V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: g V Mercator GUSIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR leto xv. ljubuana, november 1977 št. 10 — NOV HOTEL V KRŠKEM — TELEFONSKI IMENIK - SPREMEMBE BANČNEGA SISTEMA — 15 LET HLADILNICE - 1. SEJA UREDNIŠKEGA ODBORA — NAPOVED SESTANKOV - ORGANIGRAM SOZD - REDNE RUBRIKE liiiiiiiii C H0TEL V KRŠKEM - OTVORITEV BO 24.NOVEMBRA? ISTEGA DNE BO V KRŠKEM TUDI 4. ZASEDANJE SAVSKEGA SVETA SOZD MERCATOR. NOV HOTEL V KRŠKEM Turist hotel Sremič Krško praznuje letos 20-let-nico svojega obstoja. Dosedanji razvoj gostinstva in turizma v občini Krško je bil izredno počasen. Sedanji hotel Sremič je bil dograjen leta 1957, prvotno kot Zadružni dom, in je zaradi potreb pri izgradnji Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško prišlo do preureditve iz Zadružnega doma v hotel. Zaradi izrednega pomanjkanja hotelskih prostorov in nočitvenih kapacitet je kolektiv hotela Sremič že od leta 1965 razmišljal o adaptaciji, oziroma o izgradnji novega hotela. Leta 1971 so bili narejeni glavni načrti za nov hotel B kategorije v krškem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je prišlo do realizacije šele v letu 1976. Z izgradnjo novega hotela B kategorije v Krškem smo rešili dolgoletni pereč problem nočitvenih kapacitet in sodobnih gostinskih prostorov. Novi hotel, katerega svečana otvoritev bo 24. novembra 1977, bo v veliki meri rešil omenjene probleme ter bo osnova in zagotovilo za hitrejši razvoj turizma in gostinstva na območju občine Krško in Posavja. Predračunska vrednost hotela znaša 58 milijonov dinarjev. Za investicijo smo dobili 43 milijonov dinarjev kredita pri Ljubljanski banki, podružnica Krško, 15 milijonov dinarjev pa so lastna sredstva TOZD Sremič. , Hotel razpolaga z 72 sobami in 4 apartmaji, skupno ima 150 ležišč, maksimalna kapaciteta (s pomožnimi ležišči) je 210 postelj. Hotel razpolaga z dvema restavracijama po 140 sedežev, aperitiv bar- kavarna imata 80 sedežev, pivnica 100 sedežev, nočni bar 100 sedežev, obstaja tudi štiristezno avtomatsko kegljišče, trim kabinet, savna, in frizerski salon. Poleg tega hotel razpolaga še s sejno dvorano (70 sedežev), manjšo sejno sobo (20 sedežev) in klubskim prostorom (40 sedežev). Hotel razpolaga tudi z garažami. Gradbena dela je izvajal SGP Pionir novo mesto, TOZD Gradbeni sektor. Krško, projekt pa je izdelal Projektivni biro Studio Izola. Glavni in odgovorni projektant je bil inženir Pa-hulje Branko. Glavni dobavitelj opreme je bil Mercator-Contal Ljubljana. 2. seja Komisije za spremljanje uresničevanja ZZD v SOZD Mercator Naša prizadevanja so naravnana tako, kot terja to sedanji trenutek preobrazbe 28. oktobra se je na svoji 2. seji po j^nieljitih predpripravah sestala ^»misija Delavskega sveta SOZD Mercator za spremljanje uresniče-Vanja Zakona o združenem delu. Na Podlagi podatkov strokovnih služb •plovne skupnosti SOZD in izpol-"ienih vprašalnikov o izvajanju pro-8rania uresničevanja ZZD, je komi-Slja ocenila dosedanje delo v procesu sPfeminjanja družbenoekonomskih °dnosov in političnega sistema so-c,alističnega samoupravljanja ter Pripravila nadaljnji program uresni-Cevanja Zakona o združenem delu. , Najpomembnejša ugotovitev komisije je, da smo, v primerjavi z Razmerami ob pričetku družbene akcije za spremembo odnosov, do-Segli organiziranje združenega dela v skladu z določili Ustave in Zakona združenem delu. Opravljeno je ao ogromno delo, predvsem na po-ar°čju oblikovanja nove samou-Pfavne organiziranosti, na področju ^Prejemanja samoupravnih splošnih aktov, oblikovanju novih samoupravnih organov in družbenopoli-lcnih organizacij in pri vzpostavitvi ružbenega vzdušja za spreminjanje °dnosov. Manj pa je bilo storjenega £a področju usposabljanja širšega r°ga družbenopolitičnih in predv-Sern strokovnih delavcev za nepo-Sr2dno tvorno delo pri preobrazbi Vnosov in v dejanskem spreminja-Ju osnov odnosov v združenem elu. osnovah dela, proizvodnji in poslovanju. Prevladovalo je spoznanje, da uresničevanje Zakona o združenem delu oziroma preobrazba družbenoekonomskih odnosov in sistema samoupravljanja ni trenutna in enkratna akcija, temveč je to proces, pri čemer je trenutno najpomembnejše, da so naša dosedanja prizadevanja in delo naravnana tako, kot terja to sedanji trenutek preobrazbe. Člani komisije šo posebej poudarili, da so v nekaterih organizacijah in pri posameznikih še vedno prisotni pomisleki, omahovanje ali odlašanje nalog pri preobrazbi. Še vedno je razmeroma visoko število delavcev na vodilnih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih dolžnostih, ki se ne vključujejo tvorno in aktivno v preobrazbo odnosov, zato Komisija predlaga družbenopolitičnim organizacijam, da pri ocenjevanju družbenopolitičnih kvalitet teh delavcev upoštevajo tudi njihovo delo pri preobrazbi odnosov. Komisija je sprejela predlog III. dela Programa uresničevanja ZZD v SOZD Mercator in ga predložila v sprejem delegatom Delavskega sveta SOZD Mercator. Predlog programa, ki vsebuje tudi oceno dosedanjega dela na uresničevanju ZZD, je v celoti objavljen v gradivu za 4. zasedanje Delavskega sveta SOZD Mercator na srednjih straneh. V. B. SAMOPOSTREŽBA NA KAPELI ODPRTA O trgovini na Kapeli smo že več- zataknilo. Zdaj je trgovina, po več-njeno^T11' Cel° naPoved°vali SJT10 kratnem odlaganju, le odprta. Za sPomin; Pr°dajalke se veselijo nove trgovine in obljubljajo, da edno lepo založene, kupec pa solidno postrežen Janušek Šefman, predsednik Komisije za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator Primerjajte tole fotografijo s tisto v prejšnji številki. Da, tako zdaj izgleda trgovina na Kapeli. Prodajne police so bile polne in so čakale prve kupce. Trgovina je bila tik pred svečano otvoritvijo strežno prodajalno na Kapeli je bila v četrtek, 13. oktobra ob 11 uri dopoldne. Ne samo delavci MERCATOR — SLOGE, marveč tudi občani so pripomogli k temu, da je bil ta dogodek obeležen nadvse slovesno. Kapela je majhen kraj, nedaleč od Radencev; v osrečju Kapelskih goric zdaj stoji sodoben, dolgo in težko pričakovan trgovski objekt. Otvoritev je bila prav v času štiriindvajsetega občinskega praznika —Mercatorjevo darilo ob proslavljanju. Med gosti smo lahko pozdravili predstavnike družbenopolitičnega življenja radgonske občine in krajevne skupnosti Kapela, predstavnike projektanta (naše TOZD Inve-ste), izvajalcev del. Ljubljanske banke, nekaterih delovnih organizacij Pomurja in SOZD Mercator. V uvodnih besedah je Hinko Režonja, predsednik Delavskega sveta MERCATOR — SLOGA, na kratko orisal pot delovne organizacije MERCATOR — SLOGA. Trgovsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 1951 z oddelkom grosistične prodaje in petimi prodajalnami. Skupno je bilo tedaj pri Slogi zaposlenih 26 delavcev. Kasneje je prišlo do manjših integracij in tako se je trgovsko podjetje Sloga iz nekdaj majhnega podjetja pričelo razvijati v nosilca trgovske dejavnosti v občini. To še toliko bolj velja po združitvi z Mercatorjem. Kljub težavam, s katerimi so se srečevali, pa so na svoj razvoj, predvsem v zadnjem obdobju, lahko zelo ponosni. Naj naštejem samo nekaj delovnih uspehov: izgradnja samopostrežnih trgovin v Gornji Radgoni, dograditev trgovske hiše, preureditev prodajalne v Radencih, nakup prodajnega prostora za Teh-nocenter, izgradnja sodobne samopostrežnice z bifejem v Apačah, in še več manjših preureditev in posodobitev. Z vsem tem so pridobili okrog 2000 KVADRATNIH METROV PRODAJNIH POVRŠIN. Zadnji delovni uspeh je trgovina na Kapeli, ki je bila načrtovana že vrsto let. Ta je rezultat združenih sredstev v Mercatorju, s kreditom pa je priskočila na pomoč Ljubljanska banka. Skupna površina novega objekta meri 420 kvadratnih metrov. Čiste prodaje površine je 120 KVADRATNIH METROV, 50 jih odpade na bife, ostalo pa so skladišča in pomožni prostori. Projekte za nov objekt na Kapeli je izdelala MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Investa, ki je trgovinico tudi opremila. Trgovina na Kapeli je prav gotovo v največje zadovoljstvo prebivalcem tega naselja in okoličanom, saj bodo zdaj na enem mestu lahko dobili veliko več kot prej. Razen špecerijskega blaga je v prodajalni na voljo mleko in kruh, meso in mesni izdelki, sadje in zelenjava, pa galanterija, šolske potrebščine in drugo. Za marsikoga pot v Radence ali celo v Mursko Soboto ne bo več potrebna. Že v začetku sem zapisal, da so krajani Kapele pripravili ob otvoritvi pravo svečanost. Z nekaj pesmimi in recitacijami so se predstavili učenci kapelske osemletke, nastopili so celo najmlajši iz vrtca, v imenu krajanov pa je trgovino svečano odprl predstavnik krajevne skupnosti Kapela. MILE BiTENc V imenu SOZD Mercator je nekaj besed spregovoril generalni direktor' Miran Goslar 15 LET HLADILNICE »Vsak začetek je težak!« si je leta 1962 najbrž mislilo 7 delavcev »Tr-gohlada« in pljunilo v roke. Ne morem uporabiti običajnega obrabljenega rekla«... in pot njihovega uspeha se je strmo dvignila...«, res pa je tudi, da je današnja TOZD HLADILNICA, ena od šestih TOZD delovne organizacije MERCATOR — VELEPRESKRBA, precej pomemben in močan dejavnik v SOZD Mercator. Ko je bilo Hladilnici tri leta, so bili pripravljeni načrti za zgraditev novega dela. Leto pozneje, 1966. leta, se je, kot samostojna poslovna enota, s Tovarno mesnih izdelkov in Sadjem zelenjavo, katerima je tudi prostorsko soseda, priključila k Mercatorju. Junija leta 1967 je bil novi del Hladilnice zgrajen in predan svojemu namenu. Od takrat naprej se zmogljivost Hladilnice ni povečala: v njene prostore gre 350 do 450 vagonov oziroma 3500 do 4500 ton blaga. Količina je odvisna od vrste blaga, embalaže in podobnega. Faktor obračanja je med 3 in 4, kar pomeni, da gre skozi prostore Hladilnice letno od 10.000 do 18.000 ton blaga. Značilno je, da blago dnevno frekventira. Na mrazu —20 stopinj Celzija so spravljeni pretežno mesni izdelki, v zadnjih dveh letih pa tudi zmrznjena zelenjava (grah, fižol, paprika, cvetača in drugo) ter jajca in maslo, na temperaturi okrog ničle pa so spravljena jabolka in čebula. Današnje razmerje med v Hladilnici spravljenim Mercatorjevim blagom in blagom drugih, večinoma slovenskih proizvajalcev, je 60:40 v Mercatorjevo korist. Pred leti je bilo to razmerje bistveno nižje: le 10 : 90 za Mercator. Omenil sem, da so ostali (»nemercatorjevski«) uporabniki Hladilnice večinoma slovenski proizvajalci. V zadnjem letu in pol so to v veliki meri proizvajalci z ožjega ljubljanskega področja (Ljubljanske mlekarne, Emona), prej pa je bilo ogromno strank tudi iz drugih republik. To spremembo se da razložiti s tem, da stranke po 1974, po mesni krizi, same grad') hladilnice. .. Precej pomemben in poudaf Preka za poslovno sodelovanje ''reden se mi zdi podatek, da ima Mercator kar 75 % vseh hladilniških 2rnog]jjvosti Slovenije. Pohvalimo j?