rf  *7 ^np— • - V s.•»

{j... x  , )  .

* r

Z&U/^ . " '3
\ " V V

^3 \au 2-./2 žLrva

<7 , :

■. ■■;;;!

^-' " ^ ' ■ " / ^vjhUr, ^ ‘ J^

v (‘v-i A^-iy

n L 7 'j , > -<‘ . ^.y f>^f ^ 7

*■-- *t

(£jL±.aJ^-.yk i gll- ---4-. •) 1 J*--.' •

J^r-S'-

L, '/’■ c-c **<*£.

\l

:• /*'

(f.  ^4-4-4-

Fr* ^9.•'j —

^='GF*KfZMticr'{-¥-

' rrv V“ -/^-)^ x^ic/i /

' <jfc'7~~|-^-. Oj -,t, ve/j t W-n*» *

Kratki

KATEKIZEM

vprašanjih in odgovorili

za

ljudske šele ljubljanske škofije.

Cena 18 soldov.

/ y.

•s*®-

V LJUBLJANI.

Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki.
1884 .

63901

/U

</yA. Jf-t  /M a

0 S ^ y '' // p  /•!{.,*.,*  -u* C - 1

%ev/-t / ( /9  a  y<\^c -Čl  •?

<»-vVt^  ^ ^ ct/f *--tJ<Li>

v  \> -CA^J jtcA, ptč  a,  / ~e-i»-o č ~S: ■,

t*4, wW,’ , £>«.^4^«, V X>-< .-


.C’";

<//.<

je h , lo^ g&  /.-o ,<v ‘' ° ■

A ,',-4 Mr Z’ sAŽ ,, /Kr.  A ff / > ,v e

/- ^r . .-;/^> -V« '

I. 0 veri.

Xty se pravi kršansJco-katoliško verovati ?

YA

iSkr  sansko-k a tol iško verovati se pravi: za res¬
nico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar sveta k a-
toliška  cerkev zapoveduje verovati, naj je v sv.
pismu zapisano, ali ne.

Ali je vera k {zveličanju potrebna  ?

V e r a j e v s a k e mu človeku k izveličanju
potrebna,  ker „brez vere ni mogoče Bogu dopasti.“
Hebr. ll,  (j. In Jezus pravi: „Kdor ne veruje, bode
pogubljen.“  Mark. 16, 16. 1  ' '' - ■-■/*’t  v ‘

Ali je k izveličanju zadosti, da katoliški kristjan  le v srci
veruje, kar je Bog razodel?

K izveličanju ni zadosti, da katoliški kristjan le
v srcu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi:

1) Svojo vero v delili kazati, to je, po veri
živeti.  „ Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je tudi
vera brez del mrtva."  Jak. 2, 26.

2) Kar v srcu veruje, če je treba, tudi očitno
z besedo spoznati ali pričati.  „ Kdorkoli bo mene
spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred j
svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji
■pred ljudmi, tega bom tudi, jaz zatajil pred svojim
Očetom , ki je v nebesih.“  Mat. 10, 32, 33.

Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodel ?

Verovati moramo, kar je Bog razodel, ker je
Bog večna resnica in neskončna modrost, katera rie
more goljufati, ne goljufana biti.

1  *


-II

*' ■ ' ' A  ^ 6  ■
t^e. 1 ’

■A^sn&c&e th-J'  _ /tto^JLa, A-. J

Od kod vemo, kar je Bog razodel ?

Kar je Bog razodel, vemo nekoliko iz svetega
pisma, nekoliko pa iz ustnega izročila svete kato¬
liške cerkve.

Kaj je sveto pismo  V

Sveto pismo  so tiste bukve, ki so jih od sve- ^
tega Duha navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali
in o katerih sveta katoliška cerkev trdi, da so jih
taki navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali./.;/

Kaj je ustno ali besedno izročilo katoliške cerkve'!

''"T" j Ustno izročilo  svete katoliške cerkve so
tisti nauki, ki so jih aposteljni ali iz ust Jesusa Kri¬
stusa samega slišali, ali po navdihnjenji in razsvetljenji
svetega Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu
; l.jk  žapisali.

Katere resnice more vsak človek, kedar k pameti pride, vedeti *
in verovati, če hoče izveličan biti?

Teh šest resnic mora vedeti in verovati:

1) Da je en Bog.

2) Da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro pla¬
čuje, hudo pa kaznuje.

3) Da so tri Božje osebe enega bitja in me
natore: Oče, Sin in sveti Duh.

4) Da se je Bog Sin, druga Božja osčba, za nas
včlovečil zato, da nas je s svojo smrtjo na križu
odrešil in večno izveličal.

5) Da je človeška duša neumrjoča.

ti) Da je milost Božja k izveliČanju potrebna, in
da človek brez milosti Božje nič zaslužnega za večno
življenje ne more storiti.

Kaj je vsakemu katoliškemu kristjanu znati zapovedano?

Vsakemu katoliškemu kristjanu je znati zapove¬
dano: 1) apostoljsko vero; 2) Gospodovo molitev

— 5 —

ali očenaš: 3) deset Božjih in pet cerkvenih zapo¬
ved; 4) sedem svetih zakramentov; 5) kršanske*
pravičnost.

Kje je to posebno zapopadeno, kar mora katoliški kristjan

verovati  ?

Kar mora katoliški kristjan verovati, je posebno
zapopadeno v apostoljski veri, katera ima 12 členov
ali delov, in se tako glasi:

1) Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje.

2) In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega,
Gospoda našega.

3) Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen is
Marije Device.

4) Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl
in v gro\ položen.

5) Sel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal.

6) Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vse¬
gamogočnega.

7) Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.

8) Verujem v svetega Duha.

9) Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov.

10) Odpušanje grehov.

11) Vstajenje mesa.

12) In večno življenje. Amen.

Razlaganje apostoljske vere.

I. Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega, stvarnika
nebes in zemlje.

a) O Bogu.

Ali je več Bogov ?

Le en Bog je, kateri je sam od sebe neskončne
popolnoma bitje.

Katere so lastnosti Božje, ki nam jih je treba soscbno vedeti ?

Lastnosti Božje, ki nam jib je treba sosebno
vedeti, so te:

1) Bog je večen:  je vselej bil, je in bo vselej.
„Preden  so gore postale, in je bila zemlja stvar jena
in nje krog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Boc/!“

Ps. 89, 2.

2) Bog je zgolj duli:  bitje, ki ima nar bolj
popolnoma um in nar boljšo voljo, telesa pa ne.
„ Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v
duhu in v resnici Jan. 4, 24.

3) Bog je v s e g a veden:  ve vse, sedanje, pre¬
tečeno in prihodnje; tudi ve naše nar skrivnejše
misli in želje; torej mu nič ne moremo prikriti.
„Vaši lasje na glavi so vsi šteti 11 .  Mat. 10, 30.

4) Bog je neskončno moder:  stori vse iz
nar boljšega namena, in vselej izvoli nar priprav-
nejše pripomočke, da svoj i
častna so tvoja dela, o Gosp
redil".  Ps. 103, 24 .JZ*??'*

5) Bog je vsega"nfoL
in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.
„Pri Bogu ni nemogoča nobena reč“.  Luk. 1, 37.

6) Bog je vsegapričujoč:  povsod je v ne¬
besih in na zemlji. „Se bo li kdo v skrivni kraj skril,
da bi ga jaz ne videl? pravi Bog".  Jer. 23, 24.

7 )  Bog je n e s k o n č n o s v e t: hoče in ljubi vse
dobro, in sovraži vse budo. ,,Svet, svet, svet je Go¬
spod Bog vojskir.ih trum".  Iz. 6, 3.

• r  . 8), Bog je n e s k o n č n o r e s n i č e n i n z v e s t:
vse, kai' reče, je res; in vse, kar obljubi ali zažuga,
gotovo spolni. „Gospodova beseda je prava, in vsa
njegova dela so v zvestobi".  Ps. 32, 4.

'i j,  9) Bog je n e s p r e m e n 1 j i v: je vekomaj ravno
tisti. „Jaz sem Gospod in se ne spreminjam".  Mat- 3, 6.

10) Bog je neskončno dobrotljiv:  skrbi
po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo

lamen doseže. „Katro veli-
'■! vse si v modrosti na-

nfiv

gočen:  stvaril ie

nebo

od njega. „ Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober .“
Ps. 134,  3.  *<*>*-?**

11) Bog' je neskončno usmiljen:  nam od¬
pušča naše grehe, ako se resnično poboljšamo. „Bo-
dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen Luk. 6, 36.

12) Bog je neskončno pravičen,  vse dobro
plačuje, in vse hudo kaznuje, natanko, kakor si kdo
zasluži. „ Bog bo povrnil vsakemu po njegovih delih. 1 ' l
Rim. 2, 6.

Koliko je božjih oseb  ?

Tri Božje osebe so: Oče,  Sin  in sveti Duh.

Kako se tri Božje osebe mej seboj razločujejo?

Bog Oče  je sam od sebe od vekomaj; Bog
Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti
Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬
komaj.

Katera dela se vsaki osebi posebej prilaslujejo ?

Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje,  Bogu
Sinu odrešenje,  Bogu .svetemu Duhu posve-
č e n j e.

Kako se imenujejo vse tri Božje osebe skupaj ?

Vse tri Božje osebe skupaj se imenujejo pre¬
sveta Trojica.

8 čim spoznava katoliški kristjan presveto Trojico ?

Katoliški kristjan spoznava presveto Trojico z
znamenjem svetega križa, ker vsako teh treh Božjih
oseb imenuje, kadar se prekrižuje.

Kaj zraven tega katoliški kristjan še spoznava z znamenjem
svetega križa't

Katoliški kristjan z znamenjem svetega križa
tudi še spoznava, daje Jezus Kristus za nas
na križu umeri  in nas s svojo smrtjo odrešil.

— 8  —

b) O stvarjenji.

Kdo je vse stvaril?

Bog je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je.

Kaj pomeni beseda  stvariti?

Beseda stvariti  pomeni: iz nič kaj narediti.
Kaj nam, pripoveduje sveto pismo o stvarjenji sveta ?

Sveto pismo nam o stvarjenji sveta pripoveduje
to-le: V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo.
Zemlja pa je bila pusta in prazna; voda in tema ste
jo pokrivale.

V koliko dneh je Bog zemljo človeku za prebivanje vravnal ?
‘j,  Bog je zemljo v šestih dneh človeku za prebi¬

vanje vravnal.

Prvi  dan Bog reče: „Bodi svetloba!" In bila
je svetloba.

Drugi  dan Bog reče: „Bodi nebes!" In bil je
nebes. Nekaj vode je šlo v oblake.

Tretji  dan Bog reče: „Naj se steče voda v en
kraj, in suha zemlja naj se prikaže!" In bili so stu¬
denci, potoki, reke, jezera in morja, in prikazala se
je suha zemlja. Tudi še Bog ukaže, da naj zemlja
rodi travo, zelišča in drevesa, in zgodilo se je tako.

Četrti  dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu,
naj razsvetljujejo zemljo in naj vrste noč in dan in
letne čase!" In bile so luči na nebu: solnce, luna in
brez števila zvezd.

Peti  dan Bog reče: „Naj bodo ribe v vodi in
ptice v pod nebom!" In bile so.

Šesti  dan Bog reče: „Naj rodi zemlja laznino,
živino in zverino!" In zgodilo se je. In posljednjič
reče: „Naredimo človeka po svoji podobi,  in naj
gospoduje vsej zemlji!" In človek je bil. In vse, kar
je Bog naredil, je bilo prav dobro.

Sedmi  dan je Bog počival, to je, nehal je stva¬
riti, in je ta dan blagoslovil in posvetil.

— 9

Katere so nar imenitniše stvari Božje?

Nar imenitniše stvari Božje so angelji in ljudje.

Kaj so angelji ?

An gel ji so zgoli duhovi, kateri imajo ura ia
voljo, telesa pa ne.

Zakaj je Bog angelje stvaril ?

Bog je angelje stvaril, da bi ga spoznali, častili,
ljubili, molili, mu služili, in ljudi varovali.

Kako pravimo angeljem, ki ljudi varujejo ?

Angeljem, ki ljudi varujejo, pravimo angelji
v a r h i.

....

Kakosni so bili angelji precej po stvarjenji?

Dobri so bili, v milosti Božji, in v veliki po¬
polnosti.

Ali so vsi angelji v milosti Božji ostali  ?

Veliko angeljev se je z napuhom zoper Boga
pregrešilo in milost Božjo zgubilo.

Kako je Bog napuhnjene angelje kaznoval ?

Napuhnjene angelje, ki jih imenujemo hudobne
duhove,  je Bog vekomaj zavrgel in v pekel pahn  il.

Kako je Bog človeka stvaril ?

Bog je hotel, da iz prsti bodi telo. In bilo je.
Pa živelo še ni. Tedaj je dušo vanj dihnil, in živel
>  je prvi človek, Adam.

Kako je Bog druzega človeka stvaril?

Ko je Adam trdno spal, je Bog hotel, da bodi
iz njegovega rebra človeško truplo. Temu truplu je
Bog dušo dal. In bil je drugi človek, Eva.

Iz česa je tedaj človek?

človek je iz telesa in iz neumrjoče duše,
katera je po Bož]i podobi  stvarjena.

— 10

Zlikaj je Bog človeka sioaril ?

Bog je človeka stvaril, da bi ga spoznal, častil,
ljubil, molil, mu služil in pokoren bil, in da bi bil
večno zveličan.

Kje sta živela prva človeka ?

Prva človeka sta živela v silno lepem in pri¬
jetnem kraji, kateremu se paradiž ali raj pravi. Imela
sta vse potrebne reči, in prav dobro se jima je godilo.

Kakošno je bilo telo prvih človekov?

Telo  prvih človekov je bilo zdravo, trdno in
po posebni milosti Božji neumrjoče.

Kakošna je bila duša prvih človekov  ?

Um prvih človekov je bil razsvetljen,  da
sta lahko Boga prav spoznavala; volja je bila k
dobremu nagnjena;  bila sta nedolžna in Bogu
prijetna ali v milosti Božji.

Ali sta bila prva človeka zmirom Bogu, pokorna?

Prva človeka Adam in Eva nista bila zmirom
Bogu pokorna.

V kateri reči sta bila prva človeka Bogu nepokorna?

Po hudobnem duhu v kačji podobi zapeljana,
sta jedla sad z drevesa, katerega jima je bil Bog
prepovedal, in sta s tem grešila.

Kaj je greh prvima človekoma škodoval?

Greli je prvima človekoma veliko škodoval na
duši in na telesu.

Kaj je greh prvima človekoma na telesu škodoval?

Po grehu je telo  prvih človekov oslabelo in
je bilo umrjoče.

— li¬

ju*; je greh prvima človekoma na duši škodoval?

Po greliu je um prvih človekov o t e m n e 1, da
Boga nista prav spoznala; volja je bila k hu¬
demu nagnjena; zgubila  sta  nedolžnost in
posvečujočo milost Božjo;  Bogu sta bila zo¬
per n a, in zaslužila sta vekomaj zavržena
biti.

Ali je ta greh samo našim prvim staršem škodoval?

Ta greh ni samo našim prvim staršem škodoval,
ampak tudi nam,  ki smo iz njih rodu, prinesel
nam je časno in večno smrt,  in še veliko
druzega hudega na duši in na telesu.

Kako se temu grehu pravi?

Teinu grehu se pravi izvirni ali podedovani
greh,  ker iz prvega človeka v vse ljudi izvira,
ali ker smo ga vsi od prvega človeka podedovali.
„Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu
smrt; in tako je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi
v njem grešili Rim. 5, 12. ..

Ali je Bog človeka zavoljo tega vekomaj zavrgel't

Bog človeka ni vekomaj zavrgel, temuč mu je
obljubil Odrešenika, ki se mu tudi Mesija (Kristus.
Maziljenec) pravi.

Ah je obljubljeni Odrešenik precej po grehu prvih staršev na
svet prišel?

Objubljeni Odrešenik je še le štiri tavžent let
po grehu prvih staršev na svet prišel.

Ali je Bog ljudi mej tem brez pomoči pustil ?

Že prva človeka in pozneje več svetih mož je
Bog sam podučeval, kakošen je in kaj od nas hoče.
Ti sveti možje, kijih  očake imenujemo, so: Noe,
Abraham, Izak, Jakob.

— 12

Po katerih svetih možeh je Bog Jakobove mlajše podučeval ?

Jakobove mlajše— hebrejsko, izraelsko
ali judovsko ljudstvo — je Bog po Mojzesu
in druzih prerokih podučeval.

S čim so preroki spričevali, da jih je Bog poslali

Da jih je Bog poslal, so preroki spričevali a
čudeži,  to je, s takimi deli, ki jih nobeden ne
more storiti, kakor sam Bog; in s prerokova¬
njem,  to je z napovedovanjem takih prihodnjih reči,
ki jih nobeden ne more vedeti, kakor sam Bog.

Kaj so preroki o obljubljenem Odrešeniku prerokovali V

Preroki so prerokovali: da bo Odrešenik iz J u-
dovega  rodu in iz Davidove hiše; da bo sveta
devica  njegova mati; da bode v Betlehemu  rojen
in v Nazaretu  zrejen; da bo svet  mož  v puščavi
ljudi k pokori in poboljšanju opominjal in jih tako
na njegov prihod pripravljal; da bo potem Odre¬
šenik  sam očitno mej ljudi stopil, jih učil in
čudeže  delal; da ga bodo hudobni Judje zavoljo
njegovega uka sovražili,  preganjali in poslednjič
umorili; da pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od
mrtvih vstal;  da se bo potem njegov uk po
vsem svetu razširil,  in se ohranil do konca
sveta.

Zakaj je Bog tolikanj o Mesiju po prerokih napovedoval ?

Zato je Bog po prerokih tolikanj o Mesiju na¬
povedoval, da bi ga ljudje, kadar bi prišel, mogli
po teh znamenjih spoznati.

Kdaj je obljubljeni Odrešenik na svet prišel ?

Obljubljeni Odrešenik je pred osemnajst sto
leti na svet prišel, in on je Jezus Kristus.

•tVpT

— 13 —

~ 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega, Go«

spoda našega.

Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus je: 1) edinorojeni Sin Boga Očeta ;
2) Bog in človek skupaj; 3) naš odrešenik in Izve-
ličar; 4) naš Gospod, zapovednik in učenik.

Zakaj se Jezus Kristus imenuje  edinorojeni Sin Boga Očeta?

Jezus Kristus se imenuje edinorojeni  Sin
Boga Očeta, ker je on  sam  iz Boga Očeta od ve¬
komaj rojen. „Bog je svit tako ljubil, da je dal svo¬
jega edinorojenega Simi; da, kdorkoli vanj veruje se
ne pogubi, temuč ima večno življenje.“  Jan. 3, 16.

Zakaj pravimo, da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj?

Jezus Kristus je Bog in človek skupaj,  t<  r
je Bog od vekomaj in ker se je v času včlovečil.
„ V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu,
in Bog je bila Beseda. In Beseda je meso postala, in
je mej nami prebivala."  Jan. 1, 1, i4.

Koliko nat or ima tedaj Jezus Kristus?

Jezus ima dve natori, božjo m človeško.
Koliko oseb ima Jezus Kristus ?

Jezus ima eno Božjo  osebo, s katero je člo¬
veško natoro zedinil.

Koliko volj ima Jezus Kristus?

Jezus ima dve volji, božjo in človeško. „Oče,
ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti“,  je molil Jezus
na Oljski gori. Mat. 26, 39.

Ali je Kristus nebeškemu Očetu v vsem enak?

Kakor Bog je Jezus Kristus nebeškemu Očetu
v vsem enak. „Jaz in Oče sva eno."  Jan. 10, 30. Ka¬
kor človek mu pa ni enak, ampak je manjši. „Oče
je večji od mene."  Jan. 14, 28.

