lfllacfo Jute
fttcr. 1}	Sobota, 31. marca	1934

Bogomir Prege&jt
Busalka
2, Itusalka se joče Sredi igre Je ruealka čeoto sastala ta se zajedala v mesto, M Je tam daleč hrumelo. Težke misli so ji zastrte čelo in njene oči bo pozabile za hip na smeh. Potem pa je stresla nejevoljno z glavo: »Kaj mi je to mar!« Skočila 1e z vrbe
»K*j al na piee pazaMla?« — »Kaj pa ti jeT« — »Kakor da bi Jo oea piči-la!« so se Jezile družice hi otresale k las vodine kaplje, M so jih oroelle. Ru-salka pa je stala sredi med njimi. Dlani al Je pritisnila na ušesa in težke solze so U oolzele ie oči. »np wm »h um
v sredo družic, ki »o se vrtele v živem plesu nad vodno gladino. »Pojte, poj-te!« Je zaklicala. »Ali ne dujete, kako hrami mesto sem do nas.« Hlastalo Je zgrabila najbližjo za roko in s® pognala v divjem zaletu, da se Je zmedel ves raj.
neumna, ali kaj:« je zacepetala. Potem Je stisnila pesti in zagrorila v mesečno noč: »Grdi veter, ali sem te prosMa, da mi pravi! Le čakaj!« — »Kaj pa Jet Kaj ti Je pripovedoval Stric veter?« so Jo vpraševale družice vse vprek. »Strto veter ona talco lepo pripovedovati,« J«
globoko vedihnila ena med njimi. »Stric veter ena, ah, tako lepo pripovedovati,« se ji je jezno zapačila rusalka. »Zakaj pa ni tebi povedal in je meni?« Vse ne-strpneje so vpraševale vile: »Pa kaj ti je vendar povedal tako zlega, da mu ne moreš odpustiti in da ne najdeš miru?« Rusalka se je daleč sklonila in pokazala s stegnjeno roko: »Vidite mesto! Za dne je sivo in umazano. V noči pa hrumeče žari kot pestra krona. Le malokdaj sem se ozrla vanj, do zanjih dni. Kaj mi je bilo mar. Pa ti pride zadnjič stric veter. Malo sem se pošalila z njim. Nič sile nisem bila poredna. On pa me zareče in ureče. Odtlej so mi oči in misli vseskozi le v mestu, ki smeha ne pozna. Nisem vesela in igrati se mi ne da! Samo mesto gledam! Pa naj ne bom jezna?« »Pojdi z nami! Se bomo igrale slepih miši,« so jo tolažile vrstnice. Rusalka pa je odkimala z glavo in vse bridikeje jokala: »Pustite me! Ne morem! Ali ni bo hudo, ako se kdo nikdar ne smeje. Huhu huu!« Ko so videle vile njeno žalost, so začele druga za drugo hrkati in si na skrivaj brisati solze, dokler se niso hkrati vsedle v krogu, pritisnile tenke robčke na oči in zadružno vekale na vse pretege: »Joj, kako je to žalostno, ako se kdo ne more nikdar smejati. Joj, ojoj.« Prisluhnila je rusalka, ko so jo prenehale sestre tolažiti. Dvignila je objokani obraz iz dlani. Z zardelimi očmi je gledala vse bolj debelo jokajoči krog okrog sebe. Spustila je mrtvo roke in od začudenja napol odprla usta. Potem se je sklonila do najbližje, »tresla jo za rame in zasoplo vprašala: »Kaj vam pa je, da jokate na vse pretege?« Vila je dvignila zaihteni obraz in hlipajoče tožila: »Joj, kako je hudo, ako se kdo smejati ne more.« Široko je odprla Rusalka oči, nato pa se je zasmejala na ves glas: »Kako ste neumne!« Druga za drugo so si obrisale vile solzne oči in se v zadregi smejale: »Pa smo res neumne. Kaj nam to mar?« Poskočile so. Objele so se in vrteč zaplesale preko loke, da je iskreč se škropila rosa na vse strani. Sredi plesa pa se je zresnila Rusalka: »Ne, tako ne gre. Moram kaj napraviti, da bom imela mir. Samo kaj bi?« »Kaj bi? Kaj bi?« so ponavljale za njo vile in gubale gladika čela v težkih mislih. »Povodni mož Trdoglav je star. Moder je in ljudi pozna. Njega bom vprašala za svet!« je odločila Rusalka. »Trdoglav bo znal svet! Trdoglav je moder,« so pritrjevale vile in se žuboreč potopile v tolmunu. Za hip se je skalila voda, potem pa je plalo v vse širših krogih, kakor da je
padel kamen v njo. Polna mesečin« j« bila jasa. Samoten kasen metulj je prijadral preko nje. V začudenju se je prekopirani, ko jo je videl prazno. »To n® pomeni nič dobrega,« je zmajal z glavo in s« brez šuma pognal naprej. Tam v dalji je črnela gmota velikega mesta. Kakor mežikajoče oči so bila njegova mavrična solnca. Enakomerno je hrumelo in ni vedelo za jaso in za črni tolmun pod staro vrbo.