® lahko tudi s tem, da je Hladilnica ^fcrcator leta 1972, takoj po izidu ^akona, prva v Sloveniji benificirala plovni staž svojim hladilniškim de-avcem: za to, da se jim prizna 14 Mesecev delovne dobe, delajo le 12 Mesecev. Vse to je tudi razumljivo, saj delajo ti delavci v prostorih, kjer l^živo srebro kar 20 stopinj Celzija p°d ničlo. Mercator — velepre- ^KRBA, TOZD Hladilnica, je bila Pobudnik za formiranje Poslovnega doora za hladilničarstvo, ki je na- stal letos kot odbor Poslovne skupnosti za sadjarstvo Slovenije. Njihovi cilji so med drugimi enoten nastop s cenami, izpolnitev zaščitne opreme, konsignacijsko skladišče za rezervne dele za hladilne aparature ter kontrola nad nadaljnjimi investicijami. Medtem, ko so bile po podatkih Jugofriga, poslovnega združenja jugoslovanskih hladilnic, zmogljivosti le-teh v lanskem letu v povprečju' 20-odstotno izkoriščene, je ta številka pri ljubljanski Hladilnici štiri in po! krat večja: 89 %. Rentabilnost bi bila dosežena že s 60-odstotno izkoriščenostjo. S tem, ko je TOZD Presneto dobro se je treba obleči, saj delajo nekateri več kot polovico svojega delovnega časa na —20 stopinj C! Hladilnica združena v delovno organizacijo MERCATOR — VE-LEPRESKRBA in SOZD Mercator. ima seveda v sklopu podjetja garancijo za izkoriščenost zmogljivosti. Hladilnica ima danes za 15 let več izkušenj kot ob ustanovitvi. Odrasla je, zato so pred njo nove in pomembne naloge. Ob obletnici ji čestitamo ter želimo obilico delovnih uspehov! MATJAŽ MARINČEK Spremembe bančnega sistema ^avna razprava o spremembah bančnega sistema — Predstavniki Ljubljanske banke in Mercator-ia — Kaj prinaša novi bančni sistem? letu lij0 rkf . Že v zadnji številki glasila smo oblili pod naslovom »Javna razprava v spremembi bančnega sistema« jest o tej razpravi ter povzetek zak-.ckov in ugotovitev z razprave. V r’cujočem sestavku nočemo po-rgnjati že znanih dejstev, temveč bi ui nekatere stvari osvetlili iz novih °fnih kotov. Javne razprave o spremembah četICne8a sistema’ k’ Je bda v za-le' ,.u °ktobra v Ljubljani, so se ude-j j'ii generalni direktor LJUB-JANSKE BANKE Metod Rotar, nTSfalni direktor SOZD MER-J OR Miran Goslar in njegov r-l^stnik Vukadin Nedeljkovič, di-(U .0r, Ljubljanske banke — po-p *nice Ljubljana Metod Brajer, D stavnik Ljubljanske banke — •n fužnivce Nova Gorica, direktorji karilnančno računovodski vodilni Merr* TOZD oziroma DO v SOZD lov Cator’ direktorji sektorjev De-pre j6 skupnosti SOZD Mercator in ganj?Stavn'ki družbenopolitičnih or- p 1 * v°d temu srečanju oziroma razpravi so bile priprave na spremembe bančnega sistema. Predstavnike Ljubljanske banke je zelo zanimalo, kako poteka ustanavljanje Interne banke Mercator, obenem pa so prisotnim — lahko rečemo, da kar iz vira,informacij — postregli z razlagami, nasveti in pojasnili v zvezi s spremembami bančnega sistema. Tovariš Miran Goslar, generalni direktor SOZD Mercator, je v razpravi postavil predstavnikom Ljubljanske banke nekaj čisto konkretnih in za Mercator specifičnih vprašanj, kot na primer vprašanje teritorialnega principa (ali bo TOZD izven Ljubljane, na primer v Krškem, svoja sredstva v celoti vodila v Ljubljani, ali po teritorialnem principu, v najbližji banki?), žiro računov, posebnih garancij SOZD za kredite TOZD (pri čemer ni SOZD investitor, ampak le stoji za TOZD, ki je investitor),pa vprašanje, kako premagati kreditni sistem in preiti na sistem skupnih vlaganj in podobno. Razprava je bila živahna in plodna, v njej pa so sodelovali številni predstavniki TOZD in DO z mnenji, pripombami, izkušnjami in vprašanji. Med drugim je Draga Vaupotič, pomočnica direktorja finančnega sektorja Delovne skupnosti SOZD, povedala nekaj več o principih, po katerih mora interna banka delovati in pri tem razčlenila nekatera pomembnejša vprašanja, ki se v zvezi s tem delovanjem pojavljajo. Podala je tudi nekaj podatkov iz ankete, ki je bila izvedena med temeljnimi organizacijami; odgovore na vprašanja so dali direktorji in vodje finančno računovodskih služb oziroma sektorjev. Tovarišica Vaupotičeva je obenem avtor nadaljevanja sestavka, v katerem bo verjetno marsikdo našel koristne napotke za vrednotenje posameznih postavk novega bančnega sistema. MATJAŽ MARINČEK VPLIV DELAVCEV JE PREMAJHEN Gospodarjenje z denarjem je danes še vedno najbolj odmaknjeno od samoupravnega odločanja, nadzora in vpliva delavcev. To se kaže predvsem v tem, da poteka odločanje o sredstvih in finančni politiki v delovnih organizacijah na nivoju delovne organizacije, pod pretežnim vplivom poslovodnih struktur in ob zelo majhnem vplivu delavcev v TOZD na politiko poslovnih bank. Na področju družbeno-ekonom-skih odnosov gospodarjenja z denarjem bo potrebno zagotoviti odločilni vpliv delavcev TOZD, sicer ne bomo mogli reči, da smo dosegli popolnodn dosledno ustavno transformacijo združenega dela. Osnovni cilj ustavne transformacije bančnega in kreditnega sistema je v zagotovitvi polne odvisnosti delovanja tega sistema od interesov temeljnih organizacij združenega dela. Če izhajamo iz dejstva, da je denar posebna oblika izrabljanja dohodka in mora tudi zanj veljati princip neodtujevan ja od delavcev v TOZD, pomeni to, da so bančne organizacije lahko formirane le kot finančne asociacije združenega dela, ki jih združeno delo osnuje v skladu s svojimi razvojnimi interesi ter cilji ekonomske in socialne politike. Vse to pomeni, da so delavci v temeljnih organizacijah tisti družbeni subjekt, ki mora imeti odločujočo vlogo pri usmerjanju tokov reprodukcije in pri oblikovanju odnosov v njej, ker je vanjo vključen s svojim živim in minulim delom. FINANČNE ASOCIACIJE ZDRUŽENEGA DELA Tak položaj delavca v združenem delu pomeni, da je treba s spremembami v družbeno-ekonomskih odnosih gospodarjenja z denarjem začeti skozi razvijanje bančnega poslovanja v delovnih organizacijah in SOZD, kot institucionaliziranih oblikah notranjega bančnega poslovanja združenega dela. Medsebojna odvisnost in drugi interesi, ki združujejo delavce v TOZD, DO in v SOZD, ter druge oblike združevanja, ki pa se ne izražajo samo v proizvodnji in menjavi, temveč tudi v gopodarjenju z denarjem, narekujejo nujo po oblikovanju finančnih asociacij združenega dela, ki bodo lahko v interesu ustanoviteljev in na podlagi njihovih samoupravnih odločitev urejala zaupane naloge. Bančno poslovanje mora biti organizirano tako, da bo lahko vzpodbujalo, sledilo in urejalo procese združevanja sredstev in dela, ki so stekli med temeljnimi organizacijami. Tako bo skrbelo za realizacijo zastavljenih razvojnih ciljev, združevalo sredstva za kratkoročno kreditiranje ustanoviteljic interne banke, skrbelo za likvidnost in pokrivanje plačilnih obveznosti ter izterjavo terjatev za skupen proizvod ali storitev, urejalo dolžniško-upniška razmerja, vodilo evidenco sredstev, spremljalo poslovne dogodke in opravljalo druge denarne posle, ki jih lahko opravljajo njene članice, v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o združitvi v interno banko. Take finančne asociacije ne le da se lahko, temveč se morajo formirati predvsem tam, kjer gre za skupen dohodkovni interes. Oblika takšne finančne asociacije je tudi interna banka. Nastaja kot notranja potreba združenega dela v procesih združevanja sredstev in dela. Tako predstavlja finančno asociacijo, ki v prvi vrsti izraža novo vsebino družbenoekonomskih odnosov v kroženju in združevanju denarja in ki preprečuje koncentracijo sredstev na ne-samoupravnih osnovah v delovnih organizacijah in SOZD. INTERNA BANKA: PRIDOBITEV ZDRUŽENEGA DELA Interna banka nastaja kot člen v celotni verigi temeljnih organizacij, pri izgradnji novih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, in to ne le kot faktor združevanja in usmerjanja sredstev temeljnih organizacij, temveč tudi kot močan povezovalni faktor nadaljnjega integriranja združenega dela. To je pogojeno z njenim delom, ki mora biti vsebinsko in organizacijsko zasnovano na programih poslovne politike temeljnih organizacij, ki so jo osnovale, in mora torej reproducirati vso proizvodno-finančno aktivnost ustanoviteljev. Taka interna banka postaja prava finančna asociacija združenega dela, ki aktivno sodeluje v procesih družbene reprodukcije. Oblike dela internih bank morajo izraščati iz neposrednih potreb temeljnih organizacij in potreb združevanja dela in sredstev, s katerimi razpolagajo. Ta neposredna povezanost z ožje grupiranimi proi-zvodno-finančnimi in proizvodno-trgovinskimi interesi jim daje pogoje in jih usposablja za kreativno vlogo v finančnem poslovanju med temeljnimi organizacijami. Kot samoupravne institucije morajo interne banke prispevati odločilen delež pri vzpostavljanju enakopravnih odnosov med temeljnimi organizacijami, pri zagotavljanju sredstev za financiranje skupnih planov in programov razvoja, ustvarjanju pogojev za razširjanje dohodkovnih odnosov pri skupnih vlaganjih, učinkoviti izrabi sredstev in drugem. NUJNO JE POVEZOVANJE Interne banke se morajo kot organizatorji združevanja denarja na ožjem območju tvorno vključevati v temeljne banke in to kot prave finančne asociacije združenega dela, v katerih prihaja do polnega izraza interes delavcev v temeljnih organizacijah glede usode njihovega dohodka. Povezovanje internih in temeljnih bank se mora odvijati skozi proces kontinuiranega planiranja v združenem delu. Dobro planiranje v gospodarjenju ž denarjem mora postati instrument urejanja odnosov med temeljnimi organizacijami. Plani morajo izhajati iz skupnih ciljev ustanoviteljic interne banke, uresničevati pa jih je potrebno skozi koncentracijo sredstev in njihovega kroženja za skupno ustvarjanje dohodka. Interna banka ima svoj pravi družbeni smisel takrat, ko organizira in koncentrira kapital svojih ustanoviteljic za realizacijo razvojne in poslovne politike, katere temelji so oblikovani v temeljnih organizacijah. Skozi organiziranost internih bank in direktnega vpliva temeljnih organizacij na njihovo poslovanje, bomo preprečevali razlaščanje in odtujevanje dohodka. Pospeševanje procesa ustanavljanja internih bank pomeni pospeševanje združevanja sredstev in dela na principih skupnega dohodka, polna ustvarjanje čistejših odnosov v medsebojnem poslovanju in ne nazadnje pospeševanje vpliva delavcev. Vse to pa je cilj, ki ga s spreminjanjem Beograjska »Ekonomska politika« je tudi letos izdala popis 200-tih največnih delovnih organizacij, bank in zavarovalnih skupnosti v državi. To je deveta izdaja, druga v novi seriji, s prenovljeno rang listo. Kategorijo skupnega prihodka—po katerem so organizacije tudi ranigi-rane — registrira v novi luči, saj je bila v zaključnih računih za 1976 prvič uporabljena nova metoda prikazovanja skupnega prihodka, ki ne pomeni več fakturirane realizacije, temveč dejansko (plačano) realizacijo tekočega leta oziroma del realizacije, ki ni plačan, je pa pokrit s predpisanimi plačilnimi instrumenti (menico ipd.). 200 delovnih organizacij (130 proizvodih, 20 prometnih in 50 trgovskih) je v preteklem letu ustvarilo 53 % skupnega prihodka gospodarstva, čeprav zaposljujejo le 40% delavcev SFRJ. Ce pa pogledamo samo skupino proizvodnih organizacij, je njihov delež v celokupnem jugoslovanskem gospodarstvu še pomembnejši: 130 največjih s področja gospodarstva skoraj 70 odstotno sodeluje v skupnem prihodku. Vsaka delovna organizacije je razporejena glede na dva dejavnika: glede na skupni prihodek in glede na družbeni proizvod. SOZD Mercator je v svoji skupini, torej med 50-timi največjimi organizacijami združe- družbenoekonomskih odnosov v upravljanju z denarjem in denarnimi tokovi, želimo doseči. DRAGA VAUPOTIČ nega dela s področja trgovine, gostinstva in turizma v letu 1976, na 18. mestu po skupnem prihodku in na 11. mestu po družbenem proizvodu. V primerjavi z letom prej je v prvi razvrstitvi padel za 3 mesta, v drugi pa za 2. Podatki, ki so bili uporabljeni za Mercator (5.131.547.000 din skupnega prihodka, 599.453.000 din dohodka, povečanega za amortizacijo, 938.496.000 din povprečno uporabljanih osnovnih in obratnih sredstev, 5076 zaposlenih v povprečju), so letos seveda precej drugačni in bi ga prav gotovo dvignili za nekaj mest-Ko t zanimivost naj omenim, da so v skupini organizacij, v kateri je tudi Mercator, od slovenskih organizacij Slovenijales na 2. mestu po skup' nem prihodku (SP) in 1. po družbenem proizvodu (DP), celjska Dobrina 6. po SP in 5. po DP, Emona pa 7. po obeh kriterijih. Med pede-setimi največjimi organizacija^" združenega dela s področja trgovine, gostinstva in prometa, je 13 slovenskih (26 %). Če bi to skupin" združili s tisto, v kateri je 130 največjih proizvodnih organizacij v državi, bi bil Mercator na 55. mestu p0 SP in 104. mestu po DP (med sto0' semdesitimi organizacijami združenega dela). MATJAŽ MARINČEK KOLIKŠNI SMO? \________________________ 200 največjih v državi — Mercator 11. oziroma 18. v svoji skupini to Sestanki, zasedatija, seje... V------------------------------- SKLICANI SESTANKI 2. november ob 12. uri 2. seja komisije za razpis individualnega poslovod-nega organa SOZD Mercator — generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, v prostorih Splošnega sektorja Delovne skupnosti SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3. Dnevni red: 1- Obravnava prijav na razpis 2. Razno L Pregled izvrševanja sklepov in potrditev zapisnika 3. zasedanja Delavskega sveta SOZD Mercator. 