1 Na svitlobo dane od c. k. kraj uske kmetijske družbe Tečaj IV. srèdo 6. Velkitravna ( > 46 List 18 55 n sam pri sebi mislim tak Junaštva kaj je kras in znak ? Kaj so storile hrabre glave, Ko v pesmih so predmet poslave Ko jih je med bogove cio Paganstvo slepo dvignulo? 5 Očistile so divje spake V prederzni skusbi zemlje zrake Z leonam se podale v boj So Minotavra trup objele. Kri 5 5 vagale 5 točile znoj, In žertve vboge tak otele". 55 Kaj Sar vreden De z njim Kristjan voj skuje Je le malika vražnik cen jen V otetbo svetu je namenjen. se í 9, 5 Potrebe 5 ile apak Braniti mora práv junak ; Pogum pa mora pamet biti V prepir z mocjó zvijača Tak m Pazi vši i slim sploh in hodim sam sled pekle 5 Na krat pomoglej práv spoznam Veselo rečem: Ta zadene!" „In pridši k tebi govorim: Domii podati se želim. Ti želje moje si dopolnil, Jez urno morje sim prečolnil. Na bregu komaj sim doma, Pokličem berž umetnika, In dam po znanih certah picno Drakona kip storiti lično. Na kratkih nogah breme se Života dolziga dviguje, Bazpet oklep luskinast je Po herbtu. de ga ran varuje « „Nategnjen vrat stermí naprej , In kakor golt peklenskih stej Zijá široko , strašno zrelo, Ko de bi plena hrepenelo; Bor z drakonam (Nadalje.) V gortanu černimu obób Grozijo rajde ojstrih zob; Podoben meču jezik miga, Okó goreče strelc šviga; V podobo kačjo Ostudno herbta strašna sila Krog sebe v klepe se valí, De konjka s konjem bi zdrobila"» e zgubi 5 5 .?Tak poobrazim pično vse Pepélognus mu barva je ; Pol gad se zdi, pol zmaj kaluže Ostuden plod strupene muže. Ko bil je strašen kip gotov Izvolim dva britanskih psov, Oblastna, urnih nog, velika Zučena vjeti turobika. V pozôja šujem ju obá, Razkačena mu marno bližam Popasti z ojstrim zobam ga 5 ? 5 5 5 Ju šuntam in klicaje vižam". 55 Kjer grizu britkim, mahu ram Sloboden je trebuha hlam , Tje dražim ju, de divje zlobe Zasekata bodeče zobe. V orožju jez od nog do las Na konja vsedem se tačas, Arabské reje, žlahtne žile, In razjezivši ga do sile, Ga naglo v zmaja zavertim, Z ostrogo rebra zbodem dosti V pošast pa sulico dervim, Ko de bi hotel jo prebosti". 5 55 Če ravno konj se spenja plah 5 In škriplje, in očita strah, Ce psa pojemata bojezni, Ne jenjam, de so groze trezni. Tak trudim brez prevdarka se, De trikrat luna polna je, In kadar dobro vse so znali, Smo se po morju sem podali. (Konec sledi.) Dans tretji dan je zasijal, sim zapustil barke krilo Kai 5 Pocitka skor si nisim dal, Dokler ni vse storjeno bilo". 55 Zakaj 5 nadloga zemlje té Ponovljena, mi v serce gré: Raztergane so undan našli Pastirje, ko so v mužo zašli In te nesreče živ spomin Me silno tira v grozen čin. Zdaj slugama namén razločim ? y 5 5 Na vrana urniga poskočim In derzno v družbi svojih psov, Na stranski, sploh neznani poti Skrivnosti včinenja gotov, Sovražniku hitim nasproti". ? 55 Ti cerkvico poznaš, gospod 5 Katero na skalovja hrod, Kjer se otok pregleda celi, Sozidal mojstra duh je smeli. Le zaničljiva zdi se nam, Pa v sebi krije čuda znam, Marijo z Jezusam svitečim, In s tremi kralji krog stojećim. Po stop nj ah trikrat trideset 5 Se romar trudi do višine In kér dospè jo znoja vnet, Ga v božji bliži tuga mine". 55 Pod cerkvico globoko v hrib 5 Votlina pelje čudnih gib , Mokrotě bližnih muž rosena Od sonca nikdar razblešena. Tu stanoval je zmaj strašan Na rop čakáje noc in dan, In bil je, kot peklenska vraža Pred pragam božje hise straža. Kér romar je približal se Stopi vši v kroge pogubljenja, Iz pazbe planil naglo je, In nesel ga v zavetje zrenja". Nekaj kemije (loébe") kmetovavcam. (Nadalje.) 