Po ozkem hodniku, ki Je vodil v dvore povodnega moža Krvavca, so odbr-zele vile. Za roke so se držale In se nagajivo poganjale. Prva je bila Rusalka. Ko so prišle okrog ogla, so jim zaprla pot težka, z zelenim mahom porasti a vrata. Rusalka je položila prst na usta in pogledala sestre. »Pst, da se Krvavec ne razjezi!« Vile so položile prste na usta: »Pst« in so sklonjene prisluhnile. Rusalka je tenko potrkala na vrata. Izza vrat je vprašal surov, hripav glas: »Kdo trka?« Rusalka je odgovorila z debelim glasom, kakor da ga jemlje iz peta: »Krap Debeloglav se je prišel pritožit.« Izza vrat je odgovorilo: »Počakaj! Krvavec spi.« Znova je Rusalka svareče pogledala sestre, ki so si s pestmi tiščale usta, da se ne bi glasno smejale. Znova je potrkala. Surovi glas je jezno zarenčal: »Kaj spet sitnariš?« Tanko, kakor v zadnjih vzdihih je prosila Rusalka: »Enodnevnica libe-la bi rada h Krvavcu. Ah, odprite, gospod vratar.« »Počakaj, Krvavec spi,« je trdo odsekal vratar. Vile so se zvijale v pritajenem smehu, kakor da jih boli trebuh. Tedaj je potrkala Rusalka v tretje: »Odpri boterček, jaz sem, Rusalka s sestrami. Nekaj hudo važnega moram vprašati Krvavca. Tak odpri vendar!« »Ali si res ti?« je vprašalo nezaupno za vrati. Za prst široko špranjo so se odprla vrata Pri špranji je pogledalo okroglo oko. Cmok, je poljubila Rusalka oko nato pa sunila v vrata, da so se do kraja odprla in zdrvela s sestrami po hodniku. Vratar Rak si je mencal poljubi jeno oko in majal z glavo: »Nič dobrega ne bo še iz te vihre.« Potem se je ©krenil in premišljeno zaprl vrata.
Tam na kraju Je zarentačil klokotajoč glas: »Kakšen dirindaj pa je to? Kdo mi ne da spati?« »Krvavec, Krvavec,« so obsule vile povodnega moža, da se je zazibal na širokih žabjih nogah, kakor pijan. Hlipajoč je lovil sapo v široka ribja usta: »Tak kaj je!« Rusalka se je zresnila: »Ah, striček, po tako težak svet sem prišla k tebi.«
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
Utva:
Spomladanska
Od vseh strani ščinkavec pomlad oznanja, čiči, riči, čiči, fi, nič več zime, mraza ni
Stržek vpije: Krii, krii, krii. ker mu kos je že potožil, da iz prvega mu gnezda je požrla mačka tri mladiče, tri košiče.
čiči, riči, čiči, fi, nič ne stri, nič ne stri, tebi vedno se mudi; boš pač drugo gnezdo malo višje delal, ščinkavka uči.