2. Poročilo Komisije za izvedbo referenduma za sprejem Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n.sub.o. in Statuta SOZD Mercator n.sub.o. v ir- iC J 3. novembra ob 10. uri posvetovanje širšega kolegija generalnega direk-•orja v prostorih Mercator-EMBA, Ljubljana, Slovenčeva ul. 21. Dnevni red: 1- Obravnava prvih rezultatov 9-mesečnega poslovanja in programa gospodarske stabilizacije 2- Obravnava predloga programa uresničevanja ZZD — III. del 3- Priprave plana za leto 1978 4. Razdelitev in prevzem opravil pri izvajanju investicij v okviru SOZD Ivlercator v zvezi z realizacijo srednjeročnega programa razvoja , 5. Informacija o poteku priprav na prenos avtomatske obdelave podat-K°v na Republiški računski center 6- Informacija o ustanavljanju MERCATOR Interne banke 2- Razno. 2. november ob 9.30 16. seja sekretariata sveta ZK SOZD Mercator v Pr°storih Splošnega sektorja Delovne skupnosti SOZD Mercator, Ljublja-a> Aškerčeva 3. ;°' Dnevni red: na n * Rezultati postopka evidentiranja možnih kandidatov za sekretarja, in antestnika sekretarja in članov sekretariata sveta ZK SOZD Mercator ai- 2. Priprave na volilno konferenco sveta ZK SOZD e v 3. Izvajanje programa dela sveta ZK SOZD , v 4. Obravnava pobud za pristop v SOZD Mercator l0' 3. Razno or ri' 7 * november ob 11 • uri skupnu seju izvršilnih orodno v druzbenopokticmh io, Dj^nnizacij SOZD Mercator, v prostorih MERCATOR-EMBA, Ljubljana, >b ^ovenčeva ul. 21. ;v, Dnevni red: Obravnava prijavljenih kandidatov na razpis individualnega poslovnega organa — generalnega direktorja in namestnika generalnega direk-Ja SOZD Mercator in individualnega poslovodnega organa — direktnrin SO v0h' WDravnava pnjavijemn Kandidatov na razpis individualnega po ga to ■ e8a organa — generalnega direktorja in namestnika generalnega dir st. jn SOZD Mercator in individualnega poslovodnega organa — direktc )V ‘namestnika direktorja MERCATOR-ROŽNIK sn j Obravnava prvih rezultatov 9-mesečnega poslovanja in programa rudarske stabilizacije ' • Ocena dosedanjega dela na uresničevanju ZZD in obravnava predi °grama uresničevanja ZZD v SOZD Mercator — III. del sveta 5- Razno O p - november 1977 ob 10. uri 2. seja Izvršilnega odbora Delavskega sve a °rih MERCATOR-EMBA, Ljubljana, Slovenčeva ul. 21 j nevni red: Kfe' Oprava osnutka predloga Samoupravnega sporazuma o združil 2 Cpt°r'^ntern0 banko, Ljubljana in .Priprav3 osnutka predloga Samoupravnega sporazuma o ustvarj; reali s^uPnega dohodka, nastalega pri združevanju dela in sredste Ao;ZaJr'-i° kupnih razvojnih programov in investicij, določenih s plani "la SOZD Mercator • Obravnava pobud delovnih organizacij za pristop v SOZD Merc ■ Razno Mer* noveinbra 1977 ob 11. uri 4. zasedanje Delavskega sveta SO! Cator, v prostorih novega hotela v Krškem. 3. Imenovanje individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja SOZD Mercator. 4. Obravnava rezultatov 9-mesečnega poslovanja in programa gospodarske stabilizacije. 5. Priprava na sestavo Plana SOZD Mercator za leto 1978. 6. Sprejem programa uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator — III. del. 7. Določitev predloga Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko, Ljubljana 8. Določitev predloga Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka, nastalega pri združevanju dela in sredstev za realizacijo skupnih razvojnih programov in investicij, določenih s plani razvoja SOZD Mercator. 9. Razpis referenduma za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator Interno banko, Ljubljana in Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka, nastalega pri združevanju dela in sredstev za realizacijo skupnih razvojnih programov in investicij, določenih s plani razvoja SOZD Mercator ter imenovanje komisije za izvedbo referenduma. 10. Razpis del oziroma nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — direktorjev sektorjev v Delovni skupnosti SOZD Mercator ter imenovanje razpisne komisije. 11. Imenovanje v. d. direktorja finančnega sektorja v Delovni skupnosti SOZD Mercator. 12. Imenovanje Koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD Mercator. 13. Imenovanje komisije za pripravo osnutka Pravilnika o organizaciji in delu Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Mercator. 14. Izvolitev delegatov v Poslovni svet temeljne poslovne skupnosti združenega dela podpisnic Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi OZD in trgovskimi OZD SOZD Mercator ter delegatov v svete blagovnih skupin. 15. Sprejem osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke generalnega direktorja, namestnika generalnega direktorja in delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 16. Sprejem Pravilnika o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delovnega kolektiva SOZD Mercator. 17. Predlog za spremembo Sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij, Pravilnika o urejanju in izdajanju ter Pravilnika o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delovnega kolektiva SOZD Mercator. 18. Razno. 22. november, ob 11. uri, 3. seja Izvršilnega odbora Delavskega sveta SOZD Mercator, v prostorih MERCATOR — EMBE, Ljubljana, Slovenčeva 21. Dnevni red: L Priprava predloga Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko, Ljubljana 2. Priprava predloga Samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka, nastalega pri združevanju dela in sredstev za realizacijo skupnih razvojnih programov in investicij, določenih s plani razvoja SOZD Mercator 3. Razno 1. seja Komisije za Izvajanje politike gospodarske stabilizacije v SOZD Mercator Pripravljen program gospodarske stabilizacije 13. oktobra 1977 se je sestala na prvo sejo komisija Delavskega sveta SOZD Mercator za izvajanje politike gospodarske stabilizacije. Člani komisije so sprejeli program dela, obravnavali so polletni obračun go- < spodarjenja, ocenili gibanje zalog in obravnavali problematiko osebnih dohodkov. Program dela, ki je objavljen v gradivu za 4. zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator in je objavljen v posebni številki, zajema le naloge, ki naj bi jih izvršila komisija, ne pa tudi rokov za njihovo izvršitev, glede na to, da bo delo komisije stalno. Člani komisije so se dogovorili, da se bodo sestajali po potrebi, vendar najmanj 4 krat letno, ko bodo ocenjevali gospodarjenje po posameznih periodičnih obračunih oziroma po zaključnem računu. V razpravi, v kateri so sodelovali Milan Babič, Jože ; Repše, Alenka Srdič in Izidor Rejč, je bilo poudarjeno, da se program ne sme jemati za statičnega, ampak ga je treba po potrebi stalno izpopolnjevati. Po poročilu o problematiki poslovanja ob polletnem obračunu so člani v razpravi ugotovili, da so podatki o poslovanju sicer ugodni, vendar ne povsem realni in so deloma posledica novega načina obračuna in novih zakonskih predpisov. Posebej so člani komisije obravnavali poslovanje in izgubo TOZD TMI, za katero je treba ugotoviti vzrok in najti ustrezne rešitve. Podatki o zalogah v prvem polletju kažejo, da zaloge iz meseca v mesec naraščajo s tem, da so se ob polletnem obračunu znižale. Takšno znižanje zalog je značilno za vse maloprodajne organizacije. V razpravi Jože Čandek je bilo opozorjeno, da je potrebno koeficiente, ki jih je določila prejšnja komisija, še vedno upoštevati glede obračanja in višine zalog za posamezne poslovne enote. Komisija je ugotovila, da v prvem polletju večina temeljnih oziroma delovnih organizacij ni prekoračila dogovorjenih osebnih dohodkov, tisti pa, ki so jih, jih niso bistveno, tako da jih bodo lahko do konca leta uskladile. Zaradi pomembnosti sklepov komisije za izvajanje politike gospodarske stabilizacije v SOZD Mercator, jih objavljamo v celoti: 1. Sprejme se program dela komisije za izvajanje politike gospodarske stabilizacije (objavljen v gradivu za 4. zasedanje DS SOZD Mercatof v posebni številki). 2. Vse TOZD in DO v okviru SOZD morajo v smislu dobrega gospodarjenja preveriti upravičenost obsega posameznih kategorij stroškov in njihovo rast zadrževati v mejah dviga cen. 3. Delitvena razmerja se morajo ohraniti do konca tega leta taka, kot so bila ob polletju, oziroma izboljšana v korist lastnih skladov. 4. Izdelati je treba analizo poslovanja TOZD TMI in jo posredovati v obravnavo Delavskemu svetu, ki naj zavzame stališče v zvezi z izgubo TOZD TMI in sprejme ukrepe. 5. V vseh TOZD in DO trgovinske dejavnosti je treba prilagoditi višine zalog v posameznih poslovnih enotah koeficientom, ki jih je določila prejšnja komisija za izvajanje politike gospodarske stabilizacije ter povsod v strukturi zalog delovati selektivno. 6. V nove osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke naj se v TOZD in DO trgovinske dejavnosti uvede tudi faktor stimulacije glede na doseganje koeficientov obračanja zalog in zadrževanja obsega zalog na nivoju, ki ga je določila prejšnja komisija za izvajanje politike gospodarske stabilizacije. 7. Vse TOZD in DO morajo posredovati komisiji za izvajanje politike gospodarske stabilizacije podatke o izplačanih osebnih dohodkih v prvih devetih mesecih letošnjega leta, da jih bo komisija obravnavala in primerjala z obsegom oziroma porastom prometa. 8. Obvezno je treba upoštevati načelo, da se višina izplačil osebnih dohodkov zadržuje v realnih mejah glede na uspešnost gospodarjenja in da morajo biti osebni dohodki absolutno odvisni od rezultatov dela. 9. Komisijo za pripravo Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke za področje trgovine v SR Sloveniji, je treba opozoriti na referendume za sprejem pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo v TOZD in DO, vključenih v SOZD Mercator, v decembru letos, kar je tudi v skladu z rokom za izvajanje določil Zakona o združenem delu. Tedaj pa še ne bo znanih meril panožnega sporazuma, zato bi morala panožna komisija posredovati določene smernice, ki jih bo upoštevala pri pripravi predloga sporazuma, da jih bomo vgradili v rtaše pravilnike- 1. seja Sveta ZK Mercator-Rožnik Ustanovljen svet ZK MERCATOR — ROŽNIK 11. oktobra se je sestal na svojo prvo sejo Svet ZK delovne organizacije Mercator—Rožnik. Po verifikaciji mandatov članov Sveta so le-ti sprejeli svoj poslovnik in program dela ter izvolili za sekretarja tov. Vrhovec Marjanco in za namestnika sekretarja tov. Valant Vero. Svet ZK delovne organizacije Mercator—Rožnik sestavlja po dva člana iz osnovnih organizacij ZK TOZD v sestavi delovne organizacije in delovne skupnosti Mercator—Rožnik: Zajc Ivanka, TOZD Dolomiti Vrhovec Marjanca, TOZD Dolomiti Knavs Jože, TOZD Golovec Valant Vera, DS Merca- tor—Rožnik Šmid Ksenja, DS Merca- tor—Rožnik Valenčak Franc, TOZD Grmada Davidovič Vera, TOZD Grmada Plevanč Rudi, TOZD Preskrba (Tržič) Mokorel Marija, TOZD Preskrba (Tržič) Tufegdžič Gordana, TOZD Veleblagovnica Beograd Todorovič Čedo, TOZD Veleblagovnica Beograd Čečelič Sonja, TOZD Metlika Zgonc Edo, TOZD Gradišče Gelze Fani, TOZD Jelka (Ribnica) V sekretariat pa so bili izvoljeni naslednji člani: Vrhovec Marjanca, OOZK TOZD Dolomiti Valant Vera, OOZK Delovna skupnost Mercator—Rožnik Knavs Jože, OOZK TOZD Golovec Plevanč Rudi, OOZK TOZD Preskrba Tržič Tufegdžič Gordana, OOZK TOZD Veleblagovnica Beograd Čečelič Sonja, OOZK TOZD Metlika Zgonc Peter, OOZK TOZD Gradišče Gelze Fani, OOZK TOZD Jelka Ribnica Valenčak Franc, OOZK TOZD Grmada. Z manjšimi dopolnitvami in spremembami je bil sprejet tudi Poslovnik o delu Sveta ZK Mercator—Rožnik, ki je bil do seje Sveta v obravnavi v osnovnih organizacijah. V programu dela si je Svet zadal poleg realizacije programa dela Sveta ZK SOZD Mercator še naslednje naloge: — izvajanje programa uresničevanja zakona o združenem delu, — oblikovanje sindikalne in mladinske organizacije na ravni de- j lovne organizacije, , — sodelovanje s sveti potrošni' { kov v krajevni samoupravi občin if ^ mesta Ljubljane, — kadrovska politika, ( — idejno politično izobraževanje r članov ZK, j — razširitev materialne