— 14 —

Zakaj se je Sin Božji včloveeil  V "

Sin Božji se je včlovečil, da nas je s svojo
smrtjo na križu greha in večnega pogubljenja odrešil,
in nam večno zveličanje zadobil. Zato mu je ime
Jezus (Odrešenik. Izveličar).

Kako je Jezus Kristus naš Gospod ?

Jezus Kristus je naš G-ospod,  ker je pravi v
Bog in naš Odrešenik.

3. Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz
Marije Device.

Ali ima Jezus očeta''

Kakor Bog ima Jezus nebeškega Očeta; kakor
človek pa nima očeta. Jožef je bil le rednik Jezusa
Kristusa.

Ali ima Jezus Mater V

Kakor Bog Jezus nima matere; kakor človek
pa ima Mater Marijo, presveto Devico, katera ga
je od svetega Dulia spočela.

Zakaj se Marija  Mati Božja imenuje?

Marija se imenuje Mati Božja,  ker je mati
Jezusa Kristusa, kateri je Bog in človek skupaj.

Kaj uči sveta cerkev zavoljo te velike časti Marije Device ?

Zavoljo te velike časti Marije Device uči sveta
cerkev, da je bila Marija  s posebno milostjo Božjo
po zasluženji Jezusa Kristusa brez madeža iz¬
virnega greha spočeta.

Kdo je Mariji oznanil, da bode mati Jezusova?

Angelj Gabrijel, poslan od Boga v mesto Na¬
zaret, je Devici Mariji oznanil, da bo mati Jezusova.

Kje je bil Jezus rojen  ?

Jezus je bil v Betlehemu v hlevu rojen.

—- 15 -r-

Komu je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ?

Kojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1)
po angelju pastirjem; 2) po zvezdi modrim v jutrovi
deželi; 3) po modrih kralju Herodu in pismarjem;
4) po Simeonu in Ani v tempeljnn ljudem.

Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa?

Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je to
zgodilo:

1) Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je angelj
oznanil.

2) Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan
in Jezus imenovan.

3) Modri iz jutrove dežele so ga molili in mu
darovali zlata, kadila in mire.

4) Jezus je grozovitnemu Herodu, kateri ga je
hotel umoriti, v Egipt ubežal.

5) Od ondod je bil po Herodovi smrti v Na¬
zaret nazaj pripeljan in v tem mestu izrejen.

Kaj imenitnega vemo o Jezusovi mladosti?

O Jezusovi mladosti to vemo:

1) Ko je bil Jezus 12 let star, je prišel s svo¬
jimi starši v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku.

2) Jezus je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so
ga pa stariši v tempeljnu našli, kjer je mej učeniki
sedel, ter jih poslušal in izpraševal tako, da so se
vsi čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom.

3) Jezus se je zopet v Nazaret vrnil in je
ondi ostal.

4) Bil je pokoren svojim staršem.

5) Eastel je v starosti, modrosti in milosti pri

Bogu in pri ljudeh. r ^

' ,X

Kaj posebnega se je zgodilo, preden je Jezus učiti začel?

Preden je Jezus učiti začel, se je to zgodilo:

— 16 —

1)  Sv. Janez Krstnik je pričal, da je Jezus
jagnje Božje, katero odjeinlje grehe sveta.

2)  Jezus se je dal sv. Janezu krstiti v reki
Jordanu.

3) Sveti Duh se je v golobji podobi nad Jezu¬
som prikazal.

4)  Bog oče se je oglasil, rekoč: „Ta je moj
ljubeznjivi Sin, nad katerim imam dopadajenje.“

5)  Jezus je bil od svetega Duha v puščavo pe¬
ljali, in ko se je 40 dni in 40 noči postil, ga je hu¬
dobni duh skušal, in potem so mu angelji stregli.
Kaj posebnega se je zgodilo potem, ko je bil Jezus učiti začel?

Potem, ko je bil Jezus učiti začel, se je po¬
sebno to zgodilo.

1)  Jezus je po svoji domači deželi hodil od
kraja do kraja.

2)  Privzel si je učencev, izmej katerih je iz¬
volil 12 aposteljnov.

3) Oznanoval je svoj božji nauk: razodeval je
vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in učil
je lepe čednosti, ki smo jih dolžni v dejanji spol-
novati.

4)  Svaril je nejevero in pregrehe, in razdeval
zmote Judov, pismarjev in farizejev.

5)  Potrjeval je svoj nauk z besedami svetega
pisma, s čudeži in z lastnimi izgledi.

6) Prerokoval je prihodnje reči.

7) Povsod je dobrote skazoval.

Kak osne čudeže je Jezus delaVi

Jezus je v Kani Galilejski vodo v vino spre¬
menil, dvakrat z malo hlebi in ribami več tavžent
ljudi nasitil, vetru in morju zapovedal, po morju
hodil kakor po suhem.

Kakošne čudeže je Jezus sosebno nad ljudmi delal?

Jezus je dajal slepim, da so videli; gluhim, da
so slišali; mutastim, da so govorili; hromim, da so

17  —

hodili; gobove je očiševal; vsakoršne bolnike, tudi
take, ki so bili daleč od njega, je ozdravljal; hu¬
dobne duhove je izganjal, in mrtve oživljal (Jajrovo
hčer, najmljanskega mladenča, Lazarja, ki je že štiri
dni v grobu ležal).

Kako je Jezus te čudeže delal ?

Le pogledal, rekel, hotel je, in čudež se je
zgodil.

Katere prihodnje reči je Jezus prerokoval ?

Jezus je prerokoval, da bo veliko trpel, na
križu umrl in tretji dan od mrtvih vstal; aposteljnom
je prerokoval, kako se jim bo po njegovi smrti hudo
godilo, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, da jim
bo svetega Duha poslal: prerokoval je, da bosta
mesto Jeruzalem in tempelj razdjana, da se bo
njegov uk povsod razširil in ohranil do konca sveta.
In ta prerokovanja so se natanko spolnila ali se še
spolnujejo.

Ali so vsi verovali v Jezusa ?

Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki judovski
duhovni, pismarji in farizeji so ga pa sovražili za¬
voljo njegovega uka, in so ga iskali umoriti.

4. Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil. umrl in
v grob položen.

Ali je zamogel Jezus trpeti ?

Jezus je zamogel trpeti, ker je bil Bog in člo¬
vek  skupaj, in je tudi res trpel na duši in na te¬
lesu. Na duši je trpel veliko bridkost in žalost, na
telesu pa veliko rev in težav, veliko tepenja in ran,
ker je bil bičan, s trnjem kronan in križan.

Kdo je Jezusa sovražnikom izdal ?

Juda Iškarijot izmej dvanajst aposteljnov je
Jezusa za trideset srebrnikov sovražnikom izdal.

18 —

Kaj je Jezus še pred svojim trpljenjem tisti večer storili

Jezus je še pred svojim trpljenjem tisti večer z
aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umival,
in zakrament svetega Kešnjega telesa postavil.

Kam je šel Jezus po zadnji večerji s svojimi aposteljni?

Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi apo¬
steljni na Oljsko goro, in je ondi trpel veliko žalost
in smrtne težave, ter molil, rekoč: „Oče! ako je
mogoče, naj gre od mene to grenko trpljenje; pa ne
kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš!“

Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus odmolil ?

Ko je bil Jezus odmolil, ga je angelj iz nebes
potrdil, in je z aposteljni šel izdajalcu naproti. Briči
in vojšaki so Jezusa prijeli, zvezali, peljali k Anu
in Kajfu, drugi dan pa k rimskemu oblastniku Pon-
ciju Pilatu, iz same nevošljivosti in sovraštva so
ga krivo tožili in kričali, da mora križan biti. In
Pilat je iz strahu pred Judi nedolžnega Jezusa v
smrt na križi obsodil.

Kje je bil Jezus križan?

Jezus Kristus je bil na gori Kalvariji blizo
mesta Jeruzalema križan, in je na križu umrl.

Kaj se je godilo, ko je Jezus na križu visel ?

1) Jezus je za svoje sovražnike molil: „Oče!
odpusti jim j saj ne vedo, kaj delajo.“

2) Skesanega razbojnika je potolažil, rekoč:
,,Resnično ti povem, danes boš z menoj v raji.“

v  3) Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Mariji:
„Žena! glej tvoj sin /“ In Janezu: „Glej tvoja mati!“
4) Opoldne je solnce otemnelo, in tema je bila
po vsej zemlji do treh popoldne, in tedaj je naznanil
Jezus svoje trpljenje in zapuščenost, rekoč: „Moj
Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?“

— 19 —

5) Prevelicega trpljenja žejin, je rekel: „Žejin
sem!“  in so mu dali jesilia.

6) Rekel je: „Dopolnjeno je!“

7) Zavpil je z velikim glasom: „Oče, v tvoje
roke izročim, svojo dušo!“  In ko je bil to izrekel, je
glavo nagnil in umrl.

Ko j se je ob Jezusovi smrti godilo  ?

Zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo od vrha
do tal; zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi
so se odpirali; stotnik in kateri so ž njim Jezusa
varovali, so se silno bali in so rekli: ,,Resnično, ta
je bil Božji Sin!“  Vsi pa, ki so to videli, so se na
prsi trkali in se trepetaje vrnili. (Mat. 27. 54.)

Kdo je telo Jezusovo pokopal ?

Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezusovo telo
pokopala v nov, v skalo vsekan grob, kamor še
nikdo ni bil položen.

5. Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.

Kam je šla duša Jezusova, Teo se je bila od telesa ločila?

Ko se je bila duša Jezusova od telesa ločila,
je šla pred pekel oznanit odrešenje pravičnim, ki so
ga ondi mirno in brez trpljenja čakali.

Kdaj je Jezus od mrtvih vstali

Jezus je tretji dan po svoji smrti iz lastne
moči, neumrjoč in častitljiv, kakor premagalec smrti
in hudobnega duha, od mrtvih vstal.

Kukaj je Jezus Kristus od mrtvih vstal  ?

Jezus Kristus je od mrtvih vstal:

1) Da je spolnil sveto pismo in svoje lastno
prerokovanje. „Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne
boš pripustil svojemu Svetemu videti trohnobe Pa.
15, 10. „Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj, in v

— 20  —

treh dneh ga bom postavil. On je pa govoril o tem *
peljnu svojega telesa.“  Jan. 2, 19, 21.

2) Da je svet prepričal, da je resnico učil in
da ga je res Bog poslal. Jezus je rekel hudobnim
farizejem, da se jim bode dalo znamenje Jona preroka.
„Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma
tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin človekov v srcu
zemlje tri dni in tri noči.“  Mat. 12, 40.

3) Da je naše upanje potrdil in nam prihodnje
vstajenje zagotovil. Jezus sam pravi: „Jaz sem vsta¬
jenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno
umrje.“  Jan. 11, 25.

Kako je Jezus aposteljne in učence prepričal , da je res od
mrtvih vstal ?

Jezus se je prikazal pobožnim ženam, Magda¬
leni, Petru, dvema učencema, ki sta šla v Emavs,
in večkrat zbranim učencem; je vpričo njih jedel in
se jim dal dotakniti, enkrat se je več kot pet sto
učencem na gori prikazal, in jih je s tem popolnoma
prepričal, da je res od mrtvih vstal. Tudi Jezusovi
sovražniki so njegovo vstajenje zvedeli po vojakih,
ki so grob varovali.

6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsega-

mogočnega.

Kdaj je šel Jezus v nebesa ?

Jezus je šel štirdeseti dan po svojem vstajenji,
vpričo svojih učencev, na Oljski gori, iz lastne moči
v nebesa.

Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnegat
To se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast in
oblast v nebesih in na zemlji. ^

7. Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.


Ali bo Jezus še Maj prišel  ?

Jezus sam je rekel in dva angelja sta pričala

21  —

pri njegovem vnebohodu, da bo še prišel konec sveta
z veliko močjo in častjo v oblakih neba, zato da bo
sodil vse ljudi, žive in mrtve, to je, dobre in hu¬
dobne, in da bo vsakemu povrnil po njegovih delili.
„ Videli bodo Sinu človeškega priti v oblakih neba z
veliko močjo in veličastvom Mat. 24, 30. „ Vsi se

moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim,
da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali
dobro ali hudo.“  2. Kor. 5, 10.

8. Verujem v svetega Duha.

Kdo je sveti Duh?

Sveti Duh je tretja Božja oseba; on je pravi

Bog.

Kaj moramo verovati o svetem Duhu ?

O svetem Duhu moramo verovati:

1) Da sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga
Sina od vekomaj. „Kadarpa pride Tolaznik, katerega
vam bom  jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kateri od
Očeta izhaja, on bo pričeval  0 meni.“  Jan. 15, 26.

2) Da nas sveti Duh posvečuje. „Ne iz del pra¬
vičnosti, katere smo mi storili, ampak po svojem usmi¬
ljenji nas je izveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja
svetega Duha.“  Tit. 3, 5.

Kje nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duh nas posvečuje: 1) Pri svetem krstu.
2) V zakramentu svete pokore. 3) Kolikorkrat druge
svete zakramente vredno prejemamo.

Kako nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duli nas posvečuje, ker v nas vlije po¬
svečujočo milost, in nas stori Božje otroke, ali pa
posvečujočo milost v nas pomnoži. Zraven tega pa
še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po
Božji volji ravnati, in nam deli svoje darove. „Da-

— 22  —

rovi so mnogoteri, Duh je pa eden. Vse to pa dela
j eden in ramo tisti Duh, kateri deli slehernemu, kakor

hoče. u  1. Kor. 12, 4, 11.

Kateri so darovi svetega Duha’!

Darovi svetega Duha so ti: 1) dar modrosti, 2)
-dar umnosti, 3) dar sveta, 4) dar moči, 5) dar uče¬
nosti, 6) dar pobožnosti, 7) dar strahu Božjega.

9. Sveta katoliška cerkev; občestvo svetnikov.

Kaj je sveta katoliška cerkev ?

Sveta katoliška cerkev  je vidna družba
vseh pravovernih kristjanov pod vidnim poglavarjem,
rimskim papežem, kateri ene nauke verujejo, in ene
zakramente prejemajo.

Kdo je nevidni poglavar svete cerkve ?

Nevidni poglavar  svete cerkve je Jezus
Kristus,  ker je njen začetnik, in ker je obljubil
pri njej biti vse dni do konca.

Komu je Jezus vladanje svoje cerkve izročil ?

Jezus je aposteljnom in njih naslednikom vla¬
danje svoje cerkve izročil, ker jim je rekel: „ Kakor
je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem .“ Jan. 20, 21.
„Besnično, vam povem, karkoli boste zavezali na
zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste
razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 1 '-
Mat. 18, 18.

Katerega izmej aposteljnov je Jezus vidnega poglavarja svoji
cerkvi postavil ?

Jezus je aposteljna Petra vidnega pogla¬
varja  svoji cerkvi postavil, katerega naslednik je
rimski papež. „77 si peter {skala), in na to skalo
bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo
■zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva;

— 23 —

in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v
nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razve¬
zano tudi v nebesih.“  Mat. 16, 18, 19. „Simon Simon!'
</lej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal ka¬
kor pšenico. Jaz pa sem prosil zate, da ne jenja tvoja
vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi
svoje brate.“  Luk. 22, 31, 32. „Pasi moje jagnjeta*,
pasi moje ovce.“  Jan. 21, 16, 17.

C e nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri ostanejo, komu jih
gre razsoditi?

če nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vsta-
rejo, jili gre razsoditi papežu in škofom, pravim,
prednikom Jezusove cerkve.

Ali se morejo škofje z rimskim papežem v Jezusovem uku-
zmotiti?

Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Jezu¬
sovem uku zmotiti, ker je Jezus aposteljnom in njih
naslenikom Obljubil, da bo pri njih vse dni do
konca sveta, in da jim bo sv...Duha poslal, kateri jih
bo vso resnico učil, in bo pri njih ostal vekomaj.

Po katerih znamenjih se spozna prava cerkev ?

Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih
znamenjih, in ta so: 1) da je edina, 2) sveta, 3)
katoliška ali vesoljna, 4) apostoljska.

Kako je prava cerkev edina ?

Prava cerkev je edina, ker ima 1) enega
poglavarja, 2) eno vero, 3) ene zakramente. „En
Gospod (je), ena vera , en krst.“  Ef. 4, 5.

Kako je prava cerkev sveta  7

Prava ceikev je sveta:  1) ker je njen začetnik
Jezus Kristus svet; 2 >  ker je njen nauk svet;
3) ker ima svete zakramente; 4) ker svoje verne k
svetosti napeljuje; 5) ker so zmiraj svetniki v njej.

— 24 —

„Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi v vsem
svojem obnašanji sveti bodite. 11  1. Per. 1, 15.

Kako je prava cerkev katoliška ali ves oljnat

Prava cerkev je katoliška ali vesoljna,
ker jo je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase,
in za vse kraje postavil, in ker vse veruje, kar je
Jezus Kristus učil, in ima vse zakramente, ki jih je
Jezus Kristus postavil. „Pojdite in učite vse narode.
Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal.
In glejte! jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta. 11
Mat' 28, 19, 20.

Kako je prava cerkev apostoljska  ?

Prava cerkev je apostoljska:  1) ker veruje
in uči, kar so aposteljni verovali  in učili; 2) ker
so njeni škofje nasledniki aposteljnov.  „Vzidani
ste na stalo aposteljnov in prerokov in poglavitni vdgelni
kamen je sam Kristus Jezus. 11  Ef. 2, 20.

Katera cerkev ima vsa ta znamenja, da je pr aval

Le sama katoliška  cerkev ima vse ta zna¬
menja; torej je le naša cerkev prava Jezusova
cerkev; vse druge so se pozneje začele, so pravo
vero pokazile.

Kako se še druga imenuje prava cerkev ?

Prava cerkev se tudi rimska imenuje, ker je
rimski papež njen vidni poglavar in srednik cerkvene
edinosti.

Kakošno zvezo imajo pravoverni kristjani mej seboj  ?

Pravoverni kristjani imajo mej seboj zvezo,
kakor udje enega telesa. „KaJcor imamo v enem te¬
lesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega
opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, sle-
hern pa smo eden druzega udje. 11  Rim. 12, 4, 5.

— 25

Kako se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje  ?

Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje
občestvo svetnikov.

Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje  občestvo ?

Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje
občestvo,  ker se vsi pravoverni kristjani duhovnih
dobrot vdeleževajo.

Katere so duhovne dobrote, ki se jih vsi pravoverni kristjani
vdeleževajo.

Duhovne dobrote, ki se jih vsi pravoverni krist¬
jani vdeleževajo, so: 1) Jezusov uk, 2i sveti zakra¬
menti, 3) daritev svete maše, 4) molitev, 5) dobra
dela in zasluženje vernih kristjanov.

Zakaj se ta zveza pravovernih kristjanov imenuje občestvo

svetnikov?

Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje ob¬
čestvo svetnikov, ker so vsi pravoverni  kristjani
v zakramentu svetega krsta posvečeni in k svetosti
poklicani.

Kateri so udje svete cerkve, ki so mej seboj združeni in zvezani  >

Udje svete cerkve, ki so mej seboj zvezani in
združeni, so ti: 1) verni na zemlji, 2) svetniki v
nebesih, 3) duše v vicah.

Kako smo verni na zemlji v zvezi mej seboj  ?

Verni na zemlji smo si tako v zvezi, da molimo
eden za druzega in si z druzimi dobrimi deli poma¬
gamo. „Molite eden za druzega, da boste ohranjeni ;
veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega
Jak. 5, 16.

Kako smo verni na zemlji v zvezi z dušami v vicah  ?

Verni na zemlji smo ž njimi tako v zvezi, da mi
za duše v vicah Boga prosimo, in jim z molitvijo, z.
dobrimi deli in posebno z daritvijo svete maše po-

26

magamo, duše v vicah pa za verne na zemlji Boga
prosijo. „Sveta in dobra je misel za mrtve moliti, da
‘bi bili grehov rešeni.“  2. Mark. 12, 46.