In tolaži ga še vrana,
češ, da s čim bi jih že pital,
ko nikjer še hrane ni.
črešnje komaj da so v cvetu
in sploh, kriza je na svetu,
in povrhu še zarana
po ozarah dan za dnem je slana.
Manica:
Materini pirhi
Ko je na veliko soboto Anžkova Ivka prispela z blagoslovom v jerbaščku do-mov, ji je mati povedala veselo naročilo:
»Ivka, botrca pravi, da moraš Se danes k njej po pirhe!«
Deklica je kar poskočila. K svoji bo-trci je šla vselej tako rada. No in danes pa celo po pirhe!...
Ker je imela botrca svojo hišo v vasi, je bila Ivka kaj hitro pri nji. Jej, koliko dobrega jo je čakalo tam. Medena poti-čka, jabolka, pomeranče, pirhi... Oj, pirhi, pa kakšni! Eden je bil rdeč, drugi višnjev, tretji pa zlat, namreč ves ovit v zlato peno.
Ivka se je za lepa in dobra velikonočna darila prav lepo zahvalila ter se nato vsa srečna vrnila z njimi domov.
V svojem veselju pa ni pozabila na ljubo mamico in že po poti je premišljala, kaj bi ji poklonila od svojih pravkar prejetih dobrot
Ker so bili njej najbolj všeč pirhi, je bila prepričana, da bi tudi mamico najbolj razveselila z njimi. Sklenila je, naj dobi vse tri pirhe mamica.
»Mamica, mamica«, je zaklicala takoj, ko je prestopila prag, »poglejte, kaj vse mi je naložila botrca. Najlepši so pa tile
trije pirhi, zato jih dam vam. Nate jih!«
Mati se je pa nasmehnila in rekla liu-beznivo:
»Ni treba, Ivka. Le sama jih obdrži!«
Ivka se je užalostila:
»Pa zakaj, mamica, ne marate? Jaz bi tako rada. da bi tudi vi imeli kaj pir-hov!«
»Jih že imam, Ivka!«
»Kje, mamica?«
Mati je pritegnila hčerko k sebi, prijela jo za obrazek in dejala:
»Glej, Ivka, tvoje zdravo rdeče ličece, tvoje jasno, kot nebo modro očesce in tvoji zlatorumeni lasje, to so zame naj-
lepši pirhi na svetu. Ostani Ivka, pridna in ubogljiva kot si bila doslej in dobro bo nama obema!«
In mati je ljubeče poljubila Ivko, ki se je na mah zresnila. Kljub svoji mladosti je razumela, da je mati pravkar izgovorila velike in pomenljive besede. Toplo je objela svojo drago mamico ter ji obljubila, da ji hoče ostati vedno pridna in ljubeča hčerka.
Otroci, prijateljčki moji! Najlepši pirhi za vaše starše in za vas same so vaša nepokvarjena srca in vaše čiste duše, sprejemljive za vse dobro hi blago. Ohranite ta najdražji zaklad staršem v veselje, sebi v korist in srečo!
Gustav Strniša:
Zima in pomlad
Bilo je nekega dne, ko je zima prisluhnila:
—	Se mi mar zdi, ali je resnica?... Slišim zvonenje, kakor bi vabilo v cerkev. Slišim trobente, kakor ob slavnostnih dneh... In to v moji državi ibrez moje vednosti.
Vstala je s svojega prestola, ki je bil iz samega gladkega ledu in se ozrla po svojem kraljestvu.
—	Kaj vidim?... Vedno manj snega. Tam gori na nebu tisti svetel revolucionar pa me nekako predrzno ogleduje. Dosedaj se je rad igral z mojimi kristali, a sedaj, zdi se mi, bi jih rad zavrgel?«
Pomolčala je, kakor da nekaj premišljuje, nato pa je rekla:
—	Ne boš! —
Dihnila je mrzlo sapo, tai je ovil* solnce v nekakšen sivobel pajčolan.
—	Ukrotim tel... Vendar, kaj tisto zvonenje in trobentanje? Ha, vzdignem se. da pogledam, kdo krši red in mir v moji državi —
Šla je po svojem kraljestvu. In videla je, da je snega po mnogih krajih zelo malo, ali ga pa sploh več ni.