baze in \ gospodarjenje v poslovnih enotah. s TOZD in DO kot celoti. t Pod točko razno so člani Sveta (-obravnavali slabe rezultate udeležb^ s in glasovanja na zadnjem refereti' ^ dumu v TOZD Veleblagovnic3 s Beograd. Na koncu seje je bilo opo' v zorjeno, da morajo tiste osnovne or j, ganizacije, ki še niso izvolile 9 čla' „ nov v Svet, opraviti volitve v naj' krajšem času (TOZD Jelka Ribnica. ^ TOZD Metlika, TOZD Gradišče if Delovna skupnost SOZD). -- VALANT VER'* 1- seja Izdajateljskega sveta glasila Mercator Glasilo Mercator bo naše le, če bomo vanj °a; pisali vsi! )oli- 13. oktobra se je sestal na svoji 1. po- seji Izdajateljski svet glasila Merca-)oIi- or. Za predsednika je bil izvoljen po- tovariš Dušan Dolinar, za njegove-iod- ga namestnika Ivan Brečko, v t0S č,re^n'ški odbor pa so bili izvoljeni rav- Jsada Rihtar, Slavka Damjanovič, ozi- ušan Dolinar, Ivan Brečko, Anton očevar in Vasja Butina kot odgo-vati '0|r.n' urednik. Delegati so obravna-mih a*' uresničevanje vsebinske za- Brečko Ivan tove glasila, povezovanje glasila z ralci in pripravili predlog meril za a8rajevanje avtorjev prispevkov. ■ 2 ustanovitvijo SOZD Mercator tu> potrebno na novo organizirati jjij' izdajanje glasila delavcev Sj, Mercator kot osrednjega no- informiranja. Delavski svet 2a je sprejel vse potrebne akte bj|.,2^ajanje glasila, izvoljeni pa so 1 tudi že delegati v družbeni organ javljanja glasila. Na prvi seji Iz-lateljskgga sveta je bil izvoljen za ^sednika tovariš Dušan Dolinar c Mercator — hoteli — ^STINSTVO, TOZD Ilirija in za ^•ttestnika predsednika tovariš Vt? Brečko — MERCATOR — stan RESKRBA’ TOZD Inve-bod B>felegata v Izdajateljski svet • Cen? Naknadno izvolili še delavci :žbe služKra -3 obveščanje glede na to, da ref' na fa še ni kadrovsko izpopolnje-n>ca sta’vPrav tak° pa bodo svojega pred-)p°' Vaijailia v Izdajateljski svet imeno-2 °r' I(0 mladinci, ko bo ustanovljen ni>,r.d'nacijski svet osnovnih organa)' ZSMS 1'ca’ »ji . ,dajateljskem svetu so nasledke J begati: ^ Dušan Dolinar, MERCATOR ;rA HOTELI—GOSTINSTVO de- šni' n if anje e if itahi veta — Ivan Brečko, MERCATOR — VELEPRESKRBA — Jože Renar, MERCATOR — ROŽNIK — Alojz Pirc, MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO — Zlatko Tomažič, MERCATOR —KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA — Tomaž Škufca, MERCATOR — SLOVENIJA SADJE — Nada Svetličič, MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA — Uroš Gros, MERCATOR — EMBA — Vasja Lenardič, MERCATOR — CONTAL — Ferdo Lovrec, MERCATOR — PANONIJA — Dušan Kokalj, MERCATOR — RUDAR — Jožica Mejaš, MERCATOR — SADJE ZELENJAVA — Stanislav Graj, MERCATOR — UNIVERZAL — Lado Novak, MERCATOR — SLOGA — Marta Čavničar, MERCATOR — ZARJA — Anton Malus, MERCATOR — PRESKRBA — Stanko Golubič, MERCATOR — POTROŠNIK — Drago Jelenko, MERCATOR — STP HRASTNIK — Ivan Brečko, predstavnik Koordinacijskega odbora OOS SOZD Mercator je bil imenovan Uredniški odbor glasila v naslednji sestavi: — Nada Rihtar — Slavka Damjanovič — Dušan Dolinar — Ivan Brečko — Marjan Pogačnik — Anton Kočevar in — Vasja Butina. Temeljno vsebinsko zasnovo glasila so delegati Izdajateljskega sveta obravnavali na podlagi zadnje številke glasila Mercator (številka 8/9, oktober 1977). V obsežni razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni, je bila poudarjena slabša kvaliteta časopisa, kar se tiče tiska, papirja in fotografij. Delegat Jože Renar je bil mnenja, da glasilo vsebuje premalo strokovnih člankov, predvsem z raznih področij dejavnosti SOZD ter iz področja izmenjave izkušenj. Pohvalil je, da glasilo vedno bolj dobiva vlogo posrednika v dajanju in izmenjavi informacij v izredno razvejanem samoupravnem in delegatskem sistemu SOZD. Delegat MERCATOR — AGROKOMBINATA KRŠKO, tovariš Alojz Pirc je opozoril, da imajo pri njih lastno obliko internih informacij in da je nujno potrebna povezava le-teh oblik informiranja s centrom za obveščanje in uredništvom glasila Mercator. Delegati Izdajateljskega sveta so se dogovorili, da se naslednja redna številka tiska v nakladi 8500 izvodov v skladu s sklepom o ureditvi izdaja- * teljskih razmerij, ki ga je sprejel De- Udeležba na prvi seji Izdajateljskega sveta glasila SOZD Mercator ni bila ravno številna, vseeno pa je svet sklenil veliko koristnega — Ljudmila Andolšek, predstavnik svejta ZK SOZD Mercator, predstavnik koordinacijskega sveta osnovnih organizacij SZMS SOZD Mercator — Jože Repše, delegat rednih sodelavcev glasila — Nada Rihtar, delegat rednih sodelavcev glasila, delegat Centra za obveščanje. Na predlog odgovornega urednika glasila Mercator, Vasje Butina lavski svet SOZD in ki določa v 10. členu, da glasilo prejmejo vsi delavci, učenci in upokojenci. Posebne izdaje glasila, v katerih se objavljajo sprejeti samoupravni splošni akti in gradivo za javno razpravo, se tiska v takšni nakladi, da se ga lahko razdeli po do sedaj veljavnem ključu: — po en izvod za predsednike organov samoupravljanja, predsednike družbenopolitičnih organizacij, poslovodne organe in delavce s po- sebnimi pooblastili TOZD, DO, delovnih skupnosti in SOZD — število izvodov, ki je potrebno za javno razpravo v TOZD, DO, delovnih skupnostih in SOZD. V letošnjem letu je v glasilu Mercator pisalo poleg delavcev centra za OPRAVIČILO Zaradi naglice pri montaži zadnje številke glasila je prišlo do neljube napake, za katero se vsem prizadetim DO in TOZD opravičujemo. Na 3. strani smo objavili številčno tabelo podatkov o izidu referenduma. Žal se vse vodoravne vrste v tej tabeli niso pravilno stikale. (V vrsti, v kateri piše MERCATOR-VE-LEPRESKRBA, ne bi smelo biti pod postavkami 9 do 14 ničesar; od tam se celotni del tabele pod temi postavkami premakne za vrsto navzdol.) Celotno tabelo, tokrat brez napak, lahko najdete v posebni številki, medi gradivom za zasedanjeza 4. zasedanje Delavskega sveta SOZD. Uredništvo obveščanje še 36 delavcev in za te so delegati Izdajateljskega sveta določili status sodelavca glasila Mercator. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno razširiti krog dopisnikov in da je o tem potrebno napisati obvestilo v naslednji številki. Poudarjeno je bilo, da so predvsem poslovodni organi, družbenopolitične organizacije in delegati Izdajateljskega sveta dolžni v svojih sredinah vzpodbujati dopisništvo, oziroma prispevati članke sami. V zadnji točki dnevnega reda so delegati obravnavali izhodišča za izdajanje in urejanje glasila ter merila za nagrajevanje sodelavcev in honorarje avtorjem prispevkov. Sklenjeno je bilo, da se povečajo nagrade in honorarji ter tudi na ta način vzpodbudi sodelovanje z glasilom Mercator. Dokaj burna je bila razprava glede nagrajevanja in honoriranja prispevkov sodelavcev centra za obveščanje, vendar je na koncu prevladalo stališče, da tudi njim pripadajo nagrade oziroma honorarji za prispevke, ki jih pripravijo izven rednega delavnika. Izhodišča za izdajanje in urejanje glasila ter merila za nagrajevanje sodelavcev in za honorarje avtorjem prispevkov so razvidna iz gradiva za 4. zasedanje sveta SOZD Mercator, objavljenega v posebni številki. 1. seja Uredniškega odbora glasila Mercator Nov Uredniški odbor našega glasila 19. oktobra se je sestal na svoji prvi seji novi Uredniški odbor glasila Mercator. Poleg konstituiranja in volitev predsednika ter namestnika predsednika — Nada Rihtar in Slavka Damjanovič — so člani sprejeli vsebinsko zasnovo novembrske številke, pripravili izdajo posebne številke, ugotovili redne sodelavce glasila, pripravili osnutek pravilnika o nagrajevanju sodelavcev glasila in obravnavali priprave na registracijo. Za predsednika Uredniškega odbora je bila enoglasno izvoljena tovarišica Nada Rihtar, dolgoletna delavka pri urejanju in izdajanju našega glasila, ki pa je pred kratkim prevzela novo delovno mesto, mesto tajnika organov samoupravljanja v MERCATOR — VELEPRESKR-BA, TOZD Grosist. Za namestnico tovarišici Nadi Rihtar pa so člani imenovali tovarišico Slavko Damjanovič, predvsem zaradi njenega dobrega poznavanja Mercatorja, saj je bila dolga leta predsednica Skupnega delavskega sveta podjetja Mercator. Uredništvo je za sejo pripravilo osnutek vsebinske zasnove novembrske številke, ki je bila po manjših dopolnitvah tudi sprejeta. Iz časopisa, ki je pred vami, lahko vidite vsebinsko zasnovo, s tem, da so iz objektivnih razlogov izpadle naslednje rubrike: — okrogla miza: Kako sta zaživeli delovni organizaciji MERCATOR — SLOVENIJA SADJE in MERCATOR — CONTAL — Kaj je novega v Beogradu? — Predstavljamo vam: MERCATOR — ZARJA Prispevke, ki so v tej številki izpadli, bomo objavili v naslednji. V zadnjem času je bilo sprejetih več samoupravnih sporazumov na ravni SOZD, ki jih je potrebno objaviti v glasilu Mercator. Dogovorjeno je bilo, da se posebna številka izda v obliki brošure, v njej pa se objavijo naslednji akti: — Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. — Statut SOZD Mercator n. sub. o. — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO združenih v SOZD Mercator n. sub. o. — Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju proizvodnih organizacij združenega dela in trgovskih organizacij združenega dela SOZD Mercator n. sub. o. Eden izmed organov upravljanja, ki skrbi za urejanje in izdajanje glasila Mercator, je tudi zbor rednih sodelavcev glasila, kot posvetovalni organ odgovornega urednika. Člani uredniškega odbora so v skladu s pravilnikom o urejanju in izdajanju glasila določili status rednega sodelavca naslednjim delavcem: Marija Kahne, Jože Renar, Marjan Gradi-šar, Izidor Rejc, Stevo Došenovič, Jože Repše, Nada Rihtar, Alenka Malenšek, Jože Vaupotič, Maja Hočevar, Mile Bitenc, Alenka Srdič, Alenka Golob, Kancijan Hvastija, Darko Bajec, Vukadin Nedeljkovič, Marija Štular, Jana Brežnik, Marjan Pogačnik, Tatalovič Milan, Matjaž Marinček, Lipovšek Emiljana, Danilo Domanjko. O pripravah na registracijo glasila je poročal odgovorni urednik, tovariš Vasja Butina. Prijava za izdajanje časopisa je bila posredovana Sekretariatu Izvršnega sveta SR Slovenije za informacije 18. oktobra 1977. Na koncu sestanka so se člani Uredniškega odbora dogovorili za naslednji način dela: pri pripravljanju posamezne redne številke glasila: — do 5. v mesecu: analiza izdane številke in priprava vsebinske zasnove nove številke — do 20. v mesecu: zbiranje gradiva — do 25. v mesecu: priprava gradiva v uredništvu — do L tiskanje števike — do 5. v mesecu: izid številke« d.p- Člani uredniškega odbora glasila so na seji temeljito pregledali zadnjo številko glasila. 