Koko smo verni na zemlji v zvezi s svetniki v nebesih,  ?

Verni na zemlji smo ž njimi tako v zvezi, da
svetnike v nebesih častimo in na pomoč kličemo,
svetniki v nebesih pa za nas na zemlji Boga prosijo. <
„Ljubezen nikoli ne mine.“  1. Kor. 13, 8.

40. Odpuščanje grehov.

Kaj nas uči člen apostoljske vere:  Odpuščanje grehov?

Ta člen apostoljske vere nas uči, da je Jezus
Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe odpuščati.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati  ?

Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast
grehe odpuščati.

Kje se grehi odpuščajo  ?

Grehi se o Ipuščajo v zakramentu svetega krsta
in v zakramentu svete pokore.

Ki eri grehi se odpuščajo pri svetem krstu  ?

Pri svetem krstu se odpuščajo izvirni greh in
vsi pred svetim krstom storjeni grehi.

Kteri grehi se odpuščajo pri sveti pokoril

Pri sveti pokori se odpuščajo vsi po svetem krstu
storjeni grehi.

41. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje Amen.

Kaj nas je učil Jezus o stanu človekovem po smrti  V

Jezus nas je učil o človekovem stanu po smrti:

1) Da je človeška duša neumrjoča. 2) Da je precej
po smrti vsak človek posebej sojen. 3) Da duše
tistih ljudi, ki v milosti Božji umrjo, pa vendar niso.
brez vseh malih grehov, v vice pridejo. 4) Da duše''

pravičnih, ki so popolnoma čiste, v nebesa pridejo.
5) Da so duše grešnikov, kateri v smrtnem grelni,
umrjo, v pekel obsojene. 6) Da se bodo sodnji dan
trupla vseh mrtvih zopet z dušami sklenile in iz.
zemlje vstale. 7) Da bo potem splošna ali poslednja
sodba, po kateri bodo pravični vekomaj v nebesih,
plačevani, grešniki pa v peklu vekomaj kaznovani.

Kaj pomeni beseda  Amen?

Beseda A m e n pomeni: Resnično  je — vse
to trdno verujem,

II. 0 krčanskem upanju.

Kaj se pravi krčansko upati"!

K r š a n s k o upati  se pravi: od Boga za trdno
pričakovati, kar nam je zavoljo neskončnega zaslu-
ženja Jezusa Kristusa obljubil.

Kaj upamo od Boga"!

Od Boga upamo večno žjvljenje,  toje, večno
izveličanje, in vse pripomočke, ki jih k izveličanju
potrebujemo.

Zakaj tipamo ■» Boga ?

V Boga upamo, ker je v s e g a m o g o č e n, zvest
v svojih obljubah,neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen,  torej more in hoče  vse spolniti, kar je

obljubil.

Ali je krčansko upanje potrebno  V

Kršansko upanje je tako potrebno, da brez njega
ni mogoče Bogu dopasti. „Zdajpa ostanejo vera, upanje,
ljubezen, to troje.“  1. Kor. 13, 13.

S čem krčansko upanje nar bolj skazujemo  ?

Kršansko upanje nar bolj skazujemo z m o-
lit vij o.

28  —

Kaj je molitev ?

Molitev je povzdigovanje duha, k Bogu.

Zakaj molimo  ?

Zato molimo, da Boga, svojega nar vikšega
“Gospoda častimo, za prejete dobrote hvalimo, in
prosimo potrebnih dobrot, posebno, da bi nam grehe
odpustil, nam v vseh nadlogah pomagal.

Kolikemu je torej molitev?

Molitev je trojna: častilna, hvalilnain
prosil  n a.

Na koliko načinov molimo ?

Molimo ali samo znotranje, ali pa ob enem tudi

zunanje.

Kdaj molimo znotranje?

Znotranje molimo, kadar samo misli in želje k
Bogu povzdigujemo, pa z besedo ne izrekujemo.

Kdaj molimo zunanje?

Z u n a n j e molimo, kadar misli in želje k Bogu
povzdigujemo in ob enem tudi z besedo izrekujemo.

Kaj moramo misliti in želeti, kadar molitev z besedo izrekujemo?

Kadar molimo, moramo ravno to misliti in želeti,
kar z besedo govorimo. Same besede pri Bogu nič
ne veljajo. ,,To ljudstvo me časti z ustnicami, njih
srce je pa daleč od mene u ,  je očital Jezus Judom.
Mat. 15, 8.

Ali je z besedo molili dobro in potrebno  ?

Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako
sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo, k po¬
božnosti vnemamo.

— 29

Ali smo dolžni moliti ?

Dolžni smo moliti, ker dolžni smo Bogu živo za¬
upanje, prisrčno hvaležnost, in največjo čast ska-
zovati, kar se godi z molitvijo; in ker nam je Jezus
moliti zapovedal, in je tudi on neprenehoma molil.
„Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi . 11
Mat. 4, 10. „Prosite in se vam bo dalo.“  Mat. 7, 7.
Kakosna mora biti molitev , da bo Bogu prijetna in nam po-
magljiva ?

Molitev mora hiti:

1) Pobožna,  to je, pri molitvi moramo vselej
v Boga in v to misliti, kar govorimo. „Bog je duh,
in kateri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici
moliti . 11  Jan. 4, 24.

2) Srčna,  to je, v srcu moramo čutiti, kar z
besedo izrekujemo.

3) Resnična,  to je, tudi sami si moramo v
resnici prizadevati za to, česar Boga prosimo.

4. Ponižna,  to je, prepričani bodimo, da smo
zlasti zavolj svojih grehov pred Bogom vsi nevredni
in da nam Bog le iz samega usmiljenja dobrote ska-
zuje. „Molitev ponižnega človeka oblake predere. u
Sir. 35, 21.

5) Skesana,  to je, pravo žalost moramo nad
svojimi grehi imeti, in trdno skleniti, svoje življenje
poboljšati. — Očitni grešnik je trkal na prsi, rekoč:
„Bog bodi milostljiv meni grešniku! 11  In šel je opra¬
vičen domu, prevzetni farizej pa ne. Luk. 18.

6) V Jezusovem imenu,  to je, le v Jezu¬
sovo neskončno zasluženje moramo zaupati, ne pa
v svoje lastne dobra dela. „Ako boste Očeta kaj prosili
v mojem imenu , vam bom dal.“  Jan. 16, 23.

7) S t a n o v i tn a, to je, ne smemo jenjati moliti,
•če tudi nismo precej uslišani. „ Vse, karkoli prosite v
molitvi,  ako verujete, boste prejeli .“ Mat. 21, 22.

8) Vdana v Božj o voljo,  to je, Bogu mo¬
ramo prepustiti, da nas po svoji previdnosti ali usliši,

— 30 —

ali pa lie. „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene
ta kelih ; pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak ka¬
kor ti.“  Mat. 26, 39.

9) Iz dobrega namena,  ali zato, da Boga
častimo, ne pa da bi nas ljudje hvalili. „Kadar mo¬
lite, ne bodite kakor hinavci, kateri radi v shodnicah in
na voglih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje videli.
Resnično, povem vam, prejeli so moje plačilo. Ti pa,
kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli
svojega Boga na skrivnem; in tvoj Oče, kateri na
skrivnem vidi, ti bo povrnil.“  Mat. 6, 5, 6.

Kaj nam pomaga dobra molitev 't

Dobra molitev stori: 1) Da dosežemo, kar Boga
prosimo, ako je v naše zveličanje. „Prosite in se vam
bo dalo. Zakaj slehern, kateri prosi, prejme. 11  Mat. 7, 7,8.

2) Da smo v nadlogah potolaženi. „Č e je kdo
mej vami, žalosten, naj moli.“  Jak. 5, 13.

3)  Da smo v skušnjavah potrjeni ter jih ložej
premagamo. „Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo .“
Mark. 14, 38.

4) Da smo čedalje boljši in pobožniši, in Bogu
prijetniši. „Vaš Oče jim bo dal z nebes dobrega duha,
kateri ga prosijo .“ Luk. 11, 13. To nam spričuje živ¬
ljenje Marije prečiste Device, aposteljnov in vseh
svetnikov.

Kje najdemo ob kratkem, za kar nam je treba moliti'!

Za kar nam je treba moliti, najdemo oh kratkem
v očenašu ali v Gospodovi molitvi.

Zakaj se ta molitev imenuje očenaš ?

Ta molitev se imenuje očenaš,  ker se s tema
besedama pričenja.

Zakaj se ta molitev imenuje Gospodova molitev?

Ta molitev se imenuje Gospodova molitev,
ker jo je učil naš Gospod Jezus Kristus.

— 31

Kdaj je Jezus Kristus moliti učil ?

Učenci so Jezusa prosili rekoč: „Uči nas moliti,“
in Jezus jim je odgovoril: Tako-le molite: „0 če nas,
kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k
nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v
nebesih, tako na zemlji; daj nam danes nas vsakdanji
kruh; in odpusti nam nase dolge, kakor tudi mi od¬
puščamo svojim dolžnikom ; in nas ne vpelji v skušnjavo ;
temuč resi nas hudega. Amen. a
Koliko delov ima očenašl

Očenaš ima ogovor in sedem prošenj.

Katere besede se imenujejo  ogovor?

Ogovor se imenujejo besede: Oče naš, kateri
si v nebesih.

Koga ogovarjamo s teni besedami?

S temi besedami ogovarjamo Boga,  ki je naš

Oče.

Zakaj pravimo Bogu  Oče ?

Bogu pravimo Oče, ker. nas je po svoji podobi
stvaril, in po očetovo za nas skrbi. „ Ali ni en Oče
na vseh? Ali nas ni en Bog stvaril A  Mat. 2, 10.
„ Vso svojo skrb nanj zvrnite, ker njemu je skrb za
vasA  1. Pet. 5, 7.

Zakaj pravimo Bogu  naš Oče ?

Bogu pravimo naš Oče, ker nam je pri svetem
krstu po svetem Duliu dodelil, da smo njegovi otroci,
njegovi deleži in bratje med saboj. „Prejeli ste Duha
posinovljenih otrok, v katerem kličemo: Aha (Oče)!
Ako (smo) pa otroci, (smo) tudi deleži, in sicer deleži
Božji, sodeleži pa Kristusovi Rim. 8, 15, 18.

Zakaj pravimo:  kateri si v nebesih?

»Kateri si v nebesih 11  pravimo zato, ker Bog,
dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno v nebesih

— 32 —

prebiva, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje
kaže in vživati daje.

Kaj prosimo v prvi prošnji:  Posvečeno bodi tvoje ime?

V prvi prošnji prosimo: 1) Da bi vsi ljudje na
zemlji Boga prav spoznali in častili. 2) Da bi se
nejeverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobrnili
in resnično spokorili.

Kuj prosimo v drugi prošnji:  Pridi k nam tvoje kraljestvo?

V drugi  prošnji prosimo: 1) Da bi Bog svoje
kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero razširjal
in vtrjeval, kraljestvo hudobnega duha pa, to je,
pregrehe, nejevere in zmote, razdeval. 2) Da bi Bog
vero, upanje in ljubezen v nas obudil, in te čednosti
v nas množil. 3) Da bi nam po tem življenji nebesa
dodelil.

Kaj prosimo v tretji prošnji:  Zgodi se tvoja volja, kakor
v nebesih, tako na zemlji ?

V tre tj i prošnji prosimo, da bi nam Bog milost
dal, 1) njegovo sveto voljo vselej in povsod tako
zvesto spolnovati, kakor jo angelji in svetniki v ne¬
besih spolnujejo, in 2) v Božjo voljo vselej popolnoma
vdati se.

Kaj prosimo v četrti prošnji:  Daj nam danes naš vsakdanji
kruh ?

V četrti  prošnji prosimo: 1) Da bi nam Bog
dal vsega, česar nam je za telesno in dušno življenje
treba. 2) Da bi Bog draginjo in lakoto dobrotljivo
od nas odvrnil, in pa greh, kateri večkrat take ne¬
sreče za sabo vodi.

Kaj prosimo v peti prošnji:  Odpusti nam naše dolge, ka¬
kor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom?

V peti  prošnji prosimo, da bi nam Bog grehe
odpustil ravno tako, kakor tudi mi iz srca odpu¬
ščamo vsem, kateri so nas razžalili.

— 33

Kaj prosimo v šesti prošnji:  In naqne vpelji v skušnjavo?

V šesti  prošnji prosimo: 1) Da bi Bog od nas
odvrnil skušnjave ali vse to, kar nas v greh nape¬
ljuje. 2) Da bi nam Bog v skušnjavah moč dal, se
jim ustaviti in jih premagati.

Kdo nas skuša ali v greh, napeljuje  ?

Skuša nas:

1) Naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in
poželenje. „ Vsak je skušan, kakor je od svojega po-
željenja vlečen in vabljen .Jak. 1, 14.

2) Svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim go¬
vorjenjem in življenjem, bogastvo, nečimurna čast in
druge posvetne reči. „ Vse, kar je na svetu, je pože-
ljen j e mesa-, in poželjenje oči, in napuli življenja, kar
ni iz Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in njegovo
poželenje. Kdor pa stori, voljo Božjo, ostane vekomaj

1. Jan. 2, 16. 17.

2) Hudobni  duh, ki nam pamet slepi, vero slabi
in prelomnikom Božjih zapoved veselje in srečo obeta.
,,Bodite trezni in čujte; ker hudoba, vaš zopernilc,
hodi okoli kakor rjoveč lev, in išče koga bi požrl. 11
1. Pet. 5, 8.

Ali tudi Bog koga skuša'!

Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo,
z revščino in z drugimi nadlogami, pa le zato, da se
njih svetost lepši pokaže, in da večje zasluženje imajo.
„Blagor človeku, kateri pretrpi skušnjavo; ker sku -
šen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog tistim, ob¬
ljubil, ki.ga ljubijo! 1  Jak. l, 12. „Ker si bil Bogu
prijeten, je bilo treba, da te je skušnjava skusila. u
Tob. 12 13.

Kaj prosimo v sedmi prošnji:  Teinud reši nas Im d ega ?

V sedmi  prošnji prosimo: 1) Da bi nas Bog
zlasti hudega na duši, to je, greha rešil, in nas ob¬
varoval večnih in časnih kazni. 2) Da bi nas Bog

2

— 34

tudi časnih nallog in težav rešil, ako niso k našemu
izveličanju. 3) Da bi nam milost dodelil, vse nadloge
in težave, ki nam jih pošilja, voljno in stanovitno
trpeti. ,,Lončarsko posodo peč poskusi, pravične ljudi
pa skušnjava britkosti.“  Sir. 27, 6.

Kaj pomeni beseda  Amen ?

Beseda Amen  pomeni: Zgodi  se,  ali, zgodilo
se bo, kar prosimo.

Katero molitev večidel očenašu pridevamo  ?

Očenašu večjidel pridevamo češenamarijo  ali
molitev, s katero zlasti presveto Devico Marijo, mater
Božjo, v častimo in na pomoč kličemo, rekoč:

Češena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.
Blažena si mej ženami, in blažen je sad tvojega te¬
lesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas
grešnike zdaj, in o naši smrtni uri. Amen.

Koliko delov ima češenamarijat

Češenamarija ima tri dele: 1) pozdravljenje arh-
angela Gabrijela,  ki je Mariji oznanil, da bo mati
Jezusova: 2) pozdravljenje tete Elizabete,  ki jo je
Marija obiskala; 3) in besede, ki jih je sv. cerkev
pristavila.

Kdaj zlasti časti cerkev Mater Božjo z angelovim češenjem ?

Cerkev zlasti časti Mater Božjo z angelovim
češenjem, kadar zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi
zvoni.

Česa se nam je o tem zvonenji še posebno spominjati  V

O tem zvonenji se moramo sosebno hvaležno ia
pobožno spominjati, da se je Sin Božji včlovečil.

Kaj molimo, kadar zvoni angelovo češenj el

Kadar zvoni angelovo češenje, molimo:

1) Angel Gospodov je oznanil Mariji,
in spočela je od svetega Duha.  Češena Ma¬
rija i. t. d.

35 —

2)  Glej, dekla Gospodova sem, zgodi
se mi po tvoji besedi. Češena Marija  i.  t.  d.

3)  In BesedaJemesopostala,injemej
nami prebivala. Češena Marija i. t. d.

Zvečer se še moli 1 očenaš in 1 češenamarija za duše v vicah.
Cernu je katoliška cerkev sveti rožni venec (roženkranc) vpeljala  ?

Katoliška cerkev je sveti rožni venec vpeljala:

1) da bi se večkrat spominjali nar imenitniših skriv¬
nosti našega odrešenja, namreč: Jezusovega včlove-
čenja, trpljenja in vstajenja; in 2) da bi tudi pre-
čisto Devico Marijo vredno častili.

Koliko delov ima sveti rožni veneči

Sveti rožni venec ima tri dele: veseli, žalostni
in častitljivi del.

I. Veseli del.

Po veri se molijo tri češenamarija in se zvrstoma
pristavi: 1) kateri nam oživi pravo vero; 2) kateri
nam daj trdno upanje; 3) kateri nam užgi pri¬
srčno ljubezen.

1) Katerega si Devica od svetega Duhci spočela.

2) Katerega si Devica v obiskanji Elizabete nosila.

3) Katerega si Devica v Betlehemu rodila.

4) Katerega si Devica v tempeljnu darovala.

5) Katerega si Devica v tempeljnu našla.

II. Ž al ostni del.

Po veri se molijo tri češenamarije in se pristavlja po
vrsti: 1) kateri nam potrdi spomin; 2) kateri
nam razsvetli pamet; 3) kateri nam omeči voljo.

1) Kateri je za nas krvav pot potil.

2) Kateri je za nas bičan bil.

3) Kateri je za nas s trnjem kronan bil.

4) Kateri je za nas težki križ nesel.

5) Kateri je za nas križan bil.

III. Častitljivi del.

Po veri se pri teh češenamarijah pristavi: 1) kateri

2 *

— 36 —

nam vodi naše misli; 2) kateri nam vodi naše
beseie; 3) kateri nam vodi naše djanje.

1) Kateri je od smrti vstal.

2) Kateri je v nebesa šel.

S) Kateri je svetega Duha poslal.

4) Kateri te je v nebesa vzel.

5) Kateri te je v nebesih kronal.

Sli. 0 ljubezni.

Kuj se pravi kršansko ljubiti ?

Kr sansko ljubiti  se pravi: Boga nar večjo
dobroto, zavoljo njega samega, in bližnjega zavoljo
Boga ljubiti; zavoljo Boga vse radovoljno storiti, kar
nam je zapovedal. „Ljubi Gospoda svojega Boga iz
vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, iz vse svoje
■misli, in iz vse svoje moči. Ta je nar večja in prva
zapoved. Druga pa tej enaka: Ljubi svojega bliž-
njeaa kakor sam sebe. u  Mat. 22, 37. 38. 39. Mark,
12.' 30. 31.

Zakcrj moramo Boga še ljubiti?

Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je do nas
neskončno dobrotljiv. „Ljubimo mi Boga, ker nas je
Bog pred ljnbil.“  i- Jan. 4. 19.

Kako moramo Boga ljubiti?

Boga moramo ljubiti čez vse iz vsega srca,
iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči.

Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti?

Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga raji imeti
kakor vse stvari, raji kakor vse, kar nam more pri¬
jetno in dopadljivo biti, in toraj raji vse, tudi živ¬
ljenje dati, kakor Boga razžaliti.

Kdo je naš bližnji ?

Naš bližnji je vsak človek, bodi si prijatelj ali

37 —

sovražnik, kakor nas Jezus Kristus uči v povesti o
usmiljenem Samarijanu.