—	Kdo je strgal z vas obleko, ki sem vam jo dala, ko »etn zavojevala to de-iek>? —
Pa ji je odgovorilo:
—	Solne« je preveč plesalo po nji in obleka si vzdržala. —
Mrko je giedala zima. Sobice pa je te strgalo s svojega obraza sivobel pajčolan in vsa zemlja je bila mladostno svetla od solnčnih žarkov.
Zima je prišla do potoka. Ko ga je videla poslednjič, je bil ves okovan ▼ svetlobele oklepe, steklu podobne. A sedaj je tekla voda bistro po strugi in fjfck» «o M razposajeno podile po niL
—	Kam si dal oklepe, o potok? — je vprašala nejevoljna.
—	Noči so krajše — je odgovoril potok in oklep me je oviral. Daljši dan se je hotel umivati v moji vodi, zato sem snel oklep. Ljubim namreč, če se dan umiva v moji vodi in če se ponoči ogledujejo v meni bleščeče zvezde.
Spet je dihnila zima, vsa raztogote-na, mrzel dih. Zašumelo je v vejevjih dreves, ko so že napenjale svoje popke. Ali potok oklepa ni maral. S paro, ki jo je izpušča!, je odgnal mrzel dih zime.
Ribice so se pa smejale:
—	Kaj pa Je tako veselega? — it vprašala zima.
Ribice so še bolj prešerno mahale I plavuti in rekle:
—	Pomlad prihaja, kaj o« čuti«? Ra-dujemo se pomladil —
Zima je odskočila vsa prestraienat
—	Kdo vam je oznanil to neresni-oo? -
—	Cuj?! — so rekle ribice. — Zvoxw fiki zvonijo in trobentice trobijo. Pomlad pozdravljajo in oznanjajo njen prihod.
—	Zvončki? — je ponovila zima. —* Trobentice?... Kdo Jim je dovolil? Kako so se mogli vtihotapiti v mojo državo? Kje so?
—	Oglej se. o zima in videla boš, —• so odgovorile ribice.
In zima se je ogledala.
Zagledala je livado. Vsa bela je bila videti. Vmes pa so is t« beline mežikale rumene oči.
—	Kdo ste? — je bi njen ukazujoči glas. — Kako st* m osmettti priti t mojo državo?
Zvončki so zamajali bele flavioe in laavonUii
»Pomlad prihaja, vsa cveteča, tak sladko, ljubko zeleneča, pozdrav ti solnčece mladč, odgnalo zimo si hud6... Ti radost naša, naša sreča, pozdravljena srčno, srčno 1
Trobentice so pa nastavile rog in trobile:
»Zaspanci! Vsi vstanite — brž! Oblekco si skrojite — brž! Pomlad prihaja — hej, juhej! — Zdaj culico poveži — brž in beži, zima, beži, — brž! Pomlad je lepa — hej, juhej! Pozdravljena, juhej, juhej!
Punt?! — je zakričala zima. In napela je svoja usta« da bi dihnila leden dih.
Ali zvončki so razposajeno zvonili, trobentice junaško trobentale: »Zaman je zima tvoj napori Mladost smo mi, pomlad smo mi
in solnca moč je nam za vzor! Mogočen naš je mladi roj, oj zima ti, ledeno mrzla zato zdaj tebi joj, prejoj!
Zima pa je vsa srdita dihala leden dih, da je gosto pokrila nebo z oblaki. In iz tistih oblakov so jele padati snežinke, velike Ln zvezdnate. Ali padale so tako nežno na zvončke in trobentice, kakor da jih poljubljajo in pozdravljajo:
»Ne bojte se, ne bojte ®e, saj lahke smo ln tople vse in v sebi blagoslov imamo, ki zemlji ga za hrano damo. Zato cvetite in zvonite, k pomladi vse glasno budit«!
In glejte, tudi solnce je z vso mla-deniško odločnostjo raztrgalo oblake in posijalo na zemljo, kakor bi govorilo:
—	Mladost je, ki zmaguje, o rima, ali slišiš? Sila mladosti ne pozna ovki
In vsem je govorilo sohice:
—	Naš je napočil dan, naša je bodočnost, o vijolice in marjetice, fcnar-nice in gartrože in vsi, ki nosite v tvojem pop ju nastajajoče življenje I —
In vstajala »o nova življenja.
Zima pa je zbežala.
Žive velikonočne karte
Mična naloga za spretne roke
Za te lične karte potrebuješ 14 cm visok in kakih 9 cm širok list tenke bele lepenke. Na to lepenko izreži — kakor kaže slika 1 — ubito jajce, ki ga poslikaj z barvnimi črtali. Spretne ro-
ke lahko tudi polepijo karte z izrezljanimi oblikami. Nato napravi na gornjem koncu majhno zarezo, skozi katero vtakneš — glej sliko 3. — piščančka, pritrjenega na 2 cm širokem in 7 centimetrov dolgem pravokotniku. Priporočljivo je, da izrežeš piščančka iz drugačne lepenke ali mehkega papirja in ga pritrdiš na pravokotnik. Zdaj
lahko premikaš piščančka sem in tja. tako da ga gleda iz jajca malce veo ali malce manj, ali se pa tudi ves skrije. kar bo velikim in malim v veselje in zabavo. Sliki i. in 2. ti kažeta to natančneje.
Vladimir Levstik:
Dvajset orehov za drobne zobe*)
Velikonočne uganke
i
Suknja rdeča, srajčica bela, srček pa zlat — kaj porečeš, deca vesela, kdo ie ta svat?
Ko sestra lesenka izpregovorl, morajo bronasti bratje molčati; kako ii slavno ime zveni, ki se tolikanj košati?
V grob ste položile me, da sem od mrtvih vstala; z jeklom boste morili me, s kamenjem drobili me, a jaz vam bom kruha dala.
4
Oblečena sem zlata, če slečeš me, pa vsa kosmata; kjer v solncu moj obraz žari, lih šest sto tisoč plaka, iih šest sto tisoč čaka, da jim k vstajenju zazvoni.
5
Tak kakor sem, sem kup dobrot; če pa použiješ me z družino, mi v joi izpremeniš sredino. Da boš imel iz dvomov pot: pripravi zame vina sodi
Tiho so spali rdeči plameni v belem hramu leto in dan, a zdaj so prigoreli na plan; v solncu se jim bleščati hoče, veter pomladi z njimi fofoče — le naj, saj to je življenja dan!
Zvonovi se ubirajo, mogočno orgle svirajo, k Bogu molitve vro in želje, ko zlat pastir rdeče ovčke pelje.
8
Iz sinje jasnine. iz belih snegov, iz srčne krvi smo si jadro ukrojili; vsem burjam na kliub in vsakršni sili naj slavno nas nosi do lepših bregov!
V pisanih lončkih me aolnce .nuiaio, v mraku me gnetla marljiva drobnjad, da tiho svetim Vsevečnemu v hvalo, ko s cvetjem in petjem zmaguje
pomlad.
10
Res dober sem, a brez srca, težak, a votla mi je duša; čeprav kristjan me rad ima, na meni nož in zob poskuša.
11
Sinje — na hribu slonim, rdeče — štirim v rokah stojim, visoko — ves svet je moj, globoko — sam Bog pod menoj.
12
Oj, trebuščki-debeluščki, rdečeličniki-trkljači, suhih zlatov se najedli; ali ptiči-orloviči s svetlim kljunom jih pobili, žolte zlate uplenili.
13
Brez gosli gode črn cigan na hišnem pragu kar ves dan; krilatci ga poslušajo in v plesih se izkušaio.
14
S solncem prišle smo, drobne šivilje, ki z ostrimi škarjami strižemo zrak; iz slamic si bomo domke sešiie, domke sešiie. v njih deco redile hi srečo nosile na hišni vam prag.
15
Zašumeli grmi in grmiči, hčerke mlade k maši so poslali, da pomoli in Boga zahvali. Ali hčerke zale, vitke vile, so moliti pozabile: drugo z drugo se ravna gizdavo, da bi io presegla z bujno glavo.
16
Mehke mlade muce plezajo, kvišku k solncu se iztezajo. »Danes sive. jutri že zelene; ko se leto drugič pomladi bomo nesle v cerkev pirhe in gnjatl!«
S prijaznim dovoljenjem g. Jožeta Kramarja, lastnika drogerije »Sani t as« v Celju.
Kaia-zvQa£a
na mizi leži, enozoba za rep se drži. Ho], odprite usta: kdor Jo vso pohrusta, zob zastonj dobi!
18
Kličem te — ne počakam, ptica sem — ne valim, deco imam — nič ne plakam, kadar Jo tujcem pustim. Plašljivka sem, potuhliivka, nečastno je moje ime, in vendar, ko me začuješ, ti vriska srce.
19
Brez rok, brez nog skačem od mraka do zore,
od zore do mraka po »vetu okrog,
čez kamne lin štore.
Brez rok, brez nog
bežim od zore do mraka
in vračam se k vam — iz zraka.
20
Pisana kača oblezla Je vas, vso vas je prelezla, še cerkev ovila, ovila Jo krog in krog, vanjo se skrila in Bogu slavo zapela na glas.
POZOR JUTROVCKI!
Rešitve teh ugank boste brali v prihodnji številki »Mladega Jutra«. Imena tistih, ki nam pošljejo še pred izidom prihodnje številke, to je, najpozneje do sobote dne 7. aprila, pravilno rešitev vseh dvajsetih ugank, objavimo v naslednji številki, dne 15. aprila.
JUTROVČKI PIŠEJO
Dragi "trle Matic! Kakor sem čl tal v
zadnji številki »Mladega Jutra«, Te zanima, kam pojdemo letos na počitnice. Počitnice bom preživel v Fruški gori v samostanu. Tam imam strica, ki me je povabil, naj pridem k njemu. Striček ima konje, ki Jih bom lahko jezdil. Imajo še mnogo druge živine: govedo, domače zajčke, mnogo perutnine in pa prašičke. V poletni vročini bom hodil v bližnje gozdiče. Hodil bom tudi na travnike prevračat kozolce. Torej, dragi stric Matic, povabim tudi Tebe, da prideš k meni v F ruško goro zdravit svoj revmatizem. Zelo Te bova vesela jaz ln stric! Te prav lepo pozdravlja in želi vesele velikonočne praznike Tvoj Metod Dekleva, uč. IV. raz. I. defl. osn. 8. v Mariboru.
Komaj čakam konca šolskega leta in zato se pridno učim, da ne bom žalosten v počitnicah in se mi ne bo treba še v toplih poletnih dnevih mučiti z učenjem. Mamica mi je že obljubila, da me vzame s seboj na Gorenjsko, če prinesem domov dobro Izpričevalo. To si tudi zelo želim, ker se počutim slabo, pa bi se v zdravem planinskem podnebju gotovo popravil. Hodil se bom vsak dan kopat in na izpre-hode, v nedeljo pa bom odšeil s prijatelji na hribe, že zdaj se veselim na prijetne dni počitnic. Mnogo pirhov Ti želi Boris Ulčakar, uč. IV. razreda v Prigortd
Počitnice T O tem pač še nisem razmišljal. saj bo pouk trajal še najmanj dva ta pol meseca Seveda se pa kljub temu neizmerno veselim na prosti čas, na zlato svobodo, ko bom lahko tekal po zelenih gajih, brcal žogo po travnikih ali pa se hladil v toplih valovih bistre Save ta njene posestrime Sore. Očka mi Je namreč obljubil, da me vzame s seboj v lepe in prijazne Reteče na Gorenjskem. Ah, to bo
veselje! To bi bilo približno vse, kar TI imam povedati in pisati, ljubi striček. Kadar boš pregledoval došJe dopise, pa se morda spomni mene, ki t« imam zelo v čislih. Za praznike Ti pa želim mnogo pirhov ta pomaranč, pa še sladkih potie povrhu.