1. in 2. seja Iniciativnega odbora za ustanovitev Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije V decembru bo ustanovljena mladinska organizacija na ravni SOZD Na pobudo izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD je bil imenovan Iniciativni odbor za ustanovitev mladinske organizacije na ravni SOZD. Na prvi seji je bila za predsednico izvoljena tovarišica Silvija Nemec, določene pa so bile tudi naloge posameznim članom iniciativnega odbora v pripravah na ustanovitev mladinske organizacije. Na drugi seji 28. oktobra je bil pripravljen predlog sklepa o ustanovitvi koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS, poslovnik o delu in program dela. Na podlagi obvestil in podatkov o delegatih, izvoljenih za prvo sejo koordinacijskega sveta so oblikovali predlog možnih kandidatov za pred- sednika, namestnika, sekretarja in člane predsedstva koordinacijskega sveta. Ustanovna seja koordinacijskega sveta bo predvidoma 10. decembra v Ribnici. V nadaljevanju prispevka objavljamo predloge: — sklepa o ustanovitvi Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator; — Poslovnika o notranji organizaciji in načinu delovanja Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator in Omenjeni akti bodo sprejeti na ustanovni konferenci, ko bo izvoljeno tudi vodstvo organizacije mladih v SOZD Mercator. Iniciativni odbor je evidentiral naslednje Nemec Silvija možne kandidate za predsedstvo koordinacijskega sveta: L Silvija Nemec, MERCATOR j — CONTAL, Delovna skupnost —' predsednik ^ 2. Dušan Jakša, Delovna skup' i nost SOZD Mercator — namestnik predsednika j 3. Sonja Selan, MERCATOR SADJE ZELENJAVA — sekretar Člani: 4. Mateja Kondič, MERCATOR * — ROŽNIK, TOZD Jelka 5. Stevo Došenovič, MERCA' e TOR — velepreskrba« TOZD Hladilnica v 6. Štefan Ekart, MERCATOR c — PANONIJA ti ia, a- ih ni ni s ju e- ja li- ič, ka ič, ia, ič, an až ila a- e- o- ra >ni za a- si- ne ke’ P- vo )K P' iik ar >K iP 7. Vera Paunovič, MERCATOR — EMBA 8. Jože Hribar, MERCATOR — Rožnik, TOZD Preskrba 9. Drago Pok, MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Golovec 10......MERCATOR — RUDAR H.......MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO Iniciativni odbor s tem objavlja v razpravo predloge aktov in možne kandidate za Predsedstvo Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator. Osnovne organizacije ZSMS v TOZD, DO in delovnih skupnostih naj na svojih sestankih obravnavajo predloge in pošljejo pripombe v center za obveščanje. Tiste organizacije, ki še niso sporočile imena delegata, ki se bo udeležil ustanovne konference, naj do srede novembra posredujejo podatke. V. B. PREDLOG SKLEP O USTANOVITVI KOORDINACIJSKEGA SVETA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS SOZD MERCATOR Na temelju 47. in 48. člena Statuta ZSMS in 32. člena Statuta ZSMJ sprejmejo osnovne organizacije ZSM temeljnih in delovnih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti v SOZD MERCATOR n. sub. o., ustanovljeni skladno s 382. členom Zakona o združenem delu SKLEP 0 ustanovitvi Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator ki sestoji iz OO ZSMS: (vpisati vse OO ZSMS v okviru SOZD) 1. člen Osnovne organizacije ZSMS, ki s° navedene v uvodu tega predloga (v nadaljenjem besedilu: ustanovi-j®lji), s tem predlogom ustanovijo koordinacijski svet osnovnih orga-^'zacij ZSMS SOZD Mercator (v Uadaljnjem besedilu: svet). v Sedež sveta je v Ljubljani, Ašker-ceva 3. 2. člen Svet je stalno delovno telo usta-n°viteljev in ima zlasti te naloge: obravnava in usklajuje zade-ki so skupnega pomena za več O ZSMS ali za vse ustanovitelje '7' omogoča usklajevanje dela in ^kcij osnovnih organizacij ZSMS za resničevanje tistih interesov mla-'u, ki jih je zaradi načina samou-!;a.Vne organiziranosti mogoče ure-t le na združeni ravni in po po-eui vodi take skupne akcije daje pobudo ustanoviteljem . ujihovo dejavnost pri uresničeva-Ju interesov mladih p Pomaga ustanoviteljem pri iz-in *nievanju njihove organiziranosti n delovanju opravlja druge naloge po spre-ern programu delovanja. Ustanovitelji lahko pošljejo na posamezno sejo sveta tudi občasne delegate. 4. člen Svet ima sledeče organe: a) Predsedstvo kot izvršilni organ-sveta, predsednika, namestnika predsednika ^n sekretarja; b) po potrebi lahko svet ali predsedstvo ustanavlja začasne delovne komisije za posamične naloge. 5. člen Notranja organizacija in način poslovanja se urejuje s »Poslovnikom o notranji organizaciji in načinu delovanja Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator«. Svet dela na osnovi letnega programa. 6. člen Financiranje Koordinacijskega sveta predsedstva, delovnih skupin in komisij se vrši na osnovi sprejetega programa dela. V teh programih pa se določi tudi višina prispevne stopnje vsake posamezne OO ZSMS. V okviru prispevkov iz prejšnjega odstavka sprejme svet finančni načrt in sklepni račun. 7. člen Svet ima svoj pečat z nazivom: »Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3« 3. člen teijevet sestavljajo delegati ustanovi- 8. člen Sklep velja, ko ga sprejme najmanj 2/3 ustanoviteljev. Ustanovitelji Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD MERCATOR: 1. OO ZSMS ..................... 2. OO ZSMS ..................... PREDLOG POSLOVNIK O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN NAČINU DELOVANJA KOORDINACIJSKEGA SVETA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS SOZD MERCATOR Na temelju 5. člena Sklepa o ustanovitvi Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOŽD Mercator so delegati osnovnih organizacij dne .....na ustanovni seji sprejeli naslednji: POSLOVNIK o notranji organizaciji in načinu delovanja Koordinacijskega sveta OO ZSMS SOZD MERCAtOR L člen S tem poslovnikom se določa notranja organizacija Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator (v nadaljevanju: svet), organi sveta in njihove pristojnosti, način sklicevanja, poteka in odločanja na seji ter sodelovanje sveta z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi. 2. člen Svet deluje v mejah pristojnosti, ki so mu jih določile osnovne organizacije ZSMS — ustanovitelji, zaradi uresničevanja interesov članov osnovnih organizacij ZSMS. Svet dela na sejah in se po delegatih osnovnih organizacij ZSMS, ki ga sestavljajo, povezuje z osnovnimi organizacijami ZSMS, z vodstvi drugih družbenopolitičnih in drugih organizacij ter s samoupravnimi organi. 3. člen Sejo sveta skliče predsednik sveta na lastno pobudo ali na pobudo organov sveta oziroma posameznih osnovnih organizacij ZSMS. Sklicatelj seje sveta obenem sporoči predlog dnevnega reda in kratko obrazložitev vprašanj, ki naj bi bila obravnavana. Če je le mogoče, je treba vročiti delegatom tudi popolnejše gradivo o posamezni zadevi in predloge sklepov. Predlagatelj gradiva je lahko upravičeni pobudnik sklica seje sveta. 4. člen Delegati morajo biti obveščeni o seji sveta toliko prej, da se lahko posvetujejo v svoji osnovni organizaciji ZSMS o gradivu in predlogih sklepov, vendar praviloma ne manj kot sedem dni pred sejo. Ko delegat prejme gradivo za sejo sveta, ugotovi, ali je o zadevah, ki bodo na dnevnem redu, v njegovi osnovni organizaciji ZSMS že bilo zavzeto stališče o navedenih vprašanjih. Če ugotovi, da mu že sprejeta stališča OO ZSMS ne zadoščajo ža to, da bi na seji sveta lahko izrazili prave, izvirne interese oziroma stališča članov OO ZSMS, predlaga, da se sestane predsedstvo OO ZSMS in obravnava gradivo. Stališča, ki so bila sprejeta v OO ZSMS oziroma v njenem predsedstvu o zadevah, ki so na dnevnem redu seje sveta, so za delegate obvezna. 5. člen V primeru opravičene odsotnosti delegata, lahko OO delegira na seje sveta drugega člana. 6. člen Razen delegatov sveta lahko pošlje OO ZSMS na posamezno sejo ali k posamični točki dnevnega reda še občasnega delegata. O tem obvesti predsednika sveta pismeno pred sejo sveta. 7. člen Sklicatelj vabi na sejo sveta razen njenih članov še predstavnike vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. 8. člen Svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina delegatov osnovnih organizacij ZSMS. Sejo sveta vodi njegov predsednik ali v dogovoru z njim, njegov namestnik. Svet na seji najprej odloči o dnevnem redu, nato pa pregleda, kako so bili izpolnjeni sklepi prejšnje seje. Svet dela na sejah po sprejetem dnevnem redu. Pri vsaki točki dnevnega reda predlagatelj po potrebi razloži gradivo. 9. člen Obravnava vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu seje sveta, traja dokler se javljajo udeleženci seje, da o njem razpravljajo. Predsedujoči vodi in usmerja razpravo ter jo sklene, ko ugotovi, da se o zadevi lahko sklepa. 10. člen Na seji sveta je mogoče obravnavati samo vprašanja, ki so v neposredni zvezi z obravnavano točko dnevnega reda. Razpravljalca, ki se od tega oddalji, mora predsedujoči najprej opozoriti na določilo poslovnika, lahko pa mu tudi odvzame besedo. 11. člen Seja sveta ne more biti sklenjena dokler ni izčrpan program sprejetega dnevnega reda. Svet pa lahko odloči, da se sejo prekine in obenem določi čas, ko se bo nadaljevala. Stališča in druge sklepe sprejema svet praviloma z javnim glasovanjem, razen če se v posameznem primeru izrecno ne odloči za tajno glasovanje. Stališča in druge sklepe sprejema svet na sejah s soglasjem vseh dele-gatov. Ce se pri glasovanju ugotovi, da stališča ali drugega sklepa ni mogoče sprejeti, ker delegat ali več delegatov z njim ne soglaša, se odločanje preloži na naslednjo sejo in medtem izvede usklajevalni postopek. 12. člen V vsakem sklepu, ki ga sprejeme svet na svoji seji, mora biti razen vsebine določeno tudi kdo in v kakšnem času mora izvršiti sklep. Stališča oziroma sklepi sveta morajo biti čimbolj konkretni. Stališča oziroma sklepe sveta je treba posredovati vsem osnovnim organizacijam ZSMS — ustanoviteljem sveta in vsem drugim organom in organizacijam, ki jih sklepi sveta zadevajo. O stališčih oziroma sklepih sveta je treba obvestiti tudi občinske in republiško konferenco ZSMS. Osnovne organizacije ZSMS na primeren način seznanijo svoje člane s sklepi oziroma stališči sveta. Sklepi oziroma stališča sveta pa se morajo objaviti tudi v glasilu Mercator. 13. člen O poteku seje sveta se vodi zapisnik. Iz zapisnika morajo biti razvidni: udeleženci seje, razpravijalci na seji in ob vsaki točki dnevnega reda posebej tudi stališča oziroma drugi sklepi, ki so bili na seji sprejeti. Zapisniki se skupaj z drugim gradivom o sejah sveta hranijo v arhivu sveta. Najpozneje v sedmih dneh po končani seji sveta je treba zapisnik poslati tudi občinski konferenci in republiški konferenci ZSMS. 14. člen Izvršilni organ sveta je predsedstvo, ki ima 11 članov. Predsedstvo sveta sestavljajo: — predsednik sveta — njegov namestnik — sekretar sveta. Predsedstvo sveta zlasti obravnava: — predlog za sklic in predlog dnevnega reda za sejo sveta — skrbi za uresničevanje sklepov sveta — pripravlja predlog programa sveta — opravlja druge naloge po sklepu sveta. 15. člen Za navedeno delovanje sveta se lahko ustanovijo občasne ali stalne komisije kot na primer: i — za idejnopolitično delo — za informiranje — za šport in rekreacijo — za LO in DS — za kulturo — za organiziranost, razvoj — za delovne akcije in prireditve. 16. člen Predsednik sveta opravlja zlasti te naloge: — sklicuje in vodi sejo sveta, njegovega predsedstva in posvete predsednikov osnovnih organizacij ZSMS — ustanoviteljev — podpisuje sklepe in druge akte sveta in sekretariata — skrbi za uresničevanje sklepov in drugih aktov sveta in sekretariata — opravlja druge naloge po sklepu sveta ali sekretariata. Namestnik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v času njegove odsotnosti. pravico sveta do pobude samoupravnim organom in dolžnosti le teh do sveta, pogoje in delovanje sveta (zagotovljen prostor za seje, pravico funkcionarjev, da zapuščajo delovno mesto, ko opravljajo delo, ki ga zahteva njihova funkcija), pravico do izobraževanja za mladinske funkcionarje itd. 17. člen Sekretar sveta opravlja zlasti te naloge: — pripravlja in organizira sklic sej sveta in njegovih organov — organizira uresničevanje sklepov sveta in njegovih organov — sodeluje z organi drugih družbenopolitičnih in drugih organizacij ter s samoupravnimi organi — skrbi za obveščanje članstva o delu sveta — opravlja druge naloge po sklepu sveta ali njegovih organov. 20. člen Svet se pri svojem delu opira tudi na politične pobude organizacije ZK v SOZD, ki zadevajo program nalog sveta in način njihovega delovanja oziroma uresničevanja. 21. člen Svet dela po programu nalog, ki ga vsako leto sprejme na svoji seji-Pri sprejemu nalog upošteva pobude ustanoviteljev, pa tudi stališča in druge sklepe pristojnih organov ZSMS v občinah in republikah. 18. člen Za obravnavanje posameznih zahtevnejših vprašanj ali za pripravo predlogov lahko svet ustanovi delovno skupino. S sklepom o ustanovitvi določi svet člane delovne skupine in naloge, ki jih je treba opraviti ter čas, do katerega morajo biti te naloge opravljene. 19. člen Svet si prizadeva, da se v samoupravnem aktu SOZD (Sporazumu o združitvi) opredelijo razmerja med samoupravnimi organi in službami ter svetom. Zlasti je treba opredeliti 22. člen Delovanje sveta financirajo ustanovitelji na osnovi določb sklepa o rijegovi ustanovitvi. Svet ima tudi lasten pečat, ki je določen v sklepu o ustanovitvi. Svet ima svoj arhiv. 