Kaj se pravi bližnjega ljubiti ?

Bližnjega ljubiti  se pravi: bližnjemu vse
dobro hoteti, in če je mogoče in potrebno, mu tudi
dobro storiti, nikoli pa mu hudega želeti, ali celo
kaj tacega storiti, kar mu je neprijetno in škodljivo.

Kaj se pravi bližnjega  zavoljo Doga ljubiti

Bližnjega zavoljo  Boga ljubiti se pravi: bliž¬
njega zato ljubiti, ker je po Božji podobi stvarjen
in z Jezusovo krvjo odrešen, in ker je Bog za¬
povedal bližnjega ljubiti. „Ako kdo reče: „Ljubim
Boga,“ in sovraži svojega brata , je lažnih. Kdor
namreč ne ljubi svojega brata, katerega vidi, kako
more Boga ljubiti, katerega ne vidi? In to zapoved
imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi
svojega brata.“  1. Jan. 4. 20. 21.

S katerim besedami je Kristus zapoved, bližnjega ljubiti razložil 'i

Kristus je zapoved, bližnjega ljubiti, s temi be¬
sedami razložil. „ Vse karkoli hočete, da vam ljudje
store, tudi vi njim storite. Zakaj to je postava, in
preroki.“  Mat. 7, 12.

Alije krčanska ljubezen potrebna':

Kršanska ljubezen je tako potrebna, da človek,
kateri se pameti zave, brez ljubezni ne more doseči
večnega življenja. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti. u
1. Jan. 3, 14'

Kako sleazujemo ljubezen do Boga in do bližnjega  V

Ljubezen do Boga in do bližnjega skazujemo,
če Božje zapovedi spolnujemo. „Kdor moje zapovedi
ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubil 1  Jan. 14, 21.

38 —

Katere so desetere Božje zapovedi ?

Desetere Božje zapovedi so te:

1) Veruj v enega samega Boga.

2) Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.

3) Posvečuj praznik.

4) Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in
da ti bo dobro na zemlji.

5) Ne ubijaj.

6) Ne prešeštvaj.

7) Ne kradi.

8) Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9) Ne želi svojega bližnjega žene.

10) Ne želi svojega bližnjega blaga.

Komu je dal Bog desetere zapovedi ?

Bog je dal desetere zopovedi Mojzesu na sinajski
gori za izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izliodu iz
Egipta v puščavi.

Kako je dal Bog desetere zapovedi ?

Bog je dal desetere zapovedi ob gromu in
blisku, in jih je izročil Mojzesu zapisane na dveh
kamnenih ploščah.

Ali smo tudi mi dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati‘1

Tudi mi smo dolžni desetere Božje zapovedi
spolnovati, ker jih je Jezus Kristus sam potrdil,
bolj natanko razložil, in nam spolnovati zapovedal.

„Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi .“  Mat. 19,
17. „Nikar ne mislite, da sem prišel razvezoval po¬
stavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem
jih prišel.  Mat 5, 17.

Ali je mogoče desetere Božje zapovedi spolnovati  ?

Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče,
ker Bog vsaeemu k temu potrebno milost da. „Bog
je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri
volji. “  Fil. 2, 13. „Vse zamorem v njem, kateri me
močnega dela.“  Fil. 4. 13.

39

Katere dolžnosti obsegajo desetere Božje zapovedi '?

Prve tri Božje zapovedi obsegajo dolžnosti do
Boga; drugih sedem pa obsegajo dolžnosti pri sle¬
hernem do samega sebe in do bližnjega.

Kje so ob kratkem zapopadene desetere Božje zapovedi ?

Desetere Božje zapovedi so ob kratkem zapopa¬
dene v dveh zapovedih od ljubezni, ki ste; 1) Ljubi
Gospoda svojega Boga iz vsega srca, iz vse duše,
in vse misli, in iz vse moči. 2) Ljubi svojega bližnjega,
kakor sam sebe.

Kaj je pomniti pri vsaki Božji zapovedi ?

Pomniti je, da vsaka Božja zapoved nekaj
zapoveduje, nekaj pa prepoveduje.

Kaj se nam v prvi Božji zapovedi zapoveduje ?

V prvi  Božji zapovedi se nam zapoveduje: v
enega Boga verovati, vanj upati, ga ljubiti in moliti.

Ilaj se nam v prvi Božji zapovedi prepoveduje'?

V prvi  Božji zapovedi se nam prepoveduje:
,1) Nejevera,  kadar kdo ne veruje v pravega

Boga ali ne veruje tega, kar nam je Bog razodel.

2) Malikovanje,  kadar kdo žive ali nežive stvari,
ali narejene podobe po Božje časti.

3) Krivoverstvo,  kadar kdo kako resnico, ki jo
je Bog razodel, in jo sveta cerkev uči, svojeglavno
in trdovratno zametuje.

4) Vedeževanja,  kadar kdo trdi ali vrjame, da
se more iz izmišljenih  znamenj kaj prihodnjega
povedati.

5) Prazna vera,  kadar kdo kacim rečem posebno
moč pripisuje, ki je nimajo ne po natori, ne po raz-
odenji Božjem.

40 —

6) Vraze ali copernije,  kadar kdo hoče s po¬
močjo hudobnih duhov kaj posebnega storiti.

7) Obupnost.,  kadar kdo misli, da mu Bog ne
more ali noče več pomagati.

8) Nezaupnost,  kadar kdo zadosti trdno ne upa,
da mu bo Bog potrebno dal ali pomagal.

9) Predrzno zaupanje v Božjo milost,  kadar kdo
misli, da mu bo Bog že grehe odpustil, naj se po¬
boljša ali ne.

Zakaj angelje častimo in na pomoč kličemo  V

Angelje častimo in na pomoč kličemo, ker so
nam za varuhe odločeni, ker nas ljubijo, za naše
zveličanje skrbe, za nas prosijo, in našo molitev
Bogu darujejo. „Svojim angeljem je zapovedal, zavoljo
tebe, da •naj te varujejo na vseh tvojih potili. Na rokah
te bodo nosili, da kje s svojo nogo ne zadeneš ob kamen.
Ps. 90, 11, 12.

Zakaj svetnike častimo in na pomoč kličemo  ?

Svetnike častimo in na pomoč kličemo, ker so
svetniki prijatli Božji, in tudi za nas Boga prosijo.
„Ta je prijatelj bratov in Izraelovega ljudstva; ta je,
ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jere¬
mija prerok Božji/ 1  2. Mark. 15, 14.

Zakaj podobe častimo  ?

Podobe častimo, ker nam podobe kaj častitlji¬
vega pred oči stavijo; ali katero Božjo osebo, ali
Mater Božjo, ali angelja, ali svetnika. Češenje ni na¬
menjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni.

Zakaj trupla svetnikov častimo  ?

Trupla in svetinje svetnikov častimo: 1) Ker
so svetniki v njih Bogu zvesto služili, ali pa še mu¬
čeni bili. 2) Ker je Bog po truplih svetnikov večkrat
čudeže delal, in ljudem veliko dobrega skazoval.

— 41 —

3)  Ker bo Bog njih trupla po sodnem dnevu v ne¬
besa vzel.

Kaj nam draga Božja zapoved zapoveduje V

Druga  Božja zapoved nam zapoveduje, Božje
ime posvečevati in častitljivo izrekovati.

Kako posvečujemo Božje imet

Božje ime posvečujemo:

1) Če Boga naravnost pred vsem svetom spo¬
znavamo. „ Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, pa
boni tudi jaz spoznal pred svojim Očetom .“ M..t. 10 , 32.

2) Če Boga v dušnih in telesnih potrebah na
pomoč kličemo. „ Kliči me ob dnevu stiske; otel te
bom, in me boš Častil Ps. 49, 15.

3) Če besedo Božjo pridno in pobožno poslu¬
šamo. „Blagor jim, kateri besedo Božjo poslušajo, in
jo ohranijo: 1  Luk. li, 28.

4) "Če s potrebno in pravično prisego Boga na
pričo kličemo, da se verjame, kar pričamo. „Go-
spoda, svojega Boga, se boj, in njemu samemu, služi,
in pri njegovem imenu priseg'(ij.“  5. Mojz. 6, 13.

5) Oe Bogu storjene obljube zvesto spolnujemo.
„Kar je naenkrat prišlo iz tvojih ust, spolni in stori
kakor si obljubil Gospodu, svojemu Bogu, in kakor si
govoril po svoji volji in s svojimi ustmi.“  Mojz. 23, 23.

6) Ce vse, karkoli delamo, v Božjo čast obra¬
čamo ali Bogu darujemo. „Ali jeste ali pijete, ali kaj
druzega delate, vse k časti Božji delajte l. Kor, 10, 31.
Kaj nam druga Božja zapoved prepoveduje V

Druga  Božja zapoved nam prepoveduje,
Božjemu imenu nečast delati.

8 čem se Božjemu imenu nečast delat

Božjemu imenu se nečast dela z vsakim grehom;
zlasti pa:

1) Z bogokletstvom če se o Bogu, o pravi


— 42 —

Teri ali o svetnikih zaničljivo govori. „Kdor preklinja
Gospodovo ime, naj smrti umrje.“  3. Mojž. 24, 16.

2) Če kdo kolne. „Preklinjevalci ne bodo posedli
Božjega kraljestva 1. Kor. 6, 10.

3) Če kdo brez potrebe ali celo po krivem pri¬
sega. ,,Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu, in ne
skruni imena svojega Boga.“  3. Mojz. 19, 12.

4) Če kdo' Bogu storjenih obljub ne spolnuje.
„Kadar storiš obljubo Gospodu svojemu Bogu, ne od¬
lašaj je dopolniti; zakaj Gospod, tvoj Bog, jo bo
terjal; in ako se obotavljaš, ti bode šteto v greh.“
5. Mojz. 23, 21.

5) Če kdo Božje ime brez potrebe in brez časti
izrekuje.

6) Če Božjo besedo kazi ali napak obrača.
„Povem mm, da za vsako prazno besedo, katero bodo
ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan.“

Kaj nam tretja Božja zapoved zapoveduje ?

Tretja  Božja zapoved nam zapoveduje,
v nedeljo, katera je že od apostolskih časov k spo¬
minu Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena
od hlapčevskega dela počivati, in bogoljubne dela
opravljati. „Spomni se, da posvečuješ sobotni dan.“
2. Mojz. 20, 8.

Kaj nam tretja Božja zapoved prepoveduje ?

Tretja  Božja zapoved nam prepoveduje:

1) Vsako ^hlapčevsko delo brez sile in pravega

privoljenja. „Šest dni delaj in opravljaj vse svoje

dela; sedmi dan pa je sobota (počitek) Gospoda,

tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj

s in, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne

tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat.“  2.
Mojz. 20, 9, 10.

2) Vsa druga opravila, katere temu dnevu ali
nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje zadržujejo.

- 43  —

Kaj je v četrti Božji zapovedi zapovedano"?

V četrti Božji zapovedi je otrokom zapo¬
vedano  starše, spoštovati, jih ljubiti, jim streči, v
vsem, kar ni zoper Božje zapovedi, pokornim biti v
dušnih in telesnih potrebah pomagati, in za nje mo¬
liti. „Otroci bodite pokorni staršem v vseh rečeh ; zakaj
to je dopadljivo v Gospodu . 11  Kol. 3, 20. „Boga je
treba bolj slušati, kakor ljudi.“  Ap. djanje 5. 29. , t Sin
podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem
življenji in ako mu pamet peša, mu zanašaj, in ne
zaničuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne
bo nikdar pozabljeno . 11  Sir. 3, 14. 15.

Kaj je v četrti Božji zapovedi prepovedano  ?

V četrti  Božji zapovedi je prepovedano,
staršem nepokoren biti, jih sovražiti, zaničevati, za¬
sramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah
zapustiti, ali jim škodovati. „Oko, katero svojega očeta
zasramuje, in svojo mater zaničuje, naj krokarji pri
potokih izkljujejo in mladi orli požrejo . 11  Preg. 30, 17.
„Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj smrti
umrje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri bodi
nad njim.  3. M oj z. 20, 9. „Kdor udari svojega očeta
ali svojo mater, naj umrje / 1  2. Mojz. 21. 15.

Kaj je Bog obljubil otrokom , kateri dolžnosti do staršev zvesto

spolnujejo  ?

Otrokom, kateri dolžnosti do staršev zvesto
spolnujejo, je Bog obljubil, da jim bo dobro, iu da
bodo dolgo živeli na zemlji, po smrti pa da bodo
večno zveličani v nebesih.

Kaj čaka otrok, kateri četrte zapovedi ne spolnujejo  ?

Otrok, kateri četrte zapovedi ne spolnujejo, ča¬
kajo nar hujše časne in večne kazni. „Preklet bodi,
kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere!“  5.
Mojz. 27, 16.

— 44 —

Ali zadeva četrta Božja zapoved samo otroke in starše ?

Četrta Božja zapoved ne zadeva samo otrok
in staršev, ampak tudi vse podložne, in vse njih
duliovske in deželske gosposke, tudi vse gospodarje
in učenike, in vse tiste, ki so zavoljo starosti in ime¬
nitnosti časti vredni. „Vsak človek bodi višji oblasti
\podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od
Boga; katere pa so, so od Boga postavljene. 11  Itim. 13. 1.

Kaj je v peti Božji zapovedi zapovedano ?

V peti  Božji zapovedi je zapovedano:

1) Mir in edinost imeti z vsemi ljudmi, tudi
s tistimi, ki so nas razžalili.

2) Slehernemu dobre izglede dajati.

3) Bližnjemu dušne in telesne dobrote skaz ovati.

Kaj je v peti Božji zapovedi prepovedano  ?

V peti  Božji zapovedi je prepovedano:
umoriti ali pa poškodovati koga druzega ali pa sa¬
mega sebe; tudi je prepovedano pohujšanje, jeza,
sovraštvo, in vse razžaljenje bližnjega. „Kdor po-
hujša katerega teh malih, ki v mene verujejo, bi mu
bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat,
in bi se potopil v globočino morja. 11  Mat. 18, 6.

Kaj nam Bog v šesti zapovedi zapoveduje ?

V šesti  zapovedi nam Bog zapoveduje
sramožljivim in čistim biti na duši in na telesu, v
mislih in željah, besedah, obnašanji in dejanji, in ogi¬
bati se vseh grešnih priložnosti. „Blagor njim, kateri
so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali Mat. 5, 8.

Kaj nam Bog v šesti zapovedi prepoveduje ?

V šesti  zapovedi nam Bog prepoveduje:
vsako nečisto dejanje, obnašanje in govorjenje, rado-
voljno dopadajenje in privoljenje pri nečistih mislih
in željah, in vse, karkoli v nečistost napeljuje. „Ne-

čistost naj se še ne imenuje mej vami, ali nesram¬
nost, ali nespametne ali grde besede Ef. 5, 3, 4.

Kaj je v sedmi Božji zapovedi zapovedano ?

V sedmi Božji zapovedi  je  zapovedano:
1) vsakemu to odpustiti, dati in opraviti, kar je nje¬
govega, 2) ukradeno blago povrniti, 3) storjeno škodo
popraviti. „Dajte vsakemu, kar ste dolžni: davek,
komur (gre) davek, dac komur dac.“  Uim. 13, 7.
,,Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je
Božjega Mat. 22, 21. „Ako kdo poŠkodova njivo ali
vinograd, in spusti svojo živino, da se tuje popase:
naj nar boljše, kar ima na svoji njivi ali vinogradu,
po cenjeni škodi povrne 2. Mojz. 22, 5.

Kaj je v sedmi Božji zapovedi prepovedano  ?

V sedmi  Božji zapovedi so prepovedani
ti grehi:  tatvina, goljufija pri meri in vagi, pri-
drževanje tujega blaga in zasluženega plačila, odr-
tija pri posojevanji, in vse poškodovanje bližnjega na
njegovem premoženji in pri njegovih pravicah. „ 'Mit¬
nica naj bo pravična, in težaki pošteni, mernik pra¬
vičen in šestak primeren 3. Mojz. 19. 36. „Gorjč
njemu, kateri zida svojo hišo v krivici in svoje zgornje
pohištvo v nepravici, kateri svojega prijatla, zastonj
stiska in mu ne dd njegovega zaslužka Jerem. 22, 13.

Kaj je v osmi Božji zapovedi zapovedano ?

V osmi  Božji zapovedi je zapovedano:
resničnost, odkritosrčnost v govorjenji in dejanji,
poganjanje za dobro ime bližnjega in preklic obre¬
kovanja in opravljanja. „Govorite resnico vsalderi s
svojini bližnjim Ef. 4, 25.

Kaj je v osmi Božji zapovedi prepovedano'?

V osmi  Božji zapovedi je prepovedano:
krivo pričevanje, krive tožbe, vsaka laž, tudi laž iz
šale in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo natol-

— 46 —

eevanje, predrzne sodbe in podpihovanje. „Kriva
priča ne bo brez kazni, in kdor govori laži, ne bo
ubežal.“  Preg. 19, 5. „Lažnjive ustnice so Gospodu
gnjusoba.“  Preg. 12, 22. „Odpravi od sebe hudobne
usta in opravljive ustnice naj bodo daleč od tebe. 11
Preg. 4, 24. „Nihče naj v svojem srcu ne misli hudega
zoper svojega bližnjega. 11  Cah. 8, 17. „Preklet je pod¬
pihovalec in dvojezičnih ; zakaj mej mnogimi, ki v miru
žive, napravi zmešnjave Sir. 28, 15.

Kuj je v dveh poslednjih zapovedih zapovedano  ?

V dveh posljednjih  zapovedih je zapove¬
dano:  1) čistega srca biti, 2) hudo poželenje kro¬
titi, 3) svojemu bližnjemu vse dobro iz srca privo-
šiti. „j Blagor njim, kateri so čistega srca, ker oni bodo
Boga gledali.“  Mat. 5, 8.

Kaj se nam v dveh poslednjih zapovedih prepoveduje  V

V dveh poslednjih  zapovedih se nam pre¬
poveduje:  nevošljivost, veselje nad tujo škodo, in
lakomno poželenje do vsega, kar ni našega.

Kaj se učimo iz dveh poslednjih zapovedi ?

Iz dveh poslednjih zapovedi se učimo, da krist¬
janu ni zadosti zapovedanih dolžnosti le zunanje spol-
novati, temuč da mora tudi resnično voljo imeti ali
iz vsega srca pripravljen biti, vse storiti, kar Bog
zapoveduje, in vse odpustiti, kar Bog prepoveduje.
„Vedil bo on, ki v srce vidi, in ohranovalca tvoje duše
nič ne goljufa.“  Preg. 24, 12. „Ne vsak, kateri mi
pravi; Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo,
ampak, kateri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih,
tisti pojde v nebeško kraljestvo Mat. 7, 21.

Kaj je Bog tistim obljubil, kateri njegove zapovedi spolnujejo 'i

Bog je tistim, kateri njegove zapovedi spol¬
nujejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu
veliko dobrega obljubil. „Ako hočeš v življenje iti,
spolnuj zapovedi .“  Mat. 10, 17.

— 47 —

*

* *

Ali smo dolžni cerkvene zapovedi spolnovati ?

Dolžni  smo  cerkvene zapovedi spolno¬
vati: 1) ker nam četrta Božja zapoved veleva, du-
hovski gosposki pokornim biti: 2) ker nam je Kri¬
stus naravnost zapovedal cerkev poslušati. „Kdor
vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene
zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ka¬
teri me je poslal.“  Luk. 10, 17. „G'e (tvoj brat) cerkve
ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik.“
Mat. 18, 17.

Katere cerkvene zapovedi nam je posebno treba vedeti in

spolnovati ?

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba
vedeti in spolnovati, so te:

1) Posvečuj zapovedane praznike.

2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s
spodobno pobožnostjo pri sveti maši.