18. §. Pod nebili zrak in zra korner. Nar poglavniši zložna delà podnebniga zraka sta dva gáza; v 100 funtih zraka je nemreč 79 funto v gnjilogáza in 21 funto v kislogáz a, tudi je nekaj malo vogelnokislogáza v njim, namreč v 1Ô00 funtih blizo eniga funta. Ta primera teli treh zložnih delov navadniga zraka je po vsih de-želali celiga svetá, na vsih nar većih visoči-ïiah, kakor tudi v nar nižjih znanih globočinah enaka, je tedaj stanovitna in življenju prićijočiga stvarjenja popolnama primerjena. Kakor je vsak gáz neka razpenljiva in razteg-ljiva tekočina; takó tudi podnebni zrak, kér iz gázov obstojí; je ni tedaj razice ali pokice, ne luknjice takó majhne, de bi je zrak, ko do nje pride, ne napol-nil , in to ne le nazdol ali nastran, kakor voda, ampak kér je brez mere razpenljiv, tudi nazgor: še clo v vôdo se zaríne, de ga je v nji na prostor osmi ali deseti del. Da se pa tudi bolj od vsake druge řečí stisniti ; ce mehurzzrakam napihneš in dobro zavežeš, ga boš lahko močno stísnil; kakor hitro pa odjenjaš, se precej raztegne. Imeli so puše z votlim kopitam, de so va-nj po sili veliko zraka spravili, in potim z njim po večkrat vstřelili ; kér bi se pa lohka s takó pušo člověk ubil, brez střela slišati, so jih ojstro prepovedali. Kakor se voda v globokili morjih sama sebe tlači, de bi, postavimo, v globokosti 5000 čevljev kamin, nekoliko niže tudi svine, srebró in zlató plavali in ne na dno padli ; takó se tlačí tudi zrak, de je na tleh zemlje nar gostejši in težji, po meri pa, kakor bi se više šlo , je zmírej tanjši in lažeji takó, de na gorah, ki so navpik 14 ali več tavžent čevljev visoke, je zavolj pretanjciga zraka zlo těžko dihati; in če člověk više gré, se za vsa- kih 10 ali 15 korakov takó zasopí, de mora od-počiti se. Kakó visoko seže podnebni zrak? Tega mende nihče ne vé ; pred več létmi so učeni sodili, de mora SdolOmilj visoko seči; kasneje so drugi iz mnogih perkazikov njegovo visokost na 27 milj cenili, nar berže je nima nobene meje, velikoveč razpenjuje se in razširjuje zmirej naprej čeravno v nerazumljivi tanjkosti. Zrak ne tlači le sam sebe, ampak vse druge reci na svetu; ko bi vode ne tlačil, bi pri veliko manji gorkoti zavrela, kakor se vidi na visokih gorah. Svoje drage bravce upamo ob kratkim od teže in tlačenja zraka prepričati. Nali sod z vinám do verha, in ga dobro zavěší ; ko zdaj čepik vùn potegneš, nič ne bo iz soda teklo , zakaj ne ? — zrak vpiraje se v vino, mu brani vùn teči, pre-maguje tedaj še clo vina težo ; odpri pa sod na vehi, in precej bo jelo teči zató, kér vino, zdaj per vehi in čepinci od zraka v enaki meri tlačeno, po svoji lastni teži niže pada ali teče. iz večiga soda, pa z živim srebram nalitiga in za-vešeniga bi srebró pri čepinci vun teklo , kér bi teža srebrá težo in tlačenje zraka premagovala. Ce piješ vodo iz studenčika po pišalki, misliš de ti vodo vlečeš: tó ni res, ti le zrak potegneš, ki je v pišalki bil in vodo tlačil ; ali zdaj , ki ga več v pišalki ni, tlačí zrak okoli nje vodo , in jo sili va-njo, ki je prazna i ti; deni pa usta proč, de zrak zopet od zgorej v pišalko pride, to pričo bo vodo v nji dol potlačil. Kakó težak je pa zrak? Daj si narediti kositarjevo pa prav vozko in 32 čevljev dolgo pišalko ; po taki boš lahkó, zrak iz nje potegnivšu vodo iz pet sežnjev globoke štirne pil; čez 32 čevljev ti jo pa zvunanji zrak, na-njo tlačé, ne vzdigne zató, ker v cevi voda 32 čevljev