Franc Novak, uč. m. raz. gimnazije v
Mariboru.
Stric M«tlc! Vprašuješ, kam gremo na počitnice. Mamica mi je obljubila, ako s« bom marljivo učila, da bom smela na počitnice na morje — v Aleksandrovo na otoku Krku. O, kako se že veselim! Zopet bom plavala, moja skrbna mamica pa bo boječe zrla za menoj, da ne utonem. A Jaz plavam dobro ta ne bojim se, če je morje še tako globoko. Očku zlezem na hrbet, potem plavava skupaj po morju, jaz pa s hrbta skačem v vodo. Ljubi stric Matic, na Primorju je res krasno. Oslička bom Jahala ta poženem ga med oljklne gaje. Toplo je tam ta če imaš, striček, res hudo revmo, potem pridi k meni, kajti prav gotovo Jo žgoča, od solnca razbeljena mivka prežene. Razkazala Ti bom vse zanimivosti, s ftotaičkom se bova peljala na otočift Košljun Ne bo Ti žal! Srčno Te pozdravlja Sandica Gamze, uč. in. r. (Lichtenturn) v Ljubljani.
METULJČEK Ce« travnik metuljček leti, na cvetk! vsaki obsedi, napil bi rad se sladke medi, ki iz čašic prijetno diši.
Pa teče mlad deček ves spehan za nJim, ta rad bi citrončka ujel, klobuček je vrgel z glave, zaman — ni ga dohitel.
Ana Marija Sanninova, uč. TV. razreda.
Mačkovci — Prekmurje.
Križanka »Kolače:
Vodoravno: 1. prehod čes vodo, 4. rimska prometna ovira, 6. led, 7. jugoslovanska pokrajina.
Navpično: 1. klepetava ženska, 2. ■dravilna rastlina, S. ravnalka življenja, i organ v ustih, 5. nepošten človek.
Rešttev krfžante »Cufc«
Vodoravno: 1. pot, 4. pomol, 8. opera, T. rilec, 8. sok.
Navpično: 1. popis, 2. omelo, 3. torek, i. por, 5. lac.
Za sprelhe roke
Tehtnica
Preprosto tehtnioo si napravimo iz deščic in lepenke.
Najprej si poiSčimo približno 30 cm dolgo, 3—4 cm široko in 1 cm debelo deščico, ki nam bo služila kot vzvod. Natančno v sredini prevrtamo skozi njeno širino majhno luknjloo, skozi katero zabijemo primerno dolgo jekleno
J	
v " jm	S in
Jt /	
iglo oziroma plettlko. (SL 1 tX Drugi daljfi kos pleMlke zabijerfto navpično tudi v sredini deščice, kakor kaže slika 1 b. — Namestu skodelic si izreže-mo 'iz debele lepenke dva okrogla kosa, katera pritrdimo na oba kraka vzvoda s tankim žebljičkom. Razume se, da morata, obe sredini kroga ležati natanč-
no ▼ «a*kt oddata**« od toCfce b, U
od sredine vzvoda.
Kot podlo«© d Izberemo primemo
veliko deščico, na katero pribijemo dva navpična lesena nosilca, v ta pa zavrtamo luknjici, kakor kaže si. 2. Nosilca naj bosta malo višja, tako da sega pokončna igla-jeziček tehtnice 1 do 2 cm pod njihov vrh. V tej višini
„...	
1 I	
JI	-
	
-i	
	
Ji i b	
zabijemo skozi enega od nosik>ev tanki žebljiček tako, da se njegov vrh to6-
no krije z vrhom jezička, ako je tehtnica v ravnotežju. — Na podložno deščico pribijemo pod obe skodelici primerno debel kos lesa, da tehtnica pri tehtanju ne bo preveč nihala.
Ce boste skrbno opravili svoje delo, bo tehtnica v ravnotežju, ako pa se, si lahko pomagamo na ta način, da enega izmed krakov vzvoda primerno obtežimo s tem, da zabijemo vanj male žebljičke, dokler ne dosežemo ravnotežja.
SL A
Uteže si lahko vlijemo k svinca. &e nimamo pravili pri roki