3) Posti se zapovedane postne dni, namreč : štir-
desetdanski post, kvaterne in n  druge zapovedane postne
dni; zdrži se tudi ob petkih in sobotah, mesnih jedi.

4) Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬
vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto Rešnje telo.

5) Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Kaj nam cerkev v prvi zapovedi zapoveduj el

Cerkev nam v prvi  zapovedi zapoveduje,
praznike ravno tako posvečevati, kakor nedelje,
toraj tudi o praznikih od hlapčevskega dela počivati,
in bogoljubne dela opravljati.

Zakaj je cerkev praznike postavila in posvečevati zapovedala ?

Nekaj praznikov je cerkev postavila v spomin
imenitnih dogodb iz Jezusovega življenja, in ti se
Gospodovi prazniki  imenujejo; nekaj pa v čast pre¬
svete Device Marije in drugih svetnikov,

— 48

da bi Boga hvalili za milosti, ki jih je svetnikom
storil, in £e opominjali njih čednosti posnemati.

Kaj cerkev v prvi zapovedi prepoveduje  V

Cerkev prepoveduje  o praznikih vse tisto,
kar je v nedeljo prepovedano; namreč:

1) Vsa hlapčevska dela brez potrebe in brez

pravega privoljenja. <*>

2i Taka opravila in razveseljevanja, katere temu
dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje
zadržujejo.

Kaj je v dragi cerkveni zapovedi zapovedano ‘i

V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano, ob
nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti maši
s pobožnostjo biti.

Kaj je treba storiti, da bi nedelje in praznike po namenu svete
cerkve posvečevali ?

Da bi nedelje in praznike po namenu svete cer¬
kve posvečevali, ni zadosti le pri sveti maši biti,
ampak je treba tudi pridigo zvesto poslušati, zakra¬
menta svete pokore in svetega Rešnjega telesa pre¬
jemati, duhovne bukve brati, pri popoldanski službi
Božji biti, in druga dobra dela opravljati.

11  Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedano?

V drugi  cerkveni zapovedi je zlasti prepo¬
vedana  lenoba v službi Božji ob nedeljah in praz¬
nikih, kakoršna je:

D Če kdo ni pri celi sveti maši, ali pa ni pri
nji s pobožnostjo, ali pa če je le malokdaj pri pridigi.

2) Če kdo čas svetega dneva potrati s pojeda-
njem, popivanjem, igranjem ali drugim takim razve¬
seljevanjem. katero od Božje službe odvračuje, ali
pa je sicer posvečevanju praznika nasproti.

Kaj je sveta maša  V

Sveta maša  je nekrvava daritev nove zaveze,

— 49

vedni spomin krvave daritve, katero je Jezus Kristus
na križu opravil.

Zakaj se sveti maši  daritev pravi?

Sveti maši se pravi daritev,  ker se pri njej
Bogu vsegamogočaemu telo in kri Jezusa Kristusa
na altarji daruje.

Zakaj se pravi sveti maši  nekrvava daritev  ?

Sveti maši se pravi nekrvava  daritev, ker
se pri njej ne preliva Jezusova kri, kakor se je na
križu prelivala.

Kakošen razloček je mej daritvijo Jezusa Kristusa na križu,
in daritvijo svete maše ?

Sveta maša je ravo tista daritev, katero je
Jezus Kristus na križu opravil, razloček je samo v
tem, kako se daruje; na križu je Jezus Kristus svojo
kri prelil, pri sveti maši je pa več ne preliva.

Kdaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil?

Jezus Kristus je daritev svete maše pri zadnji
večerji postavil:

1) Vzel je kruh in kelih z vinom.

2) Posvetil je oboje, in rekel nad kruhom: To
ie moje telo,  in nad kelihom: To je kelih moje krvi.

3) Dal je oboje pričujočim aposteljnom zavžiti.

4) Zapovedal je: To storite v moj spomin.

Zakaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil  ?

Jezus je daritev svete maše postavil:

1) Da je v svoji cerkvi pravo in resnično da¬
ritev do konca sveta zapustil.

2) Da je v svoji cerkvi ohranil vedni spomin
krvave daritve na križu.

3) Da nam je dal sosebno znamenje svoje ne¬
skončne ljubezni.

Kdo opravlja daritev svete maše?

Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus sam

— 50 —

daruje za nas svojemu nebeškemu Očetu, vidno pa
mašnik to daritev opravlja.

> Kako opravlja mašnih daritev svete maše?

Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno
to dela, kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji
storil:

1) Vzame kruli in kelih z vinom.

2) Oboje blagoslovi, in izreče besede Kristusove,
s katerimi se kruh in vino v telo in kri Jezusa
Kristusa spremeni.

3) On sam zavžije telo in kri Jezusa Kristusa,,
in da oboje v podobi kruha zavžiti tudi vernim,
kadar k sv. Obhajilu pristopijo.

Zakaj opravlja mašnik daritev sv. maše?

Mašnik opravlja daritev sv. maše:

1) Da Bogu, Narvikšemu, vso spodobno čast
in hvalo skazuje.

2) Da se Bogu za vse prejete dobrote zahvaljuje.

3) Da bi nam zadobil pri Bogu odpuščanje grehov.

4) Da bi nam sprosil od Boga vse tiste milosti,
katerih potrebujemo.

Komu se daritev sv. maše daruje ?

Daritev svete maše se daruje in se sme daro¬
vati le samemu Bogu. Opravlja se sicer tudi v čast
in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje
svetnikom, ampak Bogu samemu.

Zakaj se opravlja daritev svete maše svetnikom v čast ?

Daritev svete maše se opravlja svetnikom v

čast:

1) Da Boga hvalimo za tiste milosti, ki jih je
svetnikom dodelil.

2) Da svetnike na pomoč kličemo, in jih pro¬
simo, da bi svojo prošnjo pri Bogu z našo molitvijo
sklenili.

— 51 —

Za koga se daritev svete maše daruje ?

Daritev svete maše se daruje za žive iu mrtve.

Kako moramo pri sveti maši biti?

Pri celi sveti maši moramo biti, nobenega nje¬
nih imenitniših delov ne smemo po nemarnem za¬
muditi; pa ni zadosti, da bi bili le pričujoči, kadar
se sveta maša bere, ampak moramo tudi 1) pazno,
2) pobožno, 3) spodobno, pri njej biti.

Kaj se pravi, pri sveti maši  pazno biti?

Pazno  pri sveti maši biti, se pravi: ne biti
radovoljno razmišljen, na dele svete maše paziti in
svoje misli pri Bogu imeti.

Kaj se pravi, pri sveti maši  pobožno biti ?

Pobožno  pri sveti maši biti, se pravi: Boga
ponižno moliti, ga za prejete dobrote hvaliti, ga
novih milosti prositi, svoje grehe obžalovati in trdno
skleniti poboljšati se.

Kaj se pravi, pri sveti maši  spodobno biti ?

Spodobno  pri sveti maši biti, se pravi: se
lepo pri njej obnašati, se ne radovedno ozirati, in
nič nespodobnega ne počenjati.

Kateri so nar imenitnejši deli svete maše?

Nar imenitnejši deli svete maše so: evangelij,
darovanje, povzdigovanje in obhajilo.

Kaj moramo pri evangeliji storiti?

Pri evangeliji  moramo vstati, se pokrižati,
in pomniti, da smo dolžni nauke svetega evangelija
znati, jih pred vsem svetom trditi, za nje poganjati
se, in po njih živeti.

Kaj moramo pri darovanji storiti ?

Pri darovanji  moramo svoje misli in želje z
mašnikovimi mislimi in željami skleniti, in sami
sebe Bogu darovati.

Kaj moramo pri povzdigovanji storili?

Pri povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa
v podobah kruha in vina moliti, na prsi trkati in
spoznati, da so naši grehi krivi Jezusove smrti;
toraj moramo svoje grehe obžalovati, vero, upanje
in ljubezen obuditi.

Kaj moramo pri mašnikovem obhajilu storiti ?

Pri mašnikovem obhajilu  se moramo vsaj
v duhu obhajati, to je, moramo popolnoma obžalovati
svoje grehe in goreče z Jezusom se vredno skleniti.

Kaj gre še zraven svete maše k očitni dopoldanski službi Božji?

Tudi pridiga  ali poslušanje Božje besede gre
k očitni dopoldanski službi Božji.

Zakaj smo dolžni pridige poslušati ?

Pridige smo dolžni poslušati:

1) Ker se v pridigah Božja beseda  ozna-
nuje in razlaga.

2) Ker je le malo ljudi, katerim bi bile kršan-
ske resnice prav in do čistega znane.

3) Ker človek zopet lahko pozabi, kar je od
kršanskih resnic vedel, in ker velikrat opušča to,
kar je dolžan storiti, če ga nihče ne opominja in ne
spodbuja.

4) Ker je bila pridiga že prve kršanske čase
s sveto mašo sklenjena, in se je k prvemu pogla¬
vitnemu delu svete maše štela.

Kaj mora storiti, kdor hoče, da mu bodo pridige v prid ?

Kdor hoče, da bi mu bile pridige v prid, mora:

1) Z zbranim duhom in prav zvesto poslušati.

2) Kar v pridigi sliši, mora na se obračati ne
na druge.

3) Mora resnično voljo imeti in si prizadevati,
nauke pridigarjeve na tanko spolnovati.

53 —

Kaj je v tretji cerkveni zapovedi zapovedano ?

V tretji  cerkveni zapovedi  je  zapovedano:-

1) ob petkih in sobotah zdržati se mesnih jedi;.

2) zapovedane postne dni pa zraven tega tudi še v
jedi pritrgati si, to je, le enkrat na dan do sitega
najesti se.

Zakaj nam cerkev post zapoveduje ?

Zato, 1) da Kristusa posnemamo, ki se je tudi
postil; 2) da se s postom pokorimo za svoje grehe;

3) da se vadimo svoje poželenje premagovati; 4) da
se učimo cerkev spoštovati in jo vbogati.

Kaj je v četrti cerkveni zapovedi zapovedano ?

V četrti  cerkveni zapovedi je zapovedano:
spoved vsaj enkrat v letu opraviti in sveto obhajilo
vsaj o velikonočnem času vredno prejeti.

Kaj je v peti cerkveni zapovedi zapovedano ?

V peti  cerkveni zapov-edi je zapovedano:
da od prve adventne nedelje do praznika svetili treh
Kraljev, in od pepelnične srede do prve nedelje po
veliki noči ne smemo ženitve obhajati.

IV. 0 svetih zakramentih.

Kaj je zakrament'!

Zakrament  je vidno znamenje nevidne mi¬
losti Božje, postavljen od Jezusa Kristusa v naše
posvečenje.

Kako nas sveti zakramenti posvečujejo ?

Sveti zakramenti nas posvečujejo,  ker nam
eni posvečujočo milost Božjo dele, eni pa to milost
v nas pomnožijo.

— 54 —

Pri katerih zakramentih se nam posvečujoča milost Božja deli?

Posvečujoča milost Božja se nam deli pri sve¬
tem krstu in pri sveti pokori; zato se ta dva zakra¬
menta imenujeta zakramenta mrtvih,  ker grešnika,
ki je na duši mrtev, k duhovnemu življenju obujata.

Kateri zakramenti posvečajočo milost Božjo v nas množijo ?

Sveta birma, sveto Rešnje telo, sveto poslednje
olje, sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon
v nas posvečujočo milost Božjo množijo, in zato se
ti zakramenti imenujejo zakramenti živih,  ker tisti,
ki jih hočejo prejeti, morajo že imeti posvečujočo
milost Božjo ali duhovno življenje.

Od koga imajo sveti zakramenti svojo moč?

Sveti zakramenti imajo svojo moč od svojega
začetnika Jezusa Kristusa.

Koliko je svetih zakramentov in kateri so 9

Svetih zakramentov je sedem, in so ti: 1) Sveti
krst. 2) Sveta birma. 3) Sveto Rešnje telo. 4) Sveta
pokora. 5) Sveto poslednje olje. 6) Sveto mašnikovo
posvečevanje. 7) Sveti zakon.

I. 0 zakramentu svetega krsta.

Kaj je sveti krsti

Sveti krst  je prvi in nar potrebnejši zakra¬
ment, v katerem je človek z vodo in Božjo besedo
izvirnega greha in vseh drugih pred krstom stor¬
jenih grehov očišen, in k duhovnemu življenju pre¬
rojen in posvečen.

Zakaj se sveti krst  prvi zakrament imenuje?

Sveti krst se prvi  zakrament imenuje, ker
mora človek kršen biti, preden zamore kak drug
svet zakrament prejeti.

— 57 —

2, O zakramentu svete birme.

Kdaj so bili aposteljni in učenci v veri potrjeni '?

Aposteljni in učenci Jezusovi so bili binkošti«
praznik od svetega Duha v veri potrjeni.

Pri katerem zakramentu so tudi drugi kristjani že ob času apo-
sttljnov posebno putrjenje v veri od svetega Duha pri jemali ?

Kristjani so že ob času aposteljnov pri zakra¬
mentu svete birme posebno potrjenje v veri od sve¬
tega duha prejemali. V apostoljskem dejanji (8,
14—17.) se bere: „Ko so bili slišali aposteljni, kateri
so bili v Jeruzalemu, da je Samarija sprejela Božjo
besedo, so jim Petra in Janeza poslali. In sta prišla,
in sta za nje molih, da bi sprejeli svetega Duha. Zakaj
v njih nobenega še ni bil prišel, ampak samo kršeni šo¬
bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke na nje-
pokladala, in so prejeli svetega Duhaj
Kdo je prve kristjane birrnoval?

Aposteljni so prve kristjane birmovali.

Kdo ima dan današnji oblast birrnpvati ?

Dan današnji imajo to oblast škofje, ker so pravi
nasledniki aposteljnov.

Koko škof birmujejo ?

Škof z razprostrtima rokama nad birmanci mo¬
lijo, in prosijo, da bi sveti Duh k njim prišel. Po¬
tem pomažejo vsacega birmanca posebej s sveto kri-
zmo na čelu, rekoč: Zaznamenjam te z znamenjem

svetega križa in potrdim te z mazilom izveličanja v
imenu Očeta in Sina in svetega Duha,“  in ga neko¬
liko na lice udarijo v znamenje, da naj po Jezusovi
veri, ko bi mogel še toliko zavolj nje trpeti, sta¬
novitno živi in jo srčno do smrti priča.

Katere milosti dobimo pri sveti birmi ?

Sveta birma:

1) pomnoži v nas posvečujočo milost Božjo::

58 —

2) nas še posebno v veri potrdi, da zamoremo
po njej stanovitno živeti, in jo srčno do smrti pričati;

3) vtisne duši neizbrisljivo znamenje; toraj se
veljavno in brez greha sveta birma ne more več ka¬
kor enkrat prejeti.

Kaj je sveta birma?

Sveta birma je zakrament, v katerem sveti Duh
kršenega človeka s poklado škofovih rok, s sveto
krizmo, in z Božjo besedo v milosti potrdi, da sveto
vero stanovitno spoznava ali priča, in po njej živi.

Ali se tudi k sveti birmi botri jemljejo ?

Tudi k sveti birmi se botri jemljejo, kateri imajo
potem dolžnost birmance opominjati in napeljevati,
da sveto vero stanovitno pričajo in po njej žive.

Kakosen mora človek biti, kateri hoče sveto birmo vredno prejeti?

Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti, mora biti ■
v stanu milosti Božje, in če je odrašen, mora v veri
in posebno, kar ta zakrament zadeva, dobro podučen
biti; tudi se mora z molitvijo in z drugimi dobrimi
deli k temu zakramentu pripravljati.

3. 0 zakramentu svetega Rešnjega telesa.

Kakosen duhovni živež je Jezus obljubil učencem in vernim?

Jezus je obljubil učencem in vernim, da jim bo
svoje telo in svojo kri vžiti dal, takrat, ko je bil
5000 ljudi v puščavi s peterimi hlebi nasitil, rekoč:

„Ne isite me, ker ste čudeže videli, temuč ker ste od
kruhov jedli in nasiteni bili. Ne delajte za jed , katera
mine, ampak za jed, katera v večnem življenji ostane.

— Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes pričel. Ako kdo
je od tega kruha, bo živel vekomaj, in kruh, katerega
<bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.  — Judje

— 59 —

so se mej seboj prepirali in djali: Kako nam more
ta svoje meso dati jesti? Jezus jim je tedaj rekel :
Resnično, resnično, vam povem: Ako ne boste jedli
mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste
imeli življenja v sebi. Kdor ji moje meso in pije mojo-
kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji
dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res
pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v>
meni in jaz v njem.“  Jan. 6, 26—57.

Kdaj je Jezus to obljubo spolnil?

To obljubo je Jezus pri zadnji večerji spolnil-
Takrat je vzel kruli v svoje presvete roke, ga je
posvetil, zahvalil nebeškega Očeta, posvečeni kruh
razlomil, in ga svojim aposteljnom podal, rekoč:
„ Vzemite in jejte! to namreč je moje telo, katero bode-
za vas v smrt dano."  Potem je vzel kelih z vinom,
ga je posvetil, in tudi svojim aposteljnom podal,,
rekoč: „ Vzemite in pite iz njega vsi! to namreč je
moja kri, kri nove zaveze, katera bode za vas in za
njih veliko prelita v odpuščanje grehov. To storite v
moj spomin.

V kaj je Jezus takrat kruh in vino spremenil ?

Jezus je takrat kruh in vino v svoje živo telo
in v svojo živo kri spremenil. Samo podobe kruha
in vina se niso spremenile.

Kaj so podobe kruha in vina?

Podobe kruha in vina so vse to, kar je zuna¬
njega, ali kar s telesnimi počutki vidimo in občutimo.

Komu je Jezus oblast dal ravno to storiti, kar je on pri zad¬
nji večerji storil?

Jezus je dal aposteljnom in vsem njihovim na¬
slednikom oblast, ravno to storiti, kar je sam pri
zadnji večerji storil, ker jim je rekel: „To storite i>
moj spomin / 1

60  —

O

Kako so aposteljni in učenci to Jezusovo povelje spolnovali?

Aposteljni in učenci so se po prihodu svetega
Duha z vernimi k Božji službi zbirali, so kruh in
vino z Jezusovimi vsegamogočnimi besedami v nje¬
govo telo in njegovo kri spreminjali, so to nebeško
jed sami zavživali, in tudi vernim zavžiti dajali, to
pa so delali v hvaležni spomin Jezusa Kristusa.

Kdo ima dan današnji oblast kruh in vino v Jesusovo telo in
kri spreminjati?

Dan današnji imajo škofje in mašniki oblast,
kruh in vino v Jezusovo telo in kri spreminjati, ker
so nasledniki aposteljnov.

Pri katerem svetem opravilu spreminjajo škofje in mašniki
kruh in vino v Jezusovo telo in kri'e

Pri sveti maši spreminjajo škofje in mašniki
kruh in vino v Jezusovo telo in kri, kadar namreč
pri povzdigovanji nad kruhom in vinom tiste svete
besede izgovarjajo, katere je bil Jezus pri zadnjej
■večerji nad njimi izrekel.

Kako imenujemo Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah
kruha in vina?

Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha
in vina imenujemo zakrament svetega Rešnjega telesa.

Kaj je tedaj zakrament svetega Rešnjega telesa  ?

Zakrament svetega Rešnjega telesa  je
narsvetejši zakrament, je pravo telo in prava kri na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina.

Ali je v podobi kruha samo telo Jezusovo, in v podobi vina
samo kri Jezusova  ?

V podobi kruha je živo telo Jezusovo, in torej
tudi njegova kri in njegova duša in njegova Božja
natora pričujoča; v podobi vina ni samo Jezusova
kri, ampak je tudi njegovo telo in njegova duša in

61 —

njegova Božja natora pričujoča. V vsaki podobi iu
v vsakem, tudi nar manjšem delu vsake podobe je
tedaj Jezus Kristus ves pričujoč kakor Bog in člo¬
vek, z dušo in s telesom, s krvjo in z mesom.