visoka, in zvunanji zrak do nebes sta v enaki teži — vaga stojí. — Z enako vmetnostjo kakor ti, pijoč vôdo iz studenca s pišalko, ali brez nje, z ustrni, jo vleče in žré tudi vsaka tromba, pa čez 32 čevljev jene more vzdigniti. Tako težo zraka bolj na tanjko spoznati, imajo učeni z rako m ér ( Thermometer ). To je neka stek-lenasta blizo 3 čevlje dolga ce v, na enim koncu zalita. na drugim pa nekoliko zakrožena in od-perta : va-njo nalijejo živiga srebrá, pa takó. de ni v nji clo nič zraka: potem jo po konci vzdig-nejo, de je odperti konec spodej ; od zgorej pri zalítim koncu bo srebró nekolikaj vpadlo in pri visokosti 27 do 28 palcov ostalo. Kadar se ta reč vstaví, ne bo več nikoli spodej pri odperti luknji srebró vùn teklo: v eni cevi ali na eni straní živo srebró, in v drugi odperti pa zrak do nebes sta enake teže: če vaga tedaj srebró v cevi dva funta, bo tudi zrak v enako široki cevi 2 funta vagal. Ko bi zaliti končik cevi odbil, bi zrak berž va-njo planil, in srebró dol potlačil, de bi spodej vim steklo. Zrakomer kaže tedaj sploh težo zra I v a, in sicer še posebej, ali je od dneva do dneva ali od ure do ure nekoliko težeji ali ložeji, nekoliko bolj ali man j vlažen : v r e m e se p a ne d a p o nj i ni za naprej gotovo spoznati; zakaj vreme je in tudi zrak večkrat po devet misel na dan. S tacim zrakomeram sprićujejo učeni, de na odrašeniga člověka teló tlači po 30 centov zraka; za tó pa nič ne vemo, kér zrak in mokrota našiga telesa tacimu tlačenju zoper tlači : voda je veliko težeji od zraka, in vender, če greš na dno brez-nja, bo še veliko več centov vode na-te tlačilo, kar pa nič občutil ne boš zató, kér tvoje teló zoper tlači in imá blizo enako težo kot voda. Z dobrim zrakoméram zamorejo tudi učeni visokost gorá najti ali zmeriti, zakaj, kér je morje okoli in okoli zemljene krogle enako deleč od sred svetá, je tudi zrak povsod pri morji pri enacim tihim in gorkim vremenu enako težák ; na mero pa. kakor se od morja više gré, je zrak zmirej tanjši in ložeji, zmirej manj na srebró tlači, takó de na pràv visokih gorah srebró v zrakoméri clo močno vpáde. Po takim vpadanji spoznajo in oznanijo visokost mnogih gorá, ko s takó mero na-nje gredó, brez de bi se veliko per tim pomotili. (Dalje sledí.) Sete v murbni^a semena in reja mladih murbnih drevesc. De bodo prijatli murbnih dreves zvedili kdaj in kam se murbno seme seje, in kakó gré iň murbnimi drevesci v caker iti, de jim bodo čversto rastle in se dobro sponašale, jim hočemo tole povedati, kar so uni-dan ^Dunajské Novice" oznanile : Ce hočeš, de se ti bo setev murbniga semena dobro obnesla, vsej ga na tako stran svojiga verta , kjer bo pred merzlo borjo v zavetji; oplevi in očisti do dobriga tisti kraj, kamor misliš seme sejati koj v začetku spomladí, in prekopaj ga za eno lopato globoko. Ce to delo v jeseni opraviš, je še boljši. V začetku Velkitravna, če se ni hudih slan več bati, se tisti kraj, kamor se bode murbno seme sejalo, še enkrat dobro prekoplje, poravná in v tri čevlje široke in po volji dolge gredice razdelí. Po sredi imenovanih gredic potegni po vervici (žnori ) poldrugi do dveh pale o v globokih brázd i e, ki naj po pol ali en čevelj saksebi stoje, v ktere se, pred ta dan namočeno, in na zraku zopet osušeno murbno seme takó poseje, de vsako zernice kake dve čerti (linije]) od druziga leži; brazdice se potem z zemljo po palcu na debelo zasujejo, in sicer takó, de se še zmirej nekoliko brazdic vidi zató, de pri polivaiiji več mokrotě k