziroma km 7.484—9.360, km 29.04—29.760) ponudnika N. N.« neposredno predsedniku komisije pa panudnikih Samih ali pa njihovih pooblaščene zastopnikih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti da v celoti pristaja na drüžbane in gradbene pogojo ter mori položiti kavcija 5°/o (ali 10%, če je tüj državljan) ponüjeno vsoto. Kavcija se mora položiti pri blagajni pristojnih davčnih uradov, delegacija ministrstva financ v Ljubljani ali pa Okrajnega finančnoga urada v Mariboru najkasneje do desetih na dan licitacije bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa z garancijskih pismih, izdanih po densrnem zavodi! v smislu čl. 24. pravilnika za izvršavanje odredb iz odd. „B pogodbo in dobavo. Obenem s ponudbo, toda posebej je treba predložiti predsedniku komisije Potrdilo davčnoga urada, opremljeno s kolekom od 20 Din, da so plačani vsi davki. Prispelih ponudb komisije ne odpira in ne sprejema, če ni predložil dražitelj po zakonu o drž. rač. komisiji dokazil o položeni kavcija o plačanem davku, o podjetniških sposobnostih in Potrdilo o prijavi svojega podi. posla za tekočo leto. Brzojavno priobčenih, kasneje prispelih, nejasnih ali takih ponudb, zaradi katerih bi se morali izpremeni^ pogoji za licitacijo se ne jemlje v poštev, ampak se jih odklono. V Mariboru, dne 16. septembra 1927. Veliki župan: Dr. SCHAUBACH, s. r. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: IVAN JERIČ