Kaj se iz tega učimo '!

Iz tega se učimo:

1) IIa smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu
svetega Rešnjega telesa moliti.

2j Da tisti, kateri zakrament svetega Rešnjega
telesa le v eni podobi ali le tudi en košček svete
hostije zavžije, celega Jezusa Kristusa prejme, in
toraj ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo kri.

3) Da Jezus Kristus, dokler podobe niso spre¬
menjene, pod njimi zmiraj pričujoč ostane.

Zakaj je Jezus zakrament svetega Rešnjega telesa postavil'!

Jezus je zakrament svetega Rešnjega telesa
postavil:

1) V  spomin svojega trpljenja in svoje smrti.
„To storite v moj spomin.“  Luk. 22 , 19.

2) Da daje našim dušam živež za večno živ¬
ljenje. Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ima večno
življenje.

Kako sc pravi svetemu opravilu, pri katerem zakrament sve¬
tega Rešnjega telesa prejmemo  V

Svetemu opravilu, pri katerem zakrament svetega
Rešnjega telesa prejmemo, se pravi sveto obhajilo.

Ali smo dolžni zakrament svetega Rešnjega telesa prejemati'!

Dolžni smo zakrament svetega Rešnjega telesa
prejemati, ker je Jezus ta zakrament v to postavil,
da bi bil živež našim dušam za večno življenje. „Res-
nično, resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa
Sinu človekovega; in pili njegove krvi, ne boste imeli
življenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije mojo

— 62 —

Jeri, ima večno življenje , in jaz ga bom obudil po¬
slednji dan.“  Jan. 6. 54, 55.

Kdaj smo dolžni prejeti zakrament svetega Rešnjega telesa  ?

Po cerkveni zapovedi smo dolžni zakrament
svetega Rešnjega telesa vsaj enkrat v letu, in sicer
o velikonočnem času prejeti.

Kdaj smo še dolžni prejeti ta sveti zakramenti

Dolžni smo ta sveti zakrament še tudi v smrtni
nevarnosti prejeti, ker je popotnica v večno izveli-
čanje. Cerkev pa priporoča, da bi verni ta sveti
zakrament večkrat mej letom prejemali, ker je dušni
živež in posebno dober pripomoček k svetemu živ¬
ljenju.

Katere milosti dobimo, če sveto Režnje telo vredno prejmemo?

Če sveto Rešnje telo vredno prejmemo, dobimo
veliko dobrega, in sicer:

1) Posvečujoča milost Božja se v nas obrani in
pomnoži.

2) Se z Jezusom natanko sklenemo in zedinimo.

3) Mali grehi se nam odpuste.

4) Hudo nagnjenje se v nas pomanjša.

5) Naša duša se k dobremu poživi in potrdi.

6) Dobimo zastavo večnega življenja.

Kaj moramo storiti , če hočemo zakrament svetega Rešnjegct
telesa vredno prejeti?

Če hočemo zakrament svetega Rešnjega telesa
vredno prejeti, se moramo k temu prav in skrbno
pripraviti.

Kolikerno je pripravljanje k svetemu obhajilu ?

Pripravljanje k svetemu obhajilu je dvojno, pri¬
pravljanje na duši in pripravljanje na telesu.

Kako se je treba na duši pripravljati ?

Na duši seje  treba pripravljati s čisto vestjo
in s pobožnim srcem.

— 63 —

Kaj se pravi čisto vest imeti  ?

Cisto vest imeti, se pravi: brez smrtnega
greha, to je, v milosti Božji biti.

Kaj mu je treba storiti, kdor ima smrten greh nad seboj  V

Kdor ima smrten greli nad seboj, se ga mora
iz srca kesati, prav spovedati, in še le, kadar za-
dobi mašnikovo odvezo, zakrament svetega Rešnjega
telesa prejeti.

Kaj stori, kdor vedoma v smrtnem grehu zakrament svetega
Rešnjega telesa prejme  V

Kdor vedoma v smrtnem grehu zakrament sve¬
tega Rešnjega telesa prejme, nov velik greh stori, v
sodbo in pogubljenje ga sprejme, ker se nad telesom
in krvjo Jezusa Kristusa strašno pregreši. „Naj
človek sam sebe presodi; in tako naj ji od tega kruha
in pije , od keliha. Zakaj kdor nevredno ji in pije, si
sodbo ji in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega?
1. Kor. 11, 28. 29.

Kaj se pravi pobožnega srca biti 't

Pobožnega srca  biti,-se pravi:

1) Vero, upanje in ljubezen obuditi.

2) Presveto Rešnje telo moliti.

3) S hvaležnim srcem misliti v trpljenje in smrt
Jezusa Kristusa.

4) Ponižnost in druge kršauske čednosti, zlasti
pa ljubezen do bližnjega v sebi vnemati.

Kako se moramo že poprejšnji večer za sveto obhajilo pri¬
pravljati  V

Že zvečer pred svetim obhajilom je treba moliti,
premišljevati, svete bukve brati, tudi pripuščenega
posvetnega veselja zdržati se.

Kako se moramo k svetemu obhajilu na telesu pripravljati  ?

Kar telo  zadeva, moramo, če nismo nevarno
bolni: 1) od polnoči tešč biti; 2) v čedni in spo-

dobni obleki in z vsem spoštovanjem k Božji mizi-
pristopiti.

Kaj je treba storiti, kadar se pred svetim obhajilom očitna
spoved moli‘i

Kadar se pred svetim obhajilom očitna spoved
moli, je treba natihoma žalost nad svojimi grehi in
gorečo željo po Jezusu v sebi obuditi.

Kaj moramo storiti, kadar mašnih sveto hostijo kažejo  ?

Kadar mašnik sveto hostijo kažejo, jo moramo
ponižno moliti, in na prsi trkati, rekoč: ,,Gospod,
nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le
z besedo, in ozdravljena bode moja duša. 11

Koko moramo sveto hostijo prejeti ?

Spodobno moramo usta odpreti, jezik na spodnje
ustnice položiti, pred se bukvice ali pa bel prt, če
je pri rokah, podstaviti, in sveto hostijo ponižno
prejeti in zavžiti, je ne žvečiti ali v ustili pridrže¬
vati. Če se sveta hostija ust prime, je ne smemo s
prstom, ampak le z jezikom odločiti.

Kaj moramo po svetem obhajilu storiti‘t

Po svetem obhajilu moramo:

1) Jezusa Kristusa zahvaliti za toljkošno dobroto,
da se je ponižal k nam priti.

2) Ga ponižno moliti.

3) 3Iu obljubiti, da bomo svoje življenje po nje¬
govem ukn in izgledu vedno ravnali.

4) Ga prositi, da naj s svojo milostjo vedno v
nas ostane.

5) Vero, upanje in ljubezen obuditi.

6) Mu vse dušne in telesne potrebe potožiti.

Kako se spodobi na dan svetega obhajila živeti?

Dan svetega obhajila se zlasti spodobi: 1) vsega
postopanja varovati se, dobra dela opravljati, svete J.

— 65 —

bukve brati in svoje misli v Bogu zbrane imeti; 2)
tudi popoldne v cerkev iti, in prav pobožno moliti;
3) vsega hruma in tudi pripnščenega posvetnega
veselja ogibati se, kar je mogoče.

4. 0 zakramentu svete pokore.

Komu je dal Jezus oblast grehe odpuščati ?

Jezus je svojim aposteljnom in vsem njihovim
naslednikom oblast dal grehe odpuščati rekoč : „Kakor
je Oče mene poslal , tudi jaz vas pošljemPrejmite
svetega Duha; katerim boste grehe odpustili , so jim
odpuščeni, in katerim jih boste zadržali, so jim za¬
držanih  Jan. 20. 21—23.

Kateri zakrament je Jezus tedaj postavil?

Jezus je tedaj zakrament svete pokore postavil.

Kaj je zakrament svete pokore ?

Zakrament svete p o k o r e je zakrament, v kate¬
rem v to postavljeni mašnik na Božjem mestu greš¬
niku po svetem krstu storjene grehe odpusti, če se
jih skesano in do čistega spove, in tudi resnično
voljo ima, se poboljšati in praVo pokoro delati.
Katere milosti dobimo v zakramentu svete pokore ?

V zakramentu svete pokore dobimo: 1) odpu¬
ščanje grehov; 2) odpuščanje večnih kazni; 3) po¬
svečujočo milost Božjo; 4) mir vesti.

Kaj se pravi resnično pokoro delati ?

-Resnično pokoro delati, se pravi: k Bogu se
vrniti, od katerega smo se z grehom odvrnili, ali:
1) svoje grehe sovražiti in se jih kesati, 2) svojih
grehov se spovedati in poboljšati, in 3) za nje za¬
dostovati.

Koliko reži je potrebnih k zakramentu svete pokore ?

K zakramentu svete pokore je potrebnih pet
reči, in te so: 1) Izpraševanje vesti; 2) kes ali obža-
r  lovanje; 3) trdni sklep; 4) spoved; 5) zadostovanje.

3  ;

— 66

a) Izpraševanje vesti.

Kaj se pravi , vesi izpraševati ?

Vest izpraševati, se pravi: premišljevati,
kaj smo grešili od svoje zadnje dobro opravljene
spovedi, ali pa od tistega časa, kar smo začeli greh
spoznavati.

Kaj moramo storiti predno začn emo vest izpraševati'(

Preden začnemo vest izpraševati, moramo sve¬
tega Duha na pomoč poklicati, da nas razsvetli, in
nam da spoznati, kaj in kako smo grešili.

Kako vest nar bolje izprašujemo?

Vest nar bolje izprašujemo, če premišljujemo:

1) Ali smo grešili zoper deset Božjih ali pa
zoper pet cerkvenih zapovedi.

2) Ali smo krivi poglavitnih grehov, grehov
zoper svetega Duha, vnebovpijočih ali pa tudi tujih
grehov.

3) Ali smo duhovna in telesna dela kršanskega
usmiljenja ali pa kaj druzega dobrega opustili, kar
smo bili dolžni storiti.

4) Ali smo dolžnosti svojega stanu prav spol-
novali ali ne.

Kaj moramo pri tem izpraševanji dobro premisliti ?

Pri vsem tem izpraševanji moramo dobro pre¬
misliti, ali smo grešili v mislih, v željah, z besedo
ali pa celo v dejanji. Premisliti moramo tudi vrsto
in število smrtnih grehov, in okoliščine, katere greh
zvekšujejo ali zmanjšujejo, ali spreminjajo.

Kaj je treba pomisliti, kadar se grešnih misli in želja izpra¬
šujemo  V

Pri izpraševanji grešnih misli  je treba pomi¬
sliti, ali smo jih radi imeli in se radi v njih zadr¬
ževali, ali ne; pri željah  pa, ali smo vanje dovolili,
ali ne, dasiravno v dejanji nismo grešili.

— 67 —

Kako si moramo števila smrtnih grehov spomniti?

Števila smrtnih grehov se spomnimo, ako pre¬
mislimo, če smo greh vsak dan, vsak teden, ali vsak
mesec storili, in kolikorkrat vsak dan, ali vsak teden
ali vsak mesec.

Koliko si je treba prizadevati pri izpraševanji vesti?

Pri izpraševanji vesti si je treba vsaj toliko
prizadevati, kolikor pri katerem drugem imenitnem
opravilu.

Zakaj se zelo pregreši, kdor svojo vest zanikrno izprašuje?

Kdor svojo vest zanikrno izprašuje, se zelo
pregreši, ker se tak človek v nevarnost postavi, kak
velik greh pozabiti.

Kolikokrat je treba vest izpraševati?

Prav dobro je vsak dan vest izpraševati, po¬
sebno zvečer, preden spat gremo.

b) Kes ali obžalovanje.

Kaj je kesanje?

Kesanje  je stud nad grehom, ker je greh nar
večje hudo, in notranja žalost zavoljo razžaljenja
Božjega, s trdnim sklepom, Boga nič več ne razžaliti.
Kakošen mora kes biti?

Kes mora biti: 1) notranj; 2) čez vse velik; 3)
splošen ali nad vsemi grehi; 4) čeznatoren.

Kdaj je kes notranj ?

Kes je notranj,  kadar ni le na jeziku, ampak
tudi v srcu,  to je, kadar grešnik ne govori le z
besedami, da se kesa, ampak mu je v resnici žal,
da je grešil.

Kdaj je kes čez vse velik?

Kes je čez vse velik,  kadar je grešniku bolj

3*

— 68  —

žal, da je Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na
svetu zgubil.

Kdaj je kes splošen V

Kes je splošen,  kadar grešnik vse storjene
grehe obžaluje.

Kdaj je kes čet nat or en'!

Kes je če z na tor en, kadar je grešnik z milostjo
svetega jDuha in iz čeznatornih nagibov k kesanju
nagnjen, ker je z grehom Boga razžalil, ker je ne¬
besa zgubil in pekel zaslužil.

Kdaj bi bil kes zgolj nat oren'!

Kes bi bil zgolj natoren, ko bi grešnik le iz
natornih nagibov greh obžaloval in studil, postavim,
ker je po grehu v 'časno nesrečo, v sramoto, ali v
škodo prišel.

Ali more zgolj natorno kesanje grešniku odpuščenje pri Bogu
dobiti  ?

Zgolj natorno kesanje ne more grešniku odpu-
ščenja pri Bogu dobiti.

Koliker je čeznatoren kes ?

Čeznatoren kes je dvojin; popolnoma in nepo-
polnoma.

Kaj je popolnoma kes‘!

Popolnoma  kes je čeznatorna žalost in čez¬
natoren stud nad grehom, ker smo Boga, nar večjo
dobroto, ki ga čez vse ljubimo, ž njim razžalili.

Kako se popolnoma kes obudi?

Popolnoma kes se tako obudi: „0 moj Bog!
vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ke sem tebe,
svojega preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in
neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž njim
razžalil. Trdno sklenem  s tvojo milostjo svoje življenje

69 —

poboljšati, in vse, tudi smrt raji pretrpeti, kakor tebe,
svojega Boga, tebe, neskončno svetost in dobroto, še
kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da spolnim
ta svoj sklep! Prosim te po neskončnem zasluženji
tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.“

Kaj moramo storiti, če hočemo popolnoma kes obuditi?

Če hočemo popolnoma kes obuditi, moramo:

1) Boga prositi, da bi nam k temu svojo milost dal;

2) dobro premisliti, kdo je tisti, ki smo ga razžalili;

3) kesanje večkrat obuditi.

Kdaj je človek dolžan popolnomo kes obuditi ?

Človek je dolžan popolnoma kes obuditi:

1) Kadar hoče kak svet zakrament prejeti, pa
ni v stanu milosti Božje, in se ne more spovedati.

2) Kolikorkrat je v smrtni nevarnosti.

Kdaj naj človek obudi še popolnoma kes ?

Prav dobro je, popolnoma kes obuditi vsak
dan, zlasti zvečer, preden gremo spat.

Kaj dobi človek s popolnoma skesanjem?

S popolnoma skesanjem dobi človek odpuščanje
vseh grehov, ako nima priložnosti, pa ima vender
resnično voljo, se spovedati, kakor hitro bo mogoče.

Kaj je nepopolnoma kes?

Nepopolnoma kes je čeznatorna žalost in čez-
natoren stud nad grehom, ker je greh sam na sebi
ostuden, in ker smo z grehom nebesa zgubili in pe¬
kel zaslužili. Zraven pa moramo tudi trden sklep
storiti, Boga nič več ne žaliti.

Kaj dobi grešnik z nepopolnoma kesanjem?

Z nepopolnoma kesanjem dobi grešnik odpu¬
ščanje grehov, toda le z odvezo pri spovedi.

— 70 —

c) Trdni sklep.

Kaj je trdni sklep  ?

Trdni sklep je resnična volja, svoje življenje
poboljšati in nič več ne grešiti.

Kaj sklene, kdor ima resnično voljo poboljšati se?

Kdor ima resnično voljo poboljšati se, sklene:

1) Varovati se vseh grehov in bližnjih prilož¬
nosti in nevarnosti, ki v greh napeljujejo.

2) Pregrešno nagnjenje v sebi krotiti in pre¬
magovati, in si milost Božjo hraniti z vsemi potreb¬
nimi pomočki: z molitvijo, postom i. t. d.

3) Tuje blago povrniti, popraviti pohujšanje,
ki ga je z grehom naredil, in škodo poravnati, ki
jo je bližnjemu storil na poštenji, na premoženji, na
zdravji, ali kako drugače.

4) Vsem sovražnikom in razžalnikom iz srca
odpustiti.

5) Vse dolžnosti stanu na tanko spolnovati.

Kaj mora storiti grešnik, da dobi resnično voljo poboljšati se?
Da grešnik dobi resnično voljo poboljšati se, mora:

1) Boga prositi, da bi mu k temu svojo milost dal;

2) večkrat premišljevati, da je milost Božja veliko
več vredna, kakor vse časne dobrote, in da je
greh večje hudo, kakor vse časne nesreče.

d) Spoved.

Kaj je spoved  ?

Spoved  je skesano obtoženje grehov pred po-
oblastenim mašni kom, da bi grešnik od njega odvezo
dobil.

Kakošna mora spoved biti ?

Spoved mora biti: 1) ponižna; 2) čista; 3) na¬
tančna, odkritosrčna in brez zvijač.

Kdaj je spoved ponižna  ?

Spoved je ponižna,  kadar se grešnik ves

— 71 —

skesan in osramoten svojih grehov obtoži, vse nepo¬
trebne izgovore opustiti in se spovednikovi sodbi
popolnoma podvrže.

Kdaj je spoved čista?

Spoved je čista,  kadar se grešnik vseh svojih
še ne spovedanih smrtnih grehov obtoži, kakor se
jih po pridnem izpraševanji vesti zave.

Kdaj je spoved natančna, odkritosrčna in brez zvijač?

Spoved je natančna, odkritosrčna in
brez zvijač:  1) Kadar grešnik po pravici pove
število vseh smrtnih grehov, in tudi okoliščine, katere
greh zvekšajo, ali celo v drugačnega spremene. Vendar
pa človeka, s katerim je grešil, ne sme nikoli imeno¬
vati, in nič ne povedati,. kar bi poštenju bližnjega
škodovalo. 2) Kadar to, kar pri grehih za gotovo
ve, pove za gotovo; česar ne ve prav, pa tako pove
kakor ve.

Ali velja spoved, če grešnik pri njej smrten greh iz strahu in,
napačne sramozljivosti ali zanikrnosti zamolči ?

Ce grešnik pri spovedi iz strahu in napačne
sramozljivosti ali pa iz zanikrnosti kak smrten greh
zamolči, njegova spoved nič ne velja; tak grešnik
se še vnovič smrtno pregreši, ker zakramentu svete
pokore veliko nečast stori.

Kaj mora grešnik storiti, kateri je pri spovedi smrten greh nx-
laš ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčal ?

Grešnik, kateri je pri spovedi kak smrten greh
nalaš ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčal, bi
ne storil prav, ko bi se potem le zamolčanega greha
spovedal, temuč se mora tudi obtožiti:

1) Pri kolikih spovedih je ta greh zamolčal.

2) Mora ponovit vse spovedi, pri katerih je
smrten greh zamolčeval.

3) Se mora spovedati, ali, in kolikrat je v tem pre¬
grešnem stanu zakrament sv. Rešnjega telesa prejel,
in če se je to tudi o velikonočnem Času zgodilo.

— 72

4) Mora povedati, če je v tem pregrešnem stanu
tudi kake druge svete zakramente prejemal.

Kaj je potreba pomisliti, da iz strahu ali napačne sramozljivosti
pri spovedi ne zamolčimo kače ga smrtnega greha ?

Da iz strahu ali napačne sramozljivosti pri
spovedi ne zamolčimo smrtnega greha, je treba po¬
misliti :

1) Da se nismo sramovali grešiti, v pričo Boga,
ki vse vidi. in se nismo bali večno pogubljeni biti.

2) Da je bolje, svoje grehe skrivaj spovedniku
povedati, kakor pa v grehih nepokojno živeti, ne¬
srečno umreti in sodnji dan pred vsem svetom v
sramoto priti.

3) Da tudi spovednik za človeške slabosti ve,
in ima torej usmiljenje z grešnikom.

4) Da je spovednik pod smrtnim grehom in
ojstrimi časnimi in večnimi kaznimi dolžan molčati
to, kar v spovedi sliši.

Kaj mora grešnik storiti, kateri se kaeega smrtnega greha iz
nezadolžene nevednosti ali pozabljivosti ni spovedal ?

Grešnik, kateri se kaeega smrtnega greha iz
nezadolžene nevednosti ali pozabljivosti ni spovedal,
je sicer veljavno spoved storil, vendar se pa mora
nespovedanega greha pri prvi spovedi obtožiti, če
tega ne more kmali po storjeni spovedi, ali morebiti
še pred svetim obhajilom storiti.

Ali smo dolžni se tudi malih grehov spovedati ?

Nismo sicer dolžni, vendar je pa to prav dobro,
da se tudi malih grehov spovedujemo:

1) Ker ne vemo vselej prav dobro ločiti, kateri
grehi so majhni in kateri veliki.

2) Ker tudi nar manjši greh Boga žali in v
nas milost Božjo manjša, dasiravno nam je popol¬
noma ne vzame.

3) Ker bi kmali v smrtne grehe padli, ko bi
se malih grehov ne varovali.

73 —

Ali smo dolžni večkrat spovedovati se?

Dolžni smo večkrat spovedovati se:

1) Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo
z Bogom odlašati.

2) Ker nas večkratna spoved grešnih nevarnosti
in priložnosti varuje, in dušo milosti Božji vtrjuje.

3) Ker večkratna spoved tudi vest čisti in ojstri.
Kdaj so otroci dolžni prvič k spovedi iti ?

Otroci so dolžni v prvo k spovedi iti, kadar že
k pameti pridejo in vedo dobro od hudega ločiti.
Kako mora grešnik pri spovedi govoriti ?

Grešnik mora pri spovedi govoriti: 1) razločno
in kar je mogoče, s spodobnimi besedami; 2) ne pre¬
tiho, ne preglasno, da ga spovednik lahko sliši, drugi
pa ne.

Kaj mora grešnik storiti, preden se začne spovedovati?

Preden se grešnik začne svojih grehov spovedo¬
vati, mora poklekniti, se prekrižati in spovedniku reči:

Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, da se
svojih grehov prav in čisto spovem.  — Jaz ubogi,
grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Mariji, Ma¬
teri Božji, vsem ljubim svetnikom, in vam, častitljivemu
mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji
spovedi, ki sem jo opravil  (povej kedaj?), velikokrat
in obilno grešil v mislih in željah, z besedami in de¬
janjem; posebno se pa obtožim, da sem  — (zdaj svoje
grehe povej).

Kako se spoved sklene ?

Spoved se sklene s temi besedami: Ti in vsi
moji drugi grehi, katerih se spomnim ali ne, ki sem
jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi
storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega samo
sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno
sklenem, nič več ne grešiti in vseh priložnosti v greh
se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in
svete odveze.

74 —

e) Zadostovanje.

Kaj je zadoHovanje?

Zadostovanje so tista dela, ki jih spovednik
grešniku za spovedane grehe v pokoro naloži, kakor
so: molitev, post, miloščina in druga dobra dela.
Kako se mora naložena pokora opraviti?

Naložena pokora se mora opraviti: 1) s ponižnim
srcem; 2) zvesto, kakor je bila naložena; 3) brez
odlašanja, kakor hitro je mogoče,

Ali je treba Bogu zraven naložene pokore tudi še z drugimi
deli zadostovati V

Treba je Bosru tudi še z drugimi dobrimi deli
zadostovati: 1) Ker spovednik ne naloži vselej tako
velike pokore, da bi bila našim grehom popolnoma
primerjana. 2) Ker smo po Jezusovem povelji dolžni
storiti vreden sad pokore.

S katerimi deli moremo Bogu za grehe še zraven naložene po¬
kore zadostovati ?

Dela, s katerimi moremo Bogu za grehe še zra¬
ven naložene pokore zadostovati, so:
li Molitev, post in miloščina.

2) Druga dobra dela, ki jih iz tega namena
radovoljno opravljamo.

3) Nadloge in težave, ki jih voljno in v duhu
pokore trpimo.

4) Cerkveni odpustki.

O odpustkih.

Kaj so odpustki?

Odpustki so odpuščanje časnih kazni,  katere bi
po odpuščenem grehu ali v sedanjem življenji ali pa
po smrti v vicah mogli trpeti.

Kaj mora katoliški kristjan o odpustkih verovati'1

Katoliški kristjani morajo o odpustkih verovati:
1) Da je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast
prejela, odpustke deliti.

— 75  —

2) Da je nam prav dobro in koristno cerkvene
odpustke dobivati, ker se tudi ž njimi za grehe
zadostuje.

Kdo ima v pravi cerkvi oblast odpustke deliti?

Rimski papež sami imajo oblast po vsej cerkvi
odpustke deliti; škofje pa imajo oblast, v svojih
škofijah po cerkvenih postavah odpustke dajati.

Kolikeri so odpustki ?

Odpustki so dvojni: Eni so popolni,  eni pa ne¬
popolni.

Kaj so popolni odpustki ?

Popolni  odpustki so odpuščenje v s e h časnih
kazni, ki jih je grešnik zaslužil.

Kaj so nepopolni odpustki?

Nepopolni  odpustki so tisti odpustki, s kate¬
rimi cerkev le nekaj  časnih kazni odpušča. Taki
odpustki so odpustki za štirdeset dni, za eno, sedem
ali več let.

Česa nam je treba, da odpustke dobimo ?

Da odpustke dobimo, nam je treba: 1) da smo
v milosti Božji; 2) da vse zvesto spolnimo, kar nam
sveta cerkev v zadobljenje odpustkov veleva.

Ali morejo odpustki tudi dušam v vicah v prid biti?

Odpustki morejo, po prošnji živih, tudi dušam
v vicah v prid biti, če so tudi iz tega namena do¬
deljeni ; tedaj pa morajo živi Bogu za mrtve daro¬
vati tista dobra dela, ki jih cerkev v zadobljenje od¬
pustkov zapoveduje.

5. 0 zakramentu svetega poslednjega olja.

Kaj je sveto poslednje olje ?

Sveto poslednjeoljeje  zakrament, v katerem
bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapove¬
dani mašnikovi molitvi prejme milost Božjo k duš-

— 76

n emu, in večkrat tudi k telesnemu zdravju. Tako
pravi sv apostelj Jakob: „Če je kdo bolan mej vami,
naj posije po cerkvene mašnike , in naj molijo nad
njim, in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodo¬
vem; in verna molitev bo ofela bolnika, in Gospod 'mu
bo polajsal . m, ako je v grehih, mu bodo odpuščeni
Jak. 5, 14. 15.

Zakaj se pravi temu zakramentu poslednje olje  V

Temu zakramentu se pravi poslednje olje, ker
se mej vsimi svetimi maziljenji, ki jih je Gospod, naš
Izveličar, svoji cerkvi zapovedal, poslednjič deli.

Komu se deli zakrament svetega poslednjega olja?

Zakrament svetega poslednjega olja se deli bol¬
nikom v nevarni bolezni, in sicer, če je mogoče,
dokler so še bolniki popolnoma pri zavednosti.

Katere milosti dodeli bolniku sveto poslednje olje ?

Sveto poslednje olje dodeli bolniku tele milosti:
1) Mu pomnoži posvečujočo milost Božjo.

2i Mu odpusti male in tuje tiste smrtne grehe,
ki se jih ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz
nezmožnosti ni spovedal.

3) Ga reši hudih nasledkov in ostankov greha.

4) Mu dodeli moč, ustavljati se zapeljevanju
hudobnega duha in njegovim skušnjavam.

5) Mu dodeli pomoč zoper prevelik strah in
trepet zavoljo smrti, ki se bliža, in zavoljo sodbe,
ki ga čaka.

6) Mu dodeli tudi večkrat telesno zdravje, če
je duši v izveličanje.

S čim se mora bolnik k zakramentu svetega poslednjega olja
pripravljati ?

Bolnik se mora z živo vero, s trdnim zaupa¬
njem v Boga, z izročenjem v Božjo voljo, pred vsem

— 77

pa s čisto spovedjo k zakramentu svetega poslednjega
olja pripravljati. Če mu pa ni več mogoče spovedati
se, naj se vsaj resnično skesa svojih grehov.

Kolikokrat sme bolnik zakrament svetega poslednjega olja prejeti ?

Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, ko-
likorkrat v novo smrtno nevarnost pride.

Ali je bolnik, kadar nevarno zboli, dolžan zakrament svetega
poslednjega olja prejeti?

Dasiravno zakrament svetega poslednjega olja
ni k izveličanju tako potreben, da bi nihče brez njega
ne mogel izveličan biti, je vendar človek v nevarni
bolezni dolžan ga prejeti, in sicer zavoljo velikih
milost, ki jih po njem zadobi.

5. 0 zakramentu svetega mašnikovega posvečevanja.

Kaj je zakrament svetega mašnikovega posvečevanja?

Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja je
zakrament, v katerem tisti, ki so posvečeni, duhovno
oblast in posebno pomoč sv. I)uha prejmejo, da mo¬
rejo dolžnost svojega stanu prav in sveto opravljati.

Kakošno oblast dodeli mašnikovo posvečevanje?

Mašnikovo posvečevanje dodeli oblast: 1) kruh
in vino v pravo telo in pravo kri našega Gospoda
Jezusa Kristusa spreminjati, in nebeškemu Očetu
darovati; 2) vernim kristjanom grehe odpuščati ali
pa zadrževati.

Katere milosti deli mašnikovo posvečevanje?

Mašnikovo posvečevanje deli:

1) Pomnoženje posvečujoče milosti Božje.

2) Novi mašnik dobi posebno milost Božjo, da
zamore dolžnost svojega stanu natanko in s pridom
spolnovati.

78 —

3) Ta zakrament vtisne duši neizbrisljivo zna¬
menje, in zato se ne more več kakor enkrat vredno
prejeti.

Euj smo škofom in n ašnikom dolžni zavoljo njih svetega stanuj

Dolžni smo škofe in mašnike zavoljo njih svetega
stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim v vseh duhovnih
rečeh pokorni in zavoljo njih truda za naše zveličanje
hvaležni biti, in za nje moliti.

7. 0 zakramentu svstega zakona.

Kaj je zakrament svetega zakona?

Zakrament svetega zakona  je nerazvezljiva
zveza, s katero se neoženjen kristjan in neomožena
kristjana po postavi vzameta in zaročita, da jima
Bog milost da, v svojem zakonskem stanu do smrti
bogaboječe živeti, in svoje otroke po kršansko rediti.

Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta zakramenti!

Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament velik
zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni du¬
hovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo.

Ali je zakonski stan potreben?

Zakonski stan je sploh potreben, da se človeški
rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakega člo¬
veka posebej. Brezzakonski ali deviški stan je za
posamne popolnejši.

Kaj dodeli zakrament svetega zakona V

Zakrament svetega zakona pomnožuje posvečujočo
milost Božjo in dodeli še te posebne milosti:

1) Da zakonska pobožno do smrti skupej živita.

2) Da svoje otroke v strahu Božjem redita.

— 79

V. O kršanski pra¬
vičnosti.

Kateri človek je krčansko pravičen?

Tisti človek je kr sansko  pravičen, kateri s
pomočjo Božje milosti vse zapovedi Božje, ki nas jih
je Jezus Kristus učil in vse cerkvene zapovedi rado-
voljno in natanko, in zato spolnuje, da bi si Božje
dopadajenje pridobil.

Kaj je tedaj potrebno h krčanski pravici ?

H kršanski pravici je potrebno, da se hudega
varujemo  in da dobro storimo,  to je, da vse studimo
in opustimo, kar je zoper Božjo voljo in zoper Jezusov
nauk, in da vse ljubimo in storimo, kar je po Božji
volji in po Jezusovem nauku.

Kaj je hudd  ?

Pravo edino hudo je greli.

Kaj je greh ?

Greh je prostovoljno prelomljenje Božje postave.

Koliker je greh ?

Greh je dvojin: 1) podedvani ali izvirni greh;
2) djanski greh.<

Kaj je podedvani ali izvirni greh ?

Podedvani ali izvirni  greh je tisti greh, ki
smo ga od prvih staršev podedvaii, ali kateri iz
prvih človekov v vse ljudi izvira.

— 80  —

Katere so kazni izvirnega greha ?

Kazni izvirnega greha so: smrt, oslabljenje uma,
nagnjenje k hudemu, zguba posvečujoče milosti Božje,
veliko nadlog in težav.

Kaj je djanski greh ?

Djanski  greh je prelomljenje Božje postave,
ki ga človek sam prostovoljno stori.

Kako se djanski greh stori ?

Djanski  greh se stori: z mislimi, z željami, z
besedami, z dejanjem, in z odpuščanjem tega, kar je
kdo dolžan storiti.

Kakošen razloček je mej djanskimi grehi'!

Mej djanskimi grehi je ta razloček: eni so ve¬
liki ali smrtni, eni pa le mali ali odpustljivi grehi;
eni so lastni, eni tuji grehi.

Kaj je smrtni greh ?

Smrtni  greh je veliko prelomljenje Božje
postave.

Kaj stori, da je greh večji ali osludnejši ?

Kolikor bolj vedoma in prostovoljno kdo kaj
hudega stori, in kolikor imenitnejša je zapoved, katero
kdo prelomi, toliko večji je tudi njegov greh.

Kaj škoduje smrtni greh ?

Smrtni greh vzame duši duhovno življenje, to
je, posvečujočo milost Božjo, in stori človeka Bogu
nedopadljivega in večne smrti vrednega.

Kateri so odpustljivi ali mali grehi V

Odpustljivi  ali mali grehi so tisti grehi, s
katerimi Božjo postavo le v majhnih rečeh, ali ne
prav prostovoljno prelomimo.

— 81 —

Zakaj smo dolžni se tudi malih grehov varovati ?

Dolžni smo se malik grehov varovati:

1) Ker vsak tudi nar manjši greh Boga žali.

2) Ker moramo biti pripravljeni raji vse pre¬
trpeti, kakor Boga z nar manjšim grehom razžaliti.

3) Ker mali grehi posvečujočo milost Božjo v
nas pomanjšajo, in nas sčasoma v smrtne grehe
pripeljejo.

Kaj so lastni grehi'i

Lastni  grehi so tisti, ki jih sami storimo.
Kaj so tuji grehi ?

Tuji grehi so tisti, ki jih sicer ne storimo sami,
pa smo krivi, da jih drugi store.

Katere so poglavitne vrste djanskih grehov ?

Poglavitne vrste djanskih grehov so: poglavitni
(naglavni) grehi, grehi zoper svetega Duha, vuebo
vpijoči grehi, tuji grehi.

Kateri so poglavitni grehi ?

Poglavitni grehi so ti: 1) Napuh. 2) Lakom¬
nost. 3) Nečistost. 4) Nevošljivost. 5) Požrešnost.
6) Jeza. 7) Lenoba.

Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi ?

Ti grehi se imenujejo poglavitni  grehi, ker
iz vsacega teh grehov veliko druzih grehov izvira.

Kateri so grehi zoper svetega Duha ?

Grehi zoper svetega Duha  so ti:

1) Predrzno na Božjo milost grešiti.

2) Nad Božjo milostjo obupati.

3) Spoznani kršanski resnici se ustavljati.

4) Bližnjemu zavoljo milosti Božje nevošljiv biti.

— 82  —

5) Do zveličavnega opominovanja otrpneno srce
imeti.

6) V nespokornosti trdovratno ostati.

Kateri so v nebo vpijoči grehi ?

V nebo vpijoči grebi  so ti:

1) Radovoljni uboj.

2) Mutasti ali sodomski greh.

3) Zatiranje ubožcev, udov in sirot.

4) Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati
ali utrgovati.

Kateri so tuji grehi ?

Tuji grehi  so ti:

1) V greh svetovati.

2) Grešiti velevati.

3) V drugih greli privoliti.

4) V greh napeljevati.

5) Drugih greh hvaliti.

6) K grehu molčati.

7) Greh pregledati.

8) Greha se vdeležiti.

9) Greh zagovarjati.

Ali je že krčansko pravičen, kdor se le hudega varuje ?

Kdor se le hudega varuje, še ni kršansko pra¬
vičen, temuč mora tudi dobro delati.

Kaj je dobrot

Dobro  je, kar je po Božji postavi. Po Božji
postavi so pa čednosti in dobra dela.

Kolikere so čednosti, katere mora kristjan spolnovati?

Čednosti, katere mora kristjan spolnovati, so Božje
in djartske  čednosti.

Katere so Božje čednosti?

Božje čednosti so te tri: Vera, upanje in lju¬
bezen.

— 83 —

Kdaj je človek posebno dolžan le tri Božje čednosti obuditi ?

Človek je posebno dolžan te tri Božje čednosti
obuditi: 1) Kakor hitro k pameti pride. 2) Večkrat
v življenji. 3) V hudi skušnjavi zoper te čednosti in
na smrtni postelji.

Kako se dajo tri Božje čednosti z besedo obuditi ?

Tri božje čednosti se dajo z besedo tako obuditi:

V e r a.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in
sveti Duh, kateri si vse st varil, kateri ose ohranuješ
in vladaš, kateri dobro plačuješ in hudo kaznuješ.
Verujem, da se je sin Božji včlovečil, da nas je  s
svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh
s svojo milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse, kar
si ti, o Bog ? razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar
so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimska
katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem ,
ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in mo¬
drost, ki ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. O
Bog! pomnoži mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno do¬
broto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem
zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kri¬
stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžilovanje
in odpuščanje mojih grehov, po smrti pa večno izve-
ličanje ded, in dodelil, tebe z obličja v obličje gledati,
ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe po¬
trebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker
si ti to obljubil, kateri si vsegamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen . O Bog! potrdi moje
upanje.

— 84 —

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega srca, Čez vse,
ker si nar večja dobrota, neskončno popolnoma, in vse
ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene
in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsega
srca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te v  tvoji
nar zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Ž njih
ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; po-
vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj .
Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti želim, in si
to trdno prizadevam, oni je iz srca žal, da sem tebe,
svojo neskončno dobroto, katero čez vse ljubim, tebe,,
svojega  v  Stvarnika, Odrešenika in Posvečevalca, raz¬
srdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svo¬
jega vsegamogočnega Gospoda , svojega nar boljšega
Očeta, razžalil. Trdno sklenem, vse grehe in vse
grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj
obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne
ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka , in dodeli
mi milost ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po ne¬
skončnem zasluženji trojega Božjega Sina, našega
Gospoda in IzveKčarja .Jezusa Kristusa. Amen.

Katere so poglavitne djanske čednosti 'i

Poglavitne djanske čednosti so te: 1) Modrost.
2) Zmernost. 3) Pravičnost. 4) Srčnost.

Katere čednosti so poglavitnim grehom nasproti

Poglavitnim greliom so te čednosti nasproti:

1) Ponižnost je napuhu nasproti; 2 dobrotljivost
lakomnosti; 3) čistost nečistosti; 4) ljubezen nevoš-
Ijivosti; 5) zmernost požrešnosti; 6) potrpežljivost
jezi; 1)  gorečnost lenobi.

— 85 —

Katere dolžnosti je Jezus Eristus posebno priporočali

Jezus Kristus je te dolžnosti posebno priporočil t

1) Nar prej Božjega kraljestva in njegove pra¬
vice iskati.

2) Sam sebe zatajevati.

3) Svoj križ nositi.

,> 4) Za Kristusom hoditi.

5) Krotak in ponižen biti.

6) Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kateri
nas sovražijo ; moliti zanje, kateri nas žalijo in pre¬
ganjajo.

Katere čednosti je Jezus Kristus na gori učili

Jezus Kristus je te čednosti na gori učil:

1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo.

2) Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3) Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4) Blagor njim, kateri so pravice lačni in žejni;
ker nasiteni bodo.

5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6) Blagor njim, kateri so čistega srca; ker Boga
bodo gledali.

7) Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo ime¬
novani.

8) Blagor njim, kateri zavoljo pravice preganjanje
trpe; ker njih je nebeško kraljestvo.

Kaj so dobra dela kristjanova?

Dobra dela  kristjanova so taka dela, katera
so Bogu dopadljiva, in kristjanu, ki jih opravlja, za¬
služna za večno življenje.

■Ali so dobra dela k izveličanju potrebna 1

Dobra dela so k izveličanju potrebna; ker vera
* brez dobrih del je mrtva.

86  —

A

Ali mora človek iz lastne moči dobra dela opravljati ?

Dobrih del, kakoršne so k izveličanju potrebna
in pri Bogu zaslužena, človek ne more iz iastne moči,
ampak le s pomočjo milosti Božje opravljati.

Kaj si zaslužimo z dobrimi deli ?

Z dobrimi deli si zaslužimo: 1) Pomnoženje po- - '
svečujoče milosti Božje; 2) večno in časno plačilo,

3d ga je Bog iz same milosti tistim obljubil, ki dobro
delajo.

Kako morajo biti dobra dela opravljena ?

Dobra dela, da bodo Bogu dopadljiva in nam
zaslužna, morajo biti opravljena: 1) V stanu milosti
Božje. 2) Prostovoljno. 3) Iz ljubezni do Boga.

Katera so nar imenitnejša dobra dela ?

Nar imenitnejša dobra dela so: 1) Moliti. 2) Po¬
stiti se. 3j Vbogajme dajati.

Katera so telesna dela usmiljenja ?

Telesna dela usmiljenja so ta: 1) Lačne nasito-
vati. 2) Žejne napajati. 3i Popotnike sprejemati. 4)

Nage oblačiti. 5) Bolnike obiskovati 6) Jetnike reše¬
vati. 7) Mrliče pokopavati.

Katera so duševna dela usmiljenja ?

Duhovna dela usmiljenja so ta: 1) Grešnike
svariti. 2) v Nevedne učiti. 3j Dvomljivim prav sveto¬
vati. 4) Žalostne tolažiti. 5) Krivico voljno trpeti.

6) Kazžalnikom iz srca odpustiti. 7j Za žive in mrtve
Boga prositi.

Kateri so evangeljski svetje?

Evangeljski svetje so ti trije: 1) Radovoljno
uboštvo. 2) Vedno devištvo. 3) Vedna pokorščina pod
duhovnim poglavarjem.

— 87

O štirih poslednjih
rečeh.

Katere so štiri poslednje reči ?

Štiri poslednje r e č i s o: 1) Smrt, 2 1  sodba,
3) pekel, 4) nebesa. „V vseh svojih delih se spominjaj
svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil/ 1

Sir.' 7, 40.

i) O smrti.

Knj je smrti

Smrt  je ločitev duše od telesa.

Ali morajo vsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti. ,,Ljudem je odločeno
enkrat umreti Hebr. 9, 27.

Od kod pride, da mora vsak človek umreti?

Da mora vsak človek umreti, pride po grehu,
ki sta ga bila prva človeka v raji storila. Ko bi
Adam ne bil grešil, bi bilo tudi n«še telo neumr-
joče. Smrt je plačilo  za"greli. „Po enem člo¬
veku je prišel greh na svet in po grehu smrt , in tako
je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem qre-
šili/ 1  Rimlj. 5, 12.

Ali vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli ?

Ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli; to le
sam Bog ve, „Ob uri, ki je ne veste , bo Sin človekov
prišel/ 1  Mat. 24. 44.

Zakaj nam ni Bog razodel kdaj, kje , in kako bomo umrli?

Bog nam ni razodel dneva in ure naše smrti,
da bi bili za smrt vedno pripravljeni. „Cujte, ker
ne veste ne dneva ne ure. u  Mat. 25, 13.

Kako moramo za smrt vedno pripravljeni biti?

Vedno se moramo greha skrbno varovati in

— 88  —

dobra dela delati, da nas smrt nikoli nepripravljenih
ne najde.

Kakošna je smrt pravičnih?

Smrt pravičnih je srečna. „Draga je pred Go¬
spodovim obličjem smrt njegovih svetih. u  Pa. 115, 15.

Kakošna je smrt grešnikov?

Smrt grešnikov je silno strašna. „Smrt grešnikov
ie silno huda. u  Pa. 33, 22.

2)  O neumrjočnosti človeške duše.

Kaj se pravi: človeška duša je neumrjoča ?

človeška duša je neumrjoča,  se pravi: Člo¬
veška duša ne bo nikoli umrla, temuč bo, tudi po
smrti telesa še, vekomaj mislila in želela, vekomaj
živela. „Prah se povrne v svojo prst, iz katere je
bil, in duh se vrne k Bogu, ki ga je bil dal. u
Prid. 12, 7.

■S katerimi besedami je Jezus to povedal, da je človeška duša
neumrjoča V

Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, da bodo
mogli zavoljo njegovega uka grozno veliko trpeti, jim
je Jezus rekel: „Ne bojte se njih, kateri telo umore,
duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte  se veliko bolj
tistega, kateri mora dušo in telo pogubiti v pekel. “
Mat. 10, 28.

Kaj nam pomaga vedeti, da je naša duša neumrjoča  V

Ker je naša duša neumrjoča, bodimo pokojni
in veseli. Če nam tudi starši, bratje, sestre, do¬
brotniki odmrjejo, ali tudi, če se nam smrt bliža:
nikar preveč ne žalujmo, saj le samo telo umrje,
duša pa ne, ona vekomaj živi. Ondi pri Bogu se
bomo zopet videli.

i

— 89 —

K čemu naj nas spodbada misel, da je naša duša neumrjoča?

Ta misel naj nas spodbada, da posebno za svojo
dušo skrbimo, in si prizadevajmo vedno boljši in
svetejši biti. „ Kaj pomaga človeku če ves svet pridobi,
svojo dušo pa pogubi?“  Mat. 16, 26.

3) 0 posebni sodbi.

Kaj se tgodi e dušo vsacega človeka precej po njegovi smrti?

Duša vsacega človeka je precej po njegovi smrti
sojena.  „ Ljudem je odločeno enkrat umreti, po tem
pa sodba. u  Herb. 9, 27.

Kako se pravi tej sodbi precej po smrti ?

Tej sodbi precej po smrti se pravi posebna
sodba, ker je vsaka duša posebej sojena.

Po čem bo Bog ljudi sodil?

*•  Bog bo ljudi sodil po vsem, kar so v svojem

življenji na zemlji dobrega ali hudega mislili, želeli,
govorili in storili, ali kar so dobrega opustili. „ Vsi
se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim,
da šlehern prejme v svojem telesu, kakor je storil ali
dobro ali hudo. u  2. Kor. 5, 10.

Kaj nam pomaga vedeti, da bodemo precej po smrti sojeni?

Če  nas ljudje po krivem sodijo, ali če se nam
hudo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smrti
se bo pri Božji sodbi pravica skazala; in vse trp¬
ljenje se bode v veselje spremenilo.

K čemu naj nas spodbada misel v posebno sodbo?

Misel v posebno sodbo naj nas spodbada, po
Jezusovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo
tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak
po svoji sveti besedi in po svojih zapovedih. „ Be¬
seda, katero sem govoril, ona ga bo sodila posljednji
^ dan.“  Jan. 12, 48.

— 90 -

Kam je duša pri posebnej sodbi obsojena?

Kamor si je zaslužila, ali v vice ali v pekel,
ali pa v nebesa.

4) O vicah.

Kaj so vice V

Vice  so kraj, kjer duše trpe časne kazni.
Katere duše so obsojene v vice?

V vice  so duše tistih ljudi obsojene, kateri sicer
v milosti Božjej umrjo, pa imajo vendar še male
grehe nad sabo, in kateri se svojih grehov v življenji
še niso dosti spokorili. „Nič omadežvanega ne pojde
v nebeško kraljestvo. 11  Razod, 21, 27.

Kalcšno trpljenje imajo duše v vicah?

Duše v vicah posebno zato veliko trpe, ker
neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa
ga vendar le ne morejo; vrh tega imajo tudi še
drugo trpljenje, katero jim je Božja pravica naložila.
Doklej vstanejo duše v vicah ?

Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnoma
ne očistijo; ker nič nečistega ne more iti v nebeško
kraljestvo.

Kako moremo dušam v vicah pomagati?

Dušam v vicah moremo pomagati: 1) Z da¬
ritvijo svete maše, 2) z molitvijo, 3) z drugimi
dobrimi deli, 4) z odpustki. „Sveta in dobra je misel
za mrtve moliti, da bi bili orehov rešeni 2. Mark.
12, 46.

Ali smo dolžni dušam v vicah pomagati ?

Dolžni smo, sploh vsem dušam v vicih poma¬
gati, že iz ljubezni,  s katero smo ž njimi skle¬
njeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti  dolžni
svojim staršem, bratom in sestram, prijatlom in
dobrotnikom.

'

— 91 —

'  ■ K čemu naj nas spodbuda misel, da so vice ?

Ta misel naj nas spodbada, da se varujmo tudi
malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in po¬
korimo se tukaj storjenih grehov, da ne bomo za
nje v vicah trpeli.

5) O vstajenju.

Kaj se bo zgodilo sodnji dan s človeškimi trupli  ?

Sodnji dan bodo trupla vseh ljudi iz zemlje
v s t a 1 a in se svojimi dušami se zopet sklenile. „Prišla
bo ura ob kateri bodo vsi, ki so v grobih, slišali glas
Simi Božjega. In bodo prišli, kateri so dobro delali, v
vstajenje življenja, kateri so pa hudo delali, v vstajenje
obsojenja.“  Jan. 5, 28, 29.

Kakošna bode telesa pravičnih po vstvarjenji  ?

^ Telesa pravičnih bodo po vstajenji nestrohljiva,

neumrjoča, častitljiva, duhovna, Jezusovemu častit¬
ljivemu telesu podobna. „Seje se v trohljivosti, vstala
bo v netroliljivosti; seje se v nečasti, vstalo bo v časti ;
seje se v slabosti, vstalo bo v trdnosti ; seje se živalska
telo, vstalo bo duhovno telo. u  1. Kor. 15, 42 — 45.
..Jezus Kristus bo spremenil noše revno telo, ker ga ba
vpodobil svojemu častitljevemu telesu. 11  Fil. 3, 21.

Kakošna bodo telesa hudobnih po vstajenji?

Telesa hudobnih bodo po vstajenji ostudna, po-
> gubljena, v večni ogenj namenjena, „Glejte! skriv¬
nost, vam povem: Vsi bomo sicer vstali, toda spremenjeni
ne bomo vsi.“  1. Kor. 15, 51.

Kaj nam pomaga vedeti, da bomo od mrtvih vstali ?

Ko vemo le to, bodimo pokojni in veseli. Slabo
sicer je zdaj naše telo, umrje, pride v grob in
strohni; pa ne bojmo se tega preveč, saj bo zopet
L vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj.


K čemu naj nas spodbada misel , da bomo od smrti vstali  ?

Ta misel naj nas spodbada, da spoštujmo svoje
telo; nikoli nič hudega, vselej pa le dobro ž njim
delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi
in čisti biti.

6) 0 poslednji sodbi.

Kdo bo sodnji dan prišel soditi  ?

Jezus Kristus bo sodnji dan v oblakih neba
z veliko močjo in častjo prišel in bo vsem ljudem
očitno oznanil, kaj so dobrega ali hudega storili,
in kakošno povračilo zaslužijo.

Kaj nas uči Jezus sam od svojega druzega prihoda na zemljo  ?

Jezus je rekel sam o sebi (Mat. 25, 31 — 46.):
„ Kadar -pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi
angeli z njim, takrat bo sedel na sedežu svojega ve¬
ličanstva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in
jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov.
In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na
levico. Takrat poreče Kralj tistim, kateri bodo na
njegovi desnici: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta,

posedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti;
žejin sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste
me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli;
bolan sem bil, in ste me obiskali! v ječi sem bil, in ste
k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč:
Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili?
ali žejnega, in smo te napojili? Kdaj smo te videli
tujega, in smo te pod streho vzeli? ali nazega in
smo te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega, ali v
ječi, in smo k tebi prišli? In Kralj bo odgovoril
in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili
kateremu teh mojih nar manjših bratov, ste meni
storili!


j

— 93  —

Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici:
Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri
je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom.
Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti; žejin sem
bil, in mi niste dali piti; tuj sem bil, in me niste pod
streho vzeli; nag sem bil, in me niste oblekli! bolan
■in v ječi sem bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo
tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli
lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nazega, ali bolnega,
ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim bo
■odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili
kateremu teh nar manjših, tudi meni niste storili !
In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno
življenje . 11

Kako pravimo tej sodbi?

Tej sodbi pravimo poslednja, vesoljna,
■očitna sodba, ker bodo  poslednji dan, konec
sveta, vsi ljudje skupaj  in  očitno  sojeni.

Ali vemo dan in uro poslednje sodbe ?

Le sam Bog ve dan in 'uro poslednje sodbe,
nihče drugi, še angeli v nebesih ne.

Kaj nam pomaga vedeti, da je poslednja sodbal

Ker vemo, da je poslednja sodba, bodimo po¬
kojni in veseli. Če ljudje slabo o nas govore, dasi-
ravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hudim-
povračuje; nič ne marajmo, le stanovitno delajmo
dobro, saj bode sodnji dan naša nedolžnost razodeta
in vse še tako skrita dobra dela bodo očitna.

K čemu naj nas spodbuda misel, da je poslednja sodba  ?

Ta misel naj nas spodbada, da na skrivnem
radi dobro delajmo, posebno zapoved kršanske lju¬
bezni vselej natanko spolnujmo in nikdar nič hudega
ne storimo, ko bi nas tudi noben človek ne videl,

— 94

zakaj sodnji dan bodo vse še tako skrita hudobna
dela razodeta.

7) O nebesih.

Kaj so nebesa ?

Nebesa  so srečno prebivališče svetnikov, kjer
se Bog svojini zvestim služabnikom z obličja v ob¬
ličje razodeva, in je on sam njih neizrečeno veliko
plačilo.

Kdo pride v nebesa ?

V nebesa pride, kdor v milosti Božjej umrje
in za storjene grehe ali v tem ali v unem življenji
(v vicah) zadostiti.

Ali je nebeško veselje veliko  ?

Nebeško' veselje je neizrečeno veliko. „Oko ni
videlo, olio ni slišalo, in v serce človekovo niprišlo, kar
je Boy pripravil tem, kateri ga ljubijo.  1 . Kor. 2, 9 .
Kaj vemo iz Jezusovega nauka o nebeškem veselju?

O nebeškem veselju vemo:

1) Izvoljeni bodo Božje lastnosti in Božjo voljo
v nebesih veliko bolj popolnoma, kakor tukaj na
zemlji spoznali, in se zavoljo tega spoznanja močno
veselili: z obličja v obličje bodo Boga gledali, ljubili
in vživali. „Blagor njim, kateri šo čistega srca, ker
oni bodo Boga gledali. u  Mat, 5, 8. „Vemo, da bomo,
ko se prikaze, njemu podobni, ker ga bomo videli, ka-
koršen je.“  1. Jan. 3, 2.

2) Izvoljeni ne bodo imeli v nebesih nobene,
tudi nar manjše težave ali zopernosti ne. „Bog bo
obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več, tudi
ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine: ker po¬
prejšnje je minulo.“  Raz. 21, 4.

3)  Izvoljeni se bodo tudi zavoljo vsega tega,
kar so na zemlji dobrega storili, neizrečeno veselili,
in bodo zmiraj dobro in mirno vest imeli. „Blagor
mrtvim, kateri v Gospodu umrjo ; zakaj njih dela za
njimi gredo. u  Raz. 14, 13.

95 —

4) Izvoljeni bodo v neizrečeno veseli družbi,
pri Bogu, pri Jezusu, pri Materi Božji, pri angelih
in svetnikih. »Pristopili ste h mestu živega Boga, k
nebeškemu Jeruzalemu, in k množici veliko tisoč an¬
gelov, k cerkvi prvencev, kateri so zapisani v nebesih,
in k Bogu, sodniku, in k duhovom popolnoma pra¬
vičnih, in k Jezusu sredniku nove zaveze. 11  Hobi-. 12,
22 — 24.

5) Izvoljeni bodo neizrečeno izveličanje vekomaj
vživali. „ Pravični pojdejo v večno življenje Mat.
25, 46.

Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli?

V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enacega veselja
imeli. Če je kdo tukaj več dobrega storil, bo tudi
večje njegovo plačilo in veselje v nebesih. „Kdor
pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti,
bo tudi v obilnosti žel.“  2. Kor. 9, 6.

Kaj se učimo iz nauka o nebeškem veselju ?

Iz tega nauka se učimo: l)„Da moramo vse nad¬
loge in zopernosti tega življenja voljno trpeti, ker
„trpljenje sedanjega časa se ne dd primeriti prihodnji
časti, katera bode nad nami razodeta.“  Rim. 8, 18.

2) Da moramo Božje zapovedi vselej radovoljno
in natanko spolnovati, ko bi ravno mogli za to kaj
trpeti, ker za stanovitnim bojevanjem pride večno pla¬
čilo. „Kdor obstoji do konca , bo izoeličanJ  Mat. 10, 22.

8) O peklu.

Kuj je pekel  ?

Pekel  je strašni kraj, kjer pogubljeni veko-
mej trpe.

Kdo pride v pekel  V

V pekel pride, kdor v smrtnem grehu umrje.

— 96 —

Kakošno trpljenje je v peklu ?

Neizrečeno strašno trpljenje je v peklu:

1) Pogubljeni s strahom in trepetom v Boga,
svojega pravičnega sodnika mislijo in so spred Bož¬
jega obličja zavrženi. „Poberite se spred mene, pre¬
kleti! v večni ogenj."  Mat. 25, 41.

2) Huda vest jih zmeraj peče. »Njih črv ne
umrje."  Mark. 9, 43.

3) So v družbi hudobnih in zavrženih duhov.

„Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri
je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom. u
Mat. 25, 41.

4) Še veliko druzega hudega na duši in na
telesu bodo trpeli, kar sveto pismo primerja z ne¬
ugasljivim ognjem in s temnim krajem, kjer je jok
in škripanje z zobmi. „Njih ogenj ne ugasne Mark.

9, 47. „Pahnjeni bodo v vnanjo temo ; ondi bo jok in
škripanje z zobmi."  Mat. 18, 12.

5) Vse to trpljenje bodo vekomaj  trpeli, to
je, brez vsega konca, brez upanja kacega polajška
ali odrešenja. „Poberite se spred mene, prekleti! v
večni ogenj."  Mark. 9, 43.

Kaj naj premišljevanje peklenskega trpljenja pid nas opravi ?

Neizrečeno veliko in večno peklensko trpljenje 1
naj nam da spoznati, kako ,. strašno je pasti v roke
živega Boga."  (Hebr, 10, 31.), in naj nas odvračuje
od vsega hudega, ko bi nam bilo tudi še tolikanj
prijetno, ker grešno veselje  mine, za njim pa
pride večno trpljenje.