23. člen Ta poslovnik začne veljati po sprejetju na svetu. Ljubljana ... Predsednik Koordinacijskega sveta OOZSMS SOZD Mercator 24. oktober — dan Združenih narodov »V naši moči je, da v prihodnjem desetletju odpravimo bolezni, ki vsako leto po nepotrebnem ugonab-Ijajo milijone ljudi in jih milijone oslabijo. V naši moči je, da stotinam ljudi odpremo vrata k znanju, tako, da bo nepismenost postala stvarpre-teklosti. V naši moči je zajeziti naše reke, zboljšati naše kmetijstvo, razviti našo industrijo, dati ljudem spodobna bivališča in dvigniti življenjsko in socialno blaginjo tistih dveh tretjin človeštva, ki še živita v domala nečloveških razmerah. Ta skupni napor prek organov Združenih narodov lahko spremeni podobo vsega sveta. Pomaga lahko izpolniti hrepenenje človeka po tem, da bi se v miru posvetil delu in napredku. In nemara ne bo odveč, če upamo, da bodo spričo skupnih ustvarjalnih naporov, vzvišenih nad vsem hruščem političnih sporov, ki jim nasprotujoče si ideologije ne bodo mogle do živega, ponehale napetosti, ki nas dandanes tarejo in da bodo utonile v pozabo spričo radostne naloge skupnega dela za blagor človeš- tva.« Tako je dejal nekdanji gene- Ko so se predstavniki petdesetih ralni sekretar OZN, U Tant, ko je dežel sestali na konferenci ZN za govoril o nalogi narodov, med seboj mednarodno organizacijo, ki je za-sodelujočih pri odpravi globljih sedala v San Franciscu od 25. aprila vzrokov vseh sporov, kot so lakota, do 26. junija 1945, so sestavili Usta-bolezen, neznanje, revščina in krivi- novno listino OZN, katere osnovni ca. namen ni le ta, da bi ohranili medna- rodni mir in varnost v političneif pomenu besede, ampak da bi med drugim pospeševali ekonomski i1] socialni napredek in tako pomagal' ustvarjati pogoje za stabilnost i" blaginjo. Znano nam je, da je poka' zatelj naraščanja prebivalstva v ne' katerih deželah presegel vse rekorde, po drugi strani pa svetovna proi' zvodnja živil ne narašča v enak' meri, kot narašča prebivalstvo. Vemo tudi, da je še danes kakih pel' deset odstotkov odraslih prebival' cev sveta (približno 700 milijonov ljudi) nepismenih. Tudi v zdravstva statistika kaže na nerazveseljiv p°' datek, da v nekaterih razvijajočih se predelih odpade na enega zdravnika še vedno več kot po petdesettisoc prebivalcev. Na podlagi teh podatkov, ki so za' htevali planiran akcijski program, ic Generalna skupščina OZN razgla' sila sedmo desetletje našega stoletja za »dekado ZN za razvoj«, ki je svojem najglobljem bistvu pomeni' moralen klic bogatim narodom, d e Kaj je Santana? Nova prava kava, n močna in aromatična. Napravljena v po želji potrošnika. Doma, v naši tovarni Emba. Vsekakor je to za ljubitelje dobre Prave kave razveseljiva novost. D Strokovnjaki v MERCATOR-Embi, ki pripravljajo kavine meša-e niče, so že v začetku letošnjega leta Pričeli misliti na to, da tržišče zahteva novo pravo kavo. Kavo, katere okus in aromo naj izberejo po-teošniki sami. Kavo, ki naj nosi svoje značilno ime, blagovno znamko in ne kot doslej, ime firme. TESTI POTROŠNIKOV Ko sem bil pred dnevi na razgovoru v Mercator-Embi, so mi pokazali cele kupe analiz. Testi potrošnikov so bili na primer tisti, ki so pokazali, kakšna naj bo nova kava. V Ljubljani so na primer izvedli tako imenovano skupinsko testiranje. Okrog 60 naključno vabljenih potrošnikov so sprejeli v tovarno, kjer so degustirali razne vrste kave. Seveda so ob tem odgovarjali tudi na razna vprašanja, kot so: katero kavo kupujete, kakšen okus ji ustreza, pa embalaža itd. k a r Začeli so pripravljati vse potrebno, da bi takšno kavo pripravili, hoda naj povem takoj, da je takšno oelo zahtevno, dolgotrajno, oprav-fteno pa mora biti seveda sila na-tenčno. Mercator-Emba ima moderno tehnologijo in velike proizvodne zmogljivosti. V želji, da se delovna Sredstva kar v največji meri aktiviralo, so pričeli razmišljati o novi kavi ooljše kakovosti, embalaži, pa se-Veda prodaji. V začetku so k delu pristopili teko, da so ugotovili, katere kave se v Sloveniji (po področjih) najbolj Prodajajo. Ugotovili so, da ima v bi-stvu vsako področje svojo, »lokalno« kavo. Ta je na prvem mestu; na rugem mestu pa je kava, ki nosi : tegovno znamko. Torej ne nosi teena proizvajalca. Ta pozicija dru-Sega mesta po količinah ni tako Sabo in to je Mercator-Embi nare-OValo, da nova kava dobi svojo bla-®°vno znamko. Razen tega pa so ,udi prišli do rezultata, ki pove, da bi akšno kavo prodajali lahko ne le v kviru hiše Mercator, marveč tudi stalem tržišču. Sprva bo to le na okenskem tržišču,, ki ga pokrivajo asi domači reklamni mediji, (TV, adio, časopisi). Pa tudi najbolj ob-ano je to področje, saj ima Mer-ko°r Ve'‘k° število trgovskih potni- Rezultati so pokazali, da od potrošnikov nihče ne loči kave po znamki, ampak le po kvaliteti, po okusu (boljša, slabša). Kot dobro kavo si predstavljajo takšno, ki je močna in aromatična. Iz prvih odgovorov (grupnih intervjujev) so v Mercator-Embi dobili izhodišče za nadaljna vprašanja. Potrošnike so obiskovali po gospodinjstvih v Ljubljani in Mariboru z že sistematično pripravljenimi anketnimi listi. Iz najrazličnejših odgovorov, želja, predlogov, se je rodila mešanica nove kave. Kave, napravljene po okusu potrošnikov. Takšno mešanico so prvič ponudili na degustaciji v TOZD Kavarni Evropi v Ljub-Ijani, poskusilo pa jo je 60 obiskovalcev. OD KOD IME SANTANA Nova kava je »rojena«. Treba ji je dati ime. Testi so pokazali, da imajo tudi potrošniki radi, da ima kava svoje ime. Ker jim je bil všeč okus brazilskih kav, naj bi nova kava vse- kakor imela ime, ki prihaja iz Brazilije. Izmed več predlogov je bilo izbrano ime SANTANA. Njegova osnova spominja na znano brazilsko kavo Santas. PA EMBALAŽA? Hkrati s t^sti za kavo so bili opravljeni tudi testi za embalažo. Kaj si potrošniki predstavljajo za privlačno embalažo? Že sama embalaža naj predstavlja vsebino, to, kar je v vrečki. Torej kavo. In še ena ugotovitev; grafične rešitve so preokorne, pretrde. Raje naj bo na vrečki barvna fotografija. In tako bo kreacija nove embalaže takšna: na prtu razsuta pražena kava, pa seveda napis SANTANA, v žigu pa »močna in aromatična«. Kava Santana bo prihajala na prodajne police pražena in mleta. Pražena kava bo po 100 gramov embalirana na Hesser stroju (oblika vrečke takšna, kot 100 gr Orient pražena kava), 200 gramska in kilogramska kava pa bo v vrečkah s križnim dnom. Vsa mleta kava (100, 200 gr in kilogramska) pa bo embalirana v vrečke s križnim dnom. VELIKA PROPAGANDNA AKCIJA Za novo kavo pripravljamo veliko propagandno akcijo v časopisih in revijah, TV, radiu, pa na kraju prodaje itd. V MERCATOR-Embi so že razposlali na kupe poslovnih pisem, ki seznanjajo z novo kavo. Na prvi strani je odtisnjen barvni motiv, ki ga najdemo tudi na embalaži. Z besedilom v poslovnem pismu so v Mercator-Embi želeli vnaprej informirati kupca o novem proizvodu. Te so poslali na vsa prodajna mesta v Mercatorju in izven firme, pa bifejem, restavracijam. Tudi kuverta je potiskana z reklamo za novo kavo, tako, da je takoj opazno, za kaj gre. Reklamo za kavo SANTANA bomo lahko že v kratkem videli na TV zaslonih. Priprav- KAKTAkVA Ijen je krajši barvni film in TV telop. Da je SANTANA nova prava kava, močna in aromatična, bo ničkoliko-krat moč slišati po radiu. Preko dvesto oglasov bo v časopisih in revijah. Skratka pripravljena je popolna reklamna akcija, tudi na prodajnih mestih. Ta bodo v naslednjih dneh opremili naši aranžerji z obešankami in nalepkami. Pa še za ljubitelje značk: za SANTANO bo tudi lepa značka. V Mercator-Embi so mi ob zaključku pogovora povedali še tole: kupili so štiri nove kombije, ki so že poslikani z reklamo za novo kavo. Z njimi bodo dnevno razvažali kavo, vedno svežo in aromatično. In če bodo na kakšni polici našli kavo, ki ni najbolj sveža, jo bodo tudi zamenjali. MILE BITENC ME Mercator SOZD MERtfOR n. sub.o. individuari poslovodi* o rg a koordinacijski odbor zaLOm D.ri 25 delegatov izvršil n i odbor 11 £l a n ov DELAVS* odbor samoupravne d e la v s k e kontrole Selanov SVET 43 delegatov komisije ali deiovna MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. Ljubljana Idel.sk. do —i DOLOMITI n. sub.o. Ljubljana GOLOVEC n.sub-o- Ljubljana GRMADA n. sub. o. Ljubljana GRADIŠČ E n. sub. o. Trebnj e M E TLI K A n. sub. o. Metlika J E L K A n. sub. o. Ribnic a PRESKRBA n. sub. o. T r ž I K VELEBLAGOVNICA BEOGRAD n. sub.o. MERCATOR - VELE-PRESKRBA n. sub. o. L ju b Ijan a DEL. SK. DO GROSIST n. sub. o. Ljubljana TRGOPROMET n. sub. o. Kože v|e STANDARD n. sub. o. Novo Mesto 1 N V ESTA n. sub. o. Ljubljana T M 1 n. sub. o Ljubljana hladilnica n. sub. o. L jubljana MERCATOR - CONTAL n.sub. o. Ljubljana DEL.SK.do Cl B E S n. sub. o. L jubljana C ON I M EX n. sub.o. Ljubljana MERCATOR SLOVENIJA SADJE n. sol. o. Ljubljana DEL.SK. DO —I TRGOVINA o- sub. o. Ljubljana HLADILNICA ZALOG o. sub. o. Zalog HLADI I.M/CA BOHOVA o. sub. o. Marj bor MALOOBMEJNI PROMET o. sub. o. Vol r. ta Hrana MERCATOR ~ AGROKOMBINAT KRŠKO n. sol. o. del.sk. do. KMETIJSTVO Z USLUGAMI n. sol- o. K r ž k o KOOPERACIJA n. sol. o. K r S k o legenda delegati v samoupravne organe SOZD delegati v DPO SOZD MERCATOR ■KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA n. sol. o. DEL.SK. do t e I e s a DS DEL O V N1 S KUP NOS SOZD PROIZVODNJ/ TRGOVINA n. sol. o-Sevnica OBRAT ZA KOOPERACIJO n. sol. o. .9 e v n j ca Mercator ' HOTELI GOSTINSTVC n. sub. o. Ljubi jan a ^jjjfT.SK.DO [ KOORDINACIJSKI SVET OO ZSMS Sloelegatov pred s ednik p r e dsedstvo 11 članov komisije STANJE NA DAN REFERENDUMA O ZDRUIlTVI V SOZD DNE, 29.3.1977 ^VARNA-bar Nebotičnik n- sub.o. KaV.-EVROPA A. sub. o. —ub I j g g g JELKA n. sub. o. —Hraš t nik 1LlR | J A . sub.o. ‘-'Hibliana. sREMlč n« sub. o. —Hr s k o MERCATOR -GOSTINSKA PODJETJE IDR IJA n. sol. o. DEL. SK. DO HOTEL NANOS o. sub. o. ____U-t.i..j.A POD GRADOM o- sub. o. Idrija KAV. IDRIJA o. sub. o. I d r ij a MERCATOR -PANONIJA P. o. Ptuj MERCATOR -PRESKRBA P. o. KRŠKO MERCATOR - ZARJA P. o. O rmoi MERCATOR -POTROŠNIK P. °. Lenart MERCATOR - STP HRASTNIK P. o. Hrastnik MERCATOR - SLOGA P. o. O. Radgona MERCA TOR -RUDAR P. o. Idrij a ( KOORDINACIJ' ' SINDIKAT ODBOR 00 51 delegatov P r e d s e d n il< sekreta rjat -Silanov SVET ZK 51 delegatov se k ret a r sekretarjat 7 fla nov Icom isije MERCATOR -UNIVERZAL P- o. Lendava MERCATOR -SADJE-— ZELENJAVA P. Ljubljana E Lipovšek 28 MERCATOR ,'žagajo nerazvitim sosedom. Tu pko omenim dejstvo, da se je do jeta 1970 stopnja letnega naraščanja gospodarskega razvoja v svetu podala za pet odstotkov. Res je, da še ^nes govorimo o razlikah med živalskimi ravnmi, toda podatek, da prednost blaga, storitev, posojil in britev, vloženih v nerazvite dežele, l^šala šest milijard dolarjev letno, govorno priča o zboljšanju polobla nekaterih nerazvitih dežel. ZN i^sojajo denarna sredstva preko pednarodne družbe za razvoj (IDA i"' International Development As-jSOciation) in preko Mednarodne fi-|J|ančne korporacije (IFC — Interna-T10nal Finance Corporation). Prva ]0lhogoča vladam tistih dežel, o kate-ir|h ugotovi, da posojil ne bi mogle izplačevati pod običajnimi pogoji, ,'i!'ajemanje dolgoročnih in brezo-brestnih kreditov, druga pa investira isv Privatna podjetja, ne da bi pri tem jpahtevala vladne garancije. | . ypreči znanost v službo človeka je |C|'j čedalje širšega programa OZN 15® Področju znanosti in tehnologije. |U°lga stoletja je bil kmet, ki si je od | '°nta ožganih tal nastrgal komaj za lEolo življenje, prepuščen samemu lsZi v boju proti suši, mrčesu, ne-IZdnim poplavam in proti izčrpani !?enilji. Danes mu daje podatke o | Pomenu satelit, ki kroži okoli zem-| )e> o pojavih mrčesa mu poroča človeštva. V ta namen delujeta v okviru OZN Mednarodna telekomunikacijska unija — ITU in Svetovna meteorološka organizacija — WMO, ki je na poziv Generalne skupščine pripravila načrt za svetovno meteorološko službo pod imenom Svetovna meteorološka straža, po kateri so z uporabo umetnih satelitov zboljšali možnosti za vremenske napovedi. Omenila sem že, da OZN pospešujejo mednarodno sodelovanje za miroljubno izkoriščanje atomske energije. Pred prvo mednarodno konferenco OZN o miroljubni uporabi atomske energije, ki je bila v Ženevi leta 1955, je velik del jedrskih raziskav še vedno zastiral plašč vojaške tajnosti. Na konferenci pa so udeleženci iz triinsedemdesetih dežel predložili dokumente o tem, da so že začeli uporabljati jedrsko energijo kot vir električne energije, da je mogoče radioaktivne izotope, proizvedene v reaktorjih, uporabljati kot zelo koristne pripomočke v medicini, kmetijstvu, industriji in temeljnih znanostih in da so se z zaupanjem lotili problema varnosti in odstranjevanja radioaktivnih odpadkov. Ženevski sta sledili še dve mednarodni konferenci leta 1958 in 1964. Po posebnem sporazumu je z OZN povezana tudi mednarodna flektr Venski računalnik, ki brni v la-stori ju na drugem koncu sveta, kj Itlski reaktor mu razvija rastline, har0 odporne proti suši ali vi-'ov' 111 nal>vorn> inženir mu zago-njP trajnejše izvire vode z namaka-al' globokimi vodnjaki, kemik ob^slizira zemljo, tehnik pa mu jo j^Sati z umetnimi gnojili. 