semenu doiti zamore. Precej po setvi, ktera se pa nima pred Velki-t ravnam zgoditi, se moraj o gredice po malim s škropil-nico poškropiti in to delo vsaki dan, če je treba po dvakrat ali cio trikrat opraviti zató , de se zemlja preveč ne presuši. " ' Kader pa drevesca v kakih dva naj stili ali štir- najstih dneh iz zemlje pribodejo, se morajo pri suhim vremeni še bolj pogostama zalivati, de jih pregorko sonee ne popalj in ne posuši. Prevelika mokrota pa jim èkodje. Ce se jim, dokler so še šibke in majhne, senca iz kosmatih vej naredi, je tudi práv. Ako se murbice takó opravljajo, kakor smo tukaj povedali, bodo gotovo tudi spešno rastle, in kolikor bodo veći, toliko menj bodo tudi polivanja potrebovale. Kdor jih tedej po primeri poliva, pleve in okopuje kar je prav, temu bodo tudi veselo rastle in do jeseni, če se jim zemlja přileze, po čevlji ali cio po dva cevlja velike. Sedej ne potrebujejo druge skerbi, kakor to, de jih živina ne objej in poškodva. So drevesca v jeseni po čevlji velike zrastle in debelost pisavniga peresa dosegle, se zamorejo še tisto jesen v vertno solo presaditi; če pa ne, se morajo, predenj hud mraz pritisne, v versticah osuti, de jim ne bo zima škodvati mo^la. Danecki. Domaće zdravila. V Dopis iz Stajarskiga 20. Prosenca. = _ - l. L& - r ^VjHjj *J JI j * ťHS jHfai l^jí j B* K * vt J^E^BI^L El* m ■ lm V 2. listu Novic svetovani pomoček proti o tis kam in ran a m z ruticami v merzlo vodo namočeními, in na otišani del položevanimi, sim tudi jest poskusil — in hvala Bogú! čudo hitro gotovo pomoč zadobil. Zahvalim se Vam očitno za ta dobri pomoček, in Vam pri ti priliki na znanje dam, de zoper dolgo ter-peč kašelj, ki pa ne snie od notrajniga prisada izvirati, pelin práv dobro pomaga, ki je še komej nekoliko iz zemlje pognal, če ga raztolčeniga v kupici hladne vode, večkrat na dan povžiješ. Kašelj jenja in sljà do jedi se obudí. F. S. *) Svetovani pomoček zamore ob pravim času dober pomoček biti5 opomniti pa moramo, de pelin vsacimu kašlju nikakor ne služi. Pelin je škodljiv, ko se je kašelj še le začél, ali kadar je z drugi mi per snimi teža vam i združen. Pljučnica se dostikrat s suhim kašljem začne; Bog obvari takrat pelina ali kakiga druziga dišečiga zeliša bolniku dajati. Ce kašelj brez vsih per sni h bole čin že več m es co v terpí, zamore včasih pelin pomagati, še večkrat pa pomaga gorski m ah (islandisches Moos) na vodi ku-han. Tak caj (Thee) se pije skozi vec tednov vsaki dan sam na sebi, ali pa z m lekám. Y zemi v ta namen imenovaniga drobno zrezaniga mal ní, ki ga na Krajnskim tudi Bohinski mah imenujejo, kake 2 lota, in ga kuhaj z dvěma maslicama vode takó dolgo, de ti le en maslic čaja ostane. Polovico sami g a ali pa z nekoliko mlekam zmešaniga tôpliga čaja popij na enkrat zjutrej, drugo polovico pa ravno takó na večer. Tištim Ijudem, ki se zavoljo dolgočasniga kašlja j e-tike (sušice) boje, bo posebno teknil. — Vsclej naj se pa b o 1 n i k popred z z d r a v n i k a m p o s v e t j c, ki zamore nar bolj prevdariti, ali bo práv svetvaniga pomočka poslužiti se, ali ne. Samolastno ozdravljanje je nevař n a reč. Vredništvo. Poskusite! Nek Anglijan je za poskušnjo vsadil podzemljice (korún) na ledino, ki je že okoli 70 let zapušena ležala, m isle č, de bi morde taka zemlja podzemljicam bolj teknila, kakor navadno, leto za letam poredama obděláno polje. Ko je na ledini pridelane podzemljice drugo leto na navadni njivi za seme porabil, se mu je pridelk práv dobro obnesel, sosedje okoli in okoli pa so prav slabo letino imeli. Poslednje leta je to skušnjo po-navljal; zraven tega pa tudi nekoliko podzemljic navad-njiga stari ga semena sadil na enako obděláno in po-gnojeno njivo. Te so mu slabo donesle, une pa prav bogato. Vsak kmetovavec imá kak kosčik taciga zemljiša, kteriga za to skušnjo lahko brez škode oberne, naj ga preorje , pognoji in podzemljice vsadí. Prav bi bilo, ko bi se po takim lahkim poti seme podzemljic popravilo, ki je semtertje pešati jelo. Ce bi se ravno imenovana skušnja ne poterdila, bo pa potem na preoranim kraji trava lepši rastla. J. Pajk. r ■ ■ 1 1 1 ■ ». - ■ ■. ■■■■ i Kmetijske drobtince pobrane po raznih casopisih. V . (Ziv plot) je stokrát koristnisi, lepši in terdnejši kakor vsak drugi. Na Tirolskim so začeli kmetovavci sploh žive plote iz smerek in be li ga tem ja ali glogja (YVeissdorn) napravljati, ktere za ograje nar bolj livali jo. (Gnoj), ki ga po oznanilu 14. lista Novic slavni kemikar Dr. Liebig napravlja, so jeli tudi v no gradili poskušati. Za kraj nograda , na kterim 1000 tert stoji, je za 2 leti dovelj 5 centov taciga gnoja. Cent veljá okoliš7 goldinarjev. (Me ce snovi h dre ves c) so jeli za rejo silno veliko iz Tirolskiga v ptuje kraje voziti. Tirolske kmetijske Novice pravijo: ?,de bi se imeli posestniki gojzdov po visocih hribih reje me ce sna na vso moč poprijeti zavoljo velike koristnosti taciga lesa. (V Mo stah blizo Ljubljane) je —po oznanilu mnogohvaljeniga L j u b 1 j a n s k i g a nemškiga časopisa (11 lir. Blatt), ki práv pri dno nabera domaće in ptuje zgodbe — nidavnej neka krava porodila 3 teličke, močne in zdrave. Pravijo de je mati te krave enkrat cio 4 teleta vergla. — Se bolj čudno je pa, kar Tirolske kmetijske Novice v 8. listu letašnjiga leta povedó, de je 26. dan Grudnu pretečeniga leta v Ha in genu na Nemškim neka krava cio 5 telet rodila, ki so bile popolnama dora-šene, vunder pa takó slabe, de so v S urah poginile. Tudi kravo so mogli 3. dan po porodu zaklati. — Prav poredkama se prigodi, de ima krava 3 ali k večimu 4 teleta; od peterih pa dozdej še nismo nikoli slišali. (Sejte, sejte mačji rep (Thimothausgras)i kličejo in priporočujejo neprenehama kmetijski nemški časopisi in ta glas se razlega od ene nemške dežele do druge. Na Saks on ski m je silno veliko polja z mačjim rep a m in navadno deteljo posejaniga. Zlahtni gospod Wed eman, grajšak v Anrodu to mešanco posebno zató hvali, kér se dostikrat primeri, de huda zima deteljo zatare , mačji rep pa obilno pridelka da. (Odvod stre le), ki siga lahkó vsak kmetovavec pred svojo hišo postavi, je visoki ali laški jagnjed ali topol (Piramidenpappel) , kakoršni se pogostama ob stranéh cest in mestnih shodiš vidijo. Vsak vé, de blisk naj raji v vi so či ne treši ; ravno zató je imenovano visoko dervó prav pripravni strelni odvod , ki ga je tudi pred vsako hišo lepo viditi. (VPariz, vPariz pojte vertnarji!) Frauen-dorfarski časopis piše v 16. listu, de nikjer kupčija s cvetlicami toliko dobička ne prinese, kakor v Parizu, vihovih otokih , kjer so popřej luteranski rnisijonarji kjer je v 10. letih i 5 cvetlićarjev silno obogatelo. svojo vćro učili, do leta 1840 ni bilo ne eniga katolski (50 let staro kobilo) ima oskerbnik Bathovih rajšin na Angležkim, ktera se še vsak dan práv živa pred kočijo svojiga gospoda obnaša. Ovsa pa nemore več ga kristjana y zdej jih je že čez sedem tavžent. Ajde............ » Ovsa............ Y rednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.