0 govorimo o znanosti kot o f:Jažbenki človeka, moramo povda- rojj’ OZN pospešujejo medna-sodelovanje za miroljubno dru ri^čanje atomske energije in stv ^ energetskih virov. ~ arišče 0^x,. 8a sodelovanja v okviru tabo Je Komite za miroljubno upo- $kUn.vVeso|ja, ki ga je Generalna k0l^lna ustanovila leta 1959. t'aro da mora raziskovanje ve-e§a prostora služiti le blaginji agencija za jedrsko energijo, ustanovljena 1957, katere glavni namen je, da bi jedrska energija postala element, ki bi po vsem svetu čimprej in čimbolj služil miru, zdravju in blaginji. Agencija je med drugim pomagala tudi Finski, Koreji, Pakistanu, Filipinom in Tajski, ko jim je predložila uvodne cenitve njihovih potreb po jedrski energiji. Bolezen ne pozna meja. Zato je nujna potreba po mednarodnem sodelovanju na področju zdravstva. Ideja o enem samem mednarodnem zdravstvenem organu, ki bi mu bilo zaupano delo na celotnem zdravstvenem področju, je našla svoj izraz na konferenci OZN o mednarodni organizaciji v San Franciscu, leta 1945. Svojo končno obliko pa je do-bila ta specializirana agencija OZN, znana kot Svetovna zdravstvena or- ganizacija (World Health Organiza-tion — WHO), na mednarodni zdravstveni konferenci leta 1964 v New Yorku. Od začetka svojega delovanja (od leta 1948) je WHO s svojo zdravstveno službo, raztezajočo se po v^ern svetu, nastopila boj proti malariji, jetiki, črnim kozam, kugi, koleri,... z neprekinjeno informacijsko službo o omenjenih boleznih in z mednarodno karanteno. Zavzemala se je za raziskave raka, bolezni srca,... in je organizirala mednarodno omrežje laboratorijev, ki ugotavljajo organsko strukturo bolezni, razvijajo cepiva in usposabljajo ljudi za raziskovalna dela. Poleg tega ne smemo pozabiti na pomoč, ki jo daje posameznim deželam v obliki štipendij za študije zdravstvenega kadra v tujini in v obliki podpor za gradnje specializiranih klinik. »V času, ko si znanost utira pot do» zvezd, ni mogoče doumeti, da moreta biti dve petini človeštva še vedno ujeti v temo naših pradedov,« je dejal generalni direktor Organizacije Združenih narodov za šolstvo, znanost in kulturo (United Priznanje Mirne Rovinj Ob 100-letnici tradicije ribiške industrije v Rovinju je prehrambeni kombinat MIRNA iz Rovinja podelil SOZD Mercator lično priznanje za dolgoletno poslovno sodelovanje. Polzelino priznanje SOZD Mercator POLZELA, tovarna nogavic iz Polzele, je ob 30-letnici obstoja podelila SOZD Mercator priznanje za dosedanje uspešno poslovno sodelovanje. Priznanje je datirano s septembrom, podpisala pa sta ga predsednik Delavskega sveta in direktor tovarne »Polzela«. Kolektivu se za priznanje prisrčno zahvaljujemo* in želimo, da bi še naprej uspešno poslovno sodelovali. Nations Educational, Scientific and Cultural Organization — UNESCO), ki stoji na čelu izobrazbene revolucije, utirajoče si pot po Afriki in drugih področjih sveta. UNESCO je z vsemi svojimi prizadevanji pomagala državam-članicam povečati število njihovih šol, zboljšati kvaliteto učnega programa in prosvetnega kadra. Istočasno predstavlja gibalno silo v mednarodnih naporih za rešitev nmogih slikarskih del in spomenikov, ki bi sicer končali pod silo narave ali človeka. Spomnimo se samo rešitve nubijskih spomenikov (leta 1960), ki jim je ob graditvi asuanskega jezu pretila poplava umetnega jezera: arheološke ekipe iz štirinajstih dežel so izkopale in prestavile dvaindvajset svetišč, in gradišč. »Vsem otrokom sveta, brez izjeme, pripada vse najboljše, kar jim človeštvo lahko da!« To prepričanje je OZN oznanila svetu, ko je ustanovila Sklad Združenih narodov za otroke (United Nations International Children’s Emergency Fund — UNICEF), ki s prostovoljnimi prispevki posameznih vlad, organizacij in celo posameznikov hrani, zdravi, oblači in šola milijone otrok z vsega sveta, katerih starši ne morejo dati vsakdanjega kruha ali pa v vojnih vihrah mrtvi zapuščajo svoj naraščaj. Na koncu naj poudarim že tolikokrat izračene besede prvih dveh členov Ustanovne listine, od katerih prvi poziva k urejanju mednarodnih sporov na miroljuben način in v skladu z načeli pravice in mednarodnega prava, drugi pa podpira fo načelo s tem, da poziva člane OZN k urejanju njihovih sporov na tak način, da mednarodni mir, varnost in pravičnost ne bodo ogroženi. Ustanovno listino so ZN ratificirali 24. oktobra 1945, ko so bili tudi uradno ustanovljeni. Kot ena izmed prvotnih članic Organizacije združenih narodov, Jugoslavija danes ponosno praznuje 24. oktober kot dan Združenih narodov. MALENŠEK ALENKA Naši novi sodelavci Anton Kočevar Mesec dni je od tega, kar je delovno mesto vodje ekonomske propagande SOZD Mercator prevzel tovariš Anton Kočevar. Prosil sem ga, da bi v kratkem pogovoru podal svoje mnenje o delovnaju ekonomske propagande v SOZD Mercator, v republiki in državi. Ste že toliko časa na novem delovnem mestu, da bi lahko ocenili Mercatoijevo ekonomsko propagando? »Vsekakor sem še pramalo časa, da bi si ustvaril sliko, ki bi bila resničen in pravilen odraz stanja. Slog je drugačen, kot sem ga navajen, kar je verjetno posledica združevanj in formiranja SOZD. Posamezne DO imajo čisto specifične potrebe in le-te bo težko spraviti na skupni rešitev, ki je potem izhodišče za vse ostalo — dobavnice, račune, vizitke in žige, administrativne in komercialne oglase (razpise in propagandne oglase za prodajo blaga); tu se mora čutiti rdeča nit. Naslednji korak so vse publikacije, ki jih Mercator izdaja — bodisi za svoje poslovno priporočanje (na raznih novinarskih konferencah, sejmih, poslovnih sestankih in podobnem), bodisi pri ostali vizualni reklami in propagandnih prijemih, kot so razstave ter reklamni tisk (koledarji, rokovniki, značke, svinčniki in podobno). Velika napaka je, da se v sredstvih javnega obveščanja — primer je bil v DELU — pojavijo tri enote Mercatorja s tremi različnimi oglasi in celo s tremi nepravilnimi grafičnimi rešitvami, kar vzbuja pri javnosti vtis nesoldinosti, neenotnosti podjetja, notranjega nepoznavanja, pa tudi vsaj dvakrat dražje je, kot če bi se to enotno in organizirano objavljalo. Mislim, da bo treba čimprej utediti to, da bodo vsi propagandni oglasi in akcije, ne glede na to, kdo jih naroča, plača in organizira, vsaj formalno šli skozi oddelek ekonomske propagande. Tako je tudi z razpisi: ti naj bi šli najprej skozi Kadrovsko službo SOZD, oddelek ekonimske propagande pa bi izdelal ustrezno in enotno obliko in obleko. Isto velja za rokovnike: opazil sem 5 različnih vrst koledarjev, 15 različnih teženj, 100 različnih želja. Vse to bo treba prihodnje leto spraviti na skupen imenovalec — letos je namreč že prepozno.« tor, da spravi vse člane Mercatorjeve družine na skupen propagandni tir, da med potrošniki ne bi prihajalo do zamenjav in napačnih mnenj. Potrošnik mora vedno vedeti, da gre za Mercator, oziroma za kateri njegov del gre. Najti bo treba skupni jezik, tako da bodo v oglasih, kakor tudi v ostalih vrstah propagande, razvidni vsi trije elementi: SOZD, DO in TOZD. Vse to so stvari, ki se jih ne da napraviti čez noč. Od formiranja SOZD je minilo dobrega pol leta in v tem času se res ne da vsega urediti. To je premalo časa za temeljito propagandno analizo. Propagandnim prijemom je treba pustiti inkubacijsko dobo in potem počasi, skozi kakovostno reklamo, vzbujati pri potrošniku zaupanje v ime in proizvod oziroma dejavnost.« Katere luknje bi bilo po vašem mnenju treba zaklati? Osnovno izhodišče, iz katerega izhaja vsa likovna in kasneje »besedna« propaganda, v smislu ustvarjanja zaupanja potrošnika in uveljavljanja imena podjetja, je dopisni papir: njegova grafična in vsebinska Se vam ne zdi, da pri nas, v Sloveniji in Jugoslaviji, podcenjujemo moč ekonomske propagande? »To je posledica začetka propagande: le-ta je bila takrat distribucijska oziroma subvencijska dejavnost in ni bila tržni element gospodarstva. Pravo poslanstvo ekonomske propagande je v tem, da sporoča interesentu, kupcu, potrošniku ali poslovnemu partnerju, resnično, pravo informacijo in to strokovno v takšni obliki, da jo on čim prej opazi in da v njej dobi vse podatke, ki jih potrebuje. To so elementi propagande v našem sistemu, v katerem ne težimo po zavajanju potrošnika z raznimi nagradnimi igrami ali z besedami »super«, »najnovejše«, »ekskluzivno«... Elementi tega pa so žal prisotni, ravno to pa tudi zmanjšuje ugled oziroma poslanstvo ekonomske propagande kot elementa obveščanja v gospodarskem sistemu.« Koliko lahko neka propagandna akcija dejansko vpliva na prodaja-nost nekega izdelka? »Veliko. Če je potrošnik pravočasno in v primerni obliki obveščen, o novem proizvodu, o novih elementih, ki jih ta proizvod nudi v primerjavi s prejšnjimi elementi, o tem, da tehnologija, ki se razvija, v izdelek ali artikel uvaja nove elemente, ki so boljši od prejšnjih, mora propaganda potrošniku to na primeren način tudi pojasniti — s pomočjo sredstev javnega obveščanja (oglasov v tisku, radiu in televiziji) in interne opreme, embalaže, navodil ter vsega, kar h artiklu spada. Seveda je pri tem pomemben še en element: resen pristop k uveljavljanju tega novega izdelka s strani prodaje, do končnega prodajalca, ki ima »fizičen« stik s potrošnikom. Le če so vsi ti elementi prisotni, je uspeh uveljavljanja novega proizvoda skoraj zagotovljen. Propaganda je lahko še tako natančna in resnična informacija, vendar, če vsi ostali elementi zatajijo, je to, ne glede na kakovost izdelka,^ stran vržen denar.« Lahko daste kratek, a učinkovit recept za dobro ekonomsko propagando? »Vsestransko uporabnega recepta ni. Obstojajo različne teorije, knjige, vendar je vsak slučaj, tako kot pri zdravniku specifičen. Sproti se je traba prilagajati, spremljati podobne propagandne akcije doma in v svetu, jih prilagajati našim razmeram in sistemu ter dovzetnosti našeih potrošnikov. Redkokdaj se zgodi, da bi se lahko takšno delo opravljalo rutinersko, po kalupu. So določene oblike in vrste prpagande, pri katerih je težko iznajti kaj novega; tako je na primer grafično oblikovanje — ko se enkrat ustali, se ga je treba držati — poglejmo naprimer le Mercatorjev ali Iskrin zaščitni znak, ki ju večina ljudi prav dobro pozna. Skozi to poznajo tudi po jetje in če le-to solidno posluje,1 zaščitni znak tudi jamstvo za soli |( nost. To so konstante, vse drugo' se spreminja glede na čas. —tako' d primer pristopi na sejmih: če gre 2 specializiran sejem, je pristop f j( stveno drugačen, kot pa če gre; d splošen sejem.« s Pri nas obstajajo šole in teoretik n ki se ukvarjajo z ekonomsko prof gando. Kako daleč pa smo pa na f t dročju psihologije propagande? »Psihologije propagande je fakultetnega pouka samo na zagri: j ški univerzi, kot del programa ek1 : nomske fakultete pa obstaja v Be • gradu. Praktično je tudi to krivda,1 s danes ni na nobeni gospodar*1 ( zbornici v državi registriran pok t propagandista; medtem, ko so 1 ( poklici od snažilke do kurjača 1 t izvedencev v najsodobnejših vej* ( računalništva, registrirani, obsK poklic propagandista še vedno * , črno. Društvo propagandistov Sl* , venije je tako v zveznem, kakor tu1 ( v rpubliškem merilu na tem veli* j delalo, pa se to še vseeno ni razčis1 lo. To je tudi vzrok, da se dane* ekonomsko propagando ukvarja! mnogoteri »strokovnjaki«, ki s sv1 jimi načini tudi zmanjšujejo ta vrednost tega dela.« Zdi se, da je tovariš Kočevar v V1 kratkem času, odkar je pri Meri1 torju, kar dobro spoznal delo SOZ’ ter njenih DO in TOZD, predvse1 pa delo Oddelka ekonomske prop* gande. Prepričan sem, da bo s svoj*1 znanjem in izkušnjami pripomogel temu, da se bo Mercator javnosti * bolj priljubil. MATJAŽ MARINČ# ANDREJ SKRT MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Golovec, je bil kar precej mesecev brez direktorja in njegovega namestnika — oba sta namreč zbolela. .Septembra je novo delovno mesto direktorja prevzel tovariš Andrej Skrt, ki je bil pred tem načelnik za gospodarstvo, finance in gradbene za- deve na Skupščini občine Vrhni' ka. »Na prejšnjem delovne*11 mestu sem se z Mercatorjem sre' čeval preko (nekdanjega TOZD Vrhnika. Takrat sem ^ vse gledal bolj z očmi potrošnik3’ z vidika zadovoljevanja občan0' vih potreb; ekonomski vidik s£ 0 ni zdel tako pomemben. Zdaj f Sem se preselil na drugi breg«. ,11 Kako ste se znašli v novi de-,i 'ovni sredini? ji »Zaenkrat ljudi še ne poznam »i dovolj. Sem pa opazil, da so vsi t ^elo delavni, pripravljeni sode-, '°vati in nuditi pomoč. Ob prihodu v novo delovno sredino ij| Sern bil malce nebogljen, pa sem Oaletel na veliko razumevanja. y . Pri TOZD Golovec je bilo ču-"K odsotnost direktorja in na-d Ustnika direktorja — manjkal e! 'o nekdo, ki bi vse usklajeval, k (“ecej težav je bilo tudi zato, ker £l 'e TOZD nastala iz večih bivših 1 'OZD: ljudje se večinoma med ■s niso poznali, prihajalo je £j 110 nezaupanj in neprijetnih pri-' Ule.rjanj pozitivnih ali negativnih j aejanj članov katere od nekda-jl "Jih TOZD. To je deloma še jj ^nes prisotno. I Moti me tudi, da TOZD Golo-|t Vec še nima izdelanega pravil-ji za delitev osebnih dohod-t K°v- Vladajo mezdni odnosi; ne ,1 ®'ede na pridnost so plače fiksne, po odločbi, prištet pa jim je povprečni odstotek na produktivnost. Tega mi v enem mesecu, odkar sem tu, seveda še ni uspelo rešiti — moralo pa bi biti že zdavnaj rešeno. Sedanja rešitev je zelo kratkovidna.« Ste že vzpostavili stike s člani delovnega kolektiva TOZD Golovec? »Bil je že poslovodski sestanek, na katerem sem se predstavil in sodeloval, obiskal pa sem že tudi večino poslovnih enot in tako malo pobliže spoznal življenje in delo članov teh enot. V bližnji prihodnosti bo treba pripraviti akt o sistemizaciji oziroma opisu delovnih opravil. Občutek imam, da so nekateri od zaposlenih preobremenjeni, drugi pa zelo široko dihajo.« Novega direktorja MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Golovec, čaka torej obilica dela, zato mu v imenu vsega delovnega kolektiva SOZD Mercator želim veliko uspehov. MATJAŽ MARINČEK Francu Marnu v slovo V petek, 28. oktobra, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, Franca Marna. Tako nenadoma je ugasnilo nkgovo življenje, da še zdaj ne Moremo prav doumeti velike ‘Zgube in praznine, ki je nastala v našem kolektivu. Prizadelo nas je še toliko bolj, ker le moral na najdražji način — ^ Življenjem plačati davek da-njega motoriziranega časa. e huje pa nam je, ker nas je >z}0rc,l zapustiti prav sredi e‘a> ki ga je tako vestno °Pr avl ja l. Tj udje znamo šele ob izgubi °veka ceniti in izmeriti vse njegove vrednote. Zdaj se šele prav zavedamo, da smo s tovarišem Marnom izgubili dobrega tovariša, vestnega komercialista in mnogim med nami dobrega prijatelja. Rodil se je pred šestdesetimi leti v Ljubljani, kjer je obiskoval in dokončal šole. V začetku leta 1938 je dobil prvo zaposlitev. Vendar je vojna prekinila njegovo delo; tudi sam je postal pripadnik naše revolucije in v času od 9. septembra 1943 do 15. maja 1945 aktivno sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju in bil medtem tudi interniran v taborišče Dachau. Po vrnitvi iz internacije in po zdravstvenem okrevanju se je ponovno zaposlil in leta 1965 ga je pot pripeljala v Mercator. Delu v našem kolektivu je ostal zvest prav do zadnjega dne. Ob izgubi dragega sodelavca nam je neizmerno hudo. Bolečino delimo z njegovimi svojci in vemo, da je z njegovim odhodom iz kolektiva nastala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Med nami bo še dolgo Živel kot dober, zvest sodelavec. Slava njegovemu spominu! Sodelavci Tudi skladišča narekujejo modernizacijo V Centralnih skladiščih še vse z rokami Na Viču, v Tobačni ulici 7 v Ljub- oni spregovorijo o svojem delu, te-Ijani, so v nekdanjih zgradbah To- žavah in željah, bačne tovarne naša centralna skla- ____________ dišča za živila, embalažo in galante- DOBRI DELOVNI TOVARIŠI rijo. Tjakaj smo se preselili leta „ ,, 1961, potem, ko smo morali zaradi Pogovor je stekel s fanti iz razkla- rušenja izprazniti skladiščne pro- dalne skupine. V njej je šest, v glav-store na Titovi cesti na Bavarskem ne,n mladih> zdravih fantov. Zmo-dvoru. tila sem jih pri malici ob kruhu in Niko Mutvar in Boštjan Sadar Prva leta poslovanja so skladišča, ki smo jih v nekaterih delih dogradili in preuredili, zadostila potrebam grosistične dejavnosti, vendar pa z nenadno rastjo maloprodajne mreže, ki jo pridobivamo s številnimi integracijami, obenem pa jo še širimo z izgradnjo številnih novih trgovskih objektov, postajajo njihove zmogljivosti premajhne. Pa ne samo, da skladišča težko zadovoljujejo potrebe zaradi prostorske stiske in raztresenosti (delikatesno in papirno skladišče sta v drugih predelih Ljubljane), ampak se pojavlja še večja težava: način dela je zastarel in zaradi tega smo pogosto netočni v dobavi in neekspeditivni. Vse se še dela ročno, mehanizacije je toliko, kot jo lahko vpeljemo v zastarele prostore. Vsa leta nazaj smo v Mercatorju dajali največ poudarka izgradnji novih maloprodajnih zmogljivosti in modernizaciji trgovskih lokalov. Zgradili smo tudi nekaj novih skladiščnih površin, na primer v Ptuju in Idriji, vendar pa je to za tako veliko maloprodajno mrežo in močno trgovino na veliko, še premalo. Najbolj kritično je s centralnimi skladišči, ki jih upravlja TOZD Grosist in to predvsem občutijo delavci, ki tam delajo, zato naj tokrat - česnu. Takoj so bili navdušeni nad tem, da kaj povedo o svojem delu. Veliko besed je bilo izrečenih o njihovih težavah, poslušala pa sem tudi kritike, ki izvirajo iz pasivnega obnašanja do samoupravnih pravic in dolžnosti ter netovariških medsebojnih odnosov. V skupini so delavci: Miro Jarc, Tone Sladič, Marjan Keršič, Boštjan Sadar, Franc Vintar in Niko Muvar. Kaj delajo nam pove že ime njihove skupine: razkladajo blago iz kamiona v skladišča. Mojo domnevo, da so dobri delovni tovariši in prijatelji, je potrdil tovariš Keršič. »Moramo se razumeti in biti dobri sodelavci, ker je od tega odvisen naš uspeh dela. Pri delu se enakopravno menjamo, ker so nekateri tovori lažji, drugi težji in ne more nekdo rokovati samo s tistimi lažjimi. Ko delamo, se zmeraj spodbujamo in lenuha med nami ni, ker je osebni dohodek posameznika odvisen od uspeha celotne skupine.« Naslednje vprašanje se je ponujalo že samo po sebi: so zadovoljni z osebnimi dohodki? Vsi v en glas so zatrdili, da niso. Našteli so tudi razloge svojega nezadovoljstva. »Plačani smo po merilih,« je dejal Marjan Keršič. »Mesečno dobimo Franc Vintar od 4500 do 5000 din osebnega prejemka. Za ta denar mora vsakdo razložiti približno 600 ton blaga. In to vse z rokami! (Pripis uredništva: preprost izračun pove, da mora vsak član, ki v enem mesecu razloži 600 ton blaga, v eni uri razložiti 3.296 kilogramov — računali smo, da ima mesec 182 delovnih ur.) Z utemeljevanjem je nadaljeval tovariš Tone Sladič. »Naše delo je čisto fizično delo. Posamezen tovor je težak približno 50 ali celo 70 kg. Izpostavljeni sitro vremeni, poleti vročini, pozimi mrazu, vedno pa prepihu.« Tovariš Sladič je menil, da ne bi snjeli biti izenačeni s skladiščnimi dejavci, ki delajo v boljših delovnih razmerah. Omenil je tudi primer okvare dvigala, ko jim delo zaradi tega stoji in seveda je takrat denarja manj. Pogovor se je odvijal kot klobčič. Fantje so postajali vse bolj zgovorni. Beležnica se je polnila z izjavami. Na vrsti so bile težave, ki jih tarejo. »Pri nas je težko izkoristiti dopust poleti,« je negodoval tovariš Franc Vintar, ki je med vsemi najstarejši, pa tudi najglasnejši. »Radi bi šli na dopust poleti, vendar gre lahko vsak največ za 10 dni, ostalo pa moramo izkoristiti pozimi. Dva naenkrat ne moreva na oddih, ker moramo računati tudi na to, da gre kdo med nami v bolniško in skupina bi bila preveč okrnjena, če bi manjkali kar trije. POTREBNE SO NOVE PALETE Potem smo se menili o tem, kaj bi se dalo pri njihovem delu izboljšati. Pa so imeli fantje odgovor že pripravljen: treba bo nabaviti nove vozičke in nove palete — sedanje so že zastarele in nevzdrževane; radi bi imeli boljše zaščitne obleke in čevlje. Pa še eno željo so izrazili tovariši iz ražkladalne skupine: potrebna jim je lastna zdravstvena služba. Človek se predolgo zamudi s čakanjem po ambulantah — v tem so si bili edini. DELEGATI NE NAJDEJO POTI DO DELAVCEV Beseda je tekla tudi o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Žal, nihče med temi tovariši ni delegat ali član izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij. Kritizirali so delo delegatov Delavskega sveta, ki nikoli niso našli poti do njih. Ne bom pisala še o nekaterih njihovih izjavah, ki se sicer zelo čudno slišijo, vendar pa nam dajejo misliti, da nekaj ni v redu z našim delegatskim sistemom, da so povsod ista imena, da moramo v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pritegniti tudi te in še takšne tovariše, jim približati življenje in težave celotne TOZD in jih vzgojiti v resnične samouprav-Ijalce, ki bodo zavestno pripravljeni na žrtve za uspešnejšo in lepšo prihodnost. In prav kmalu bomo imeli to priložnost,-Smo pred izgradnjo novega skladišča, kamor bo potrebno vložiti veliko znanja in sredstev in v to akcijo naj se vključuje sleherni delavec TOZD Grosist. NADA RIHTAR Miro Jarc USPELA PREDSTAVITEV IN POKUŠNJA Kavarna Evropa je bila najprej nekam neobičajno tiha — nobenega živžava in hrupa ni bilo slišati. Seveda, ob torkih je zaprta in takrat si stene, stoli, zavese, predvsem pa natakarji odpočijejo od šestdnevnega brenčanja gostov in zadovoljevanja njihovih želja. Ta torek, bil je 4. oktober, pa se je kavarna proti poldnevu začela polniti z gosti — le da to niso bili običajni, vsakodnevni gosti. Večino so predstavljali poslovodje Mercatorjevih prodajaln iz Ljubljane in okoliških krajev. Pričelo se je z zamudo, ki ni prav ničesar spremenila: polovice povabljenih nismo pričakali. Potem je šlo pa zares: najprej z malo manj natančno in kmalu zatem z zelo natančno predstavitvijo izdelkov Podravke iz Koprivnice, ki je poleg že znanih izdelkov pripravila za ogled Andrej ZEME„trgovski potn PODRAVKE iz Koprivnice: »Že od nekdaj se zavzemam : tako obliko obveščanja prodajalcCj in preko njih seveda tudi kupcd Današnja degustacija je bila dobi pripravljena in prepričan sem, dal bodo vsi prisotni naše izdelke dobi zapomnili.« L Ing. Jože DRNOVŠČEK, vodi kleti GORIŠKIH BRD v DobroJ »Neposreden stik s potrošnikol predvsem pa prodajalcem, se mi zl zelo primerna oblika predstavljanj izdelkov. Takšnih degustacij sil želimo, želeli pa bi tudi, da bi ni naši odjemalci obiskali, da bi vid^ug potek naše proizvodnje, naše kle1^, našo veličino — smo namreč ^ največjih v republiki, zlasti kar tiče proizvodnih kleti.« Rudi VIDETIČ, direktor MEf 1< te Dolga miza je bila pripravljena sprejeti več povabljenih, kot pa jih je pri* tudi nekaj novejših, kot na primer Maggi juho z jetrnimi in zdrobovimi cmočki, razširjen program otroške hrane: Grisolino, Rižolino, Kara-melino, izdelke iz programa TOZD Segestica: Dukat slivovka, Special brandy, grenčica Gorak in želodčni aperetiv ( vse te pijače so dobitnice srebrnih in zlatih medalj z letošnjega ljubljanskega vinskega sejma) ter ledene deserte z okusi vanilije, kakaa in kave. Vodja kleti Goriška Brda ing. Jože Drnovšček je precej povedal o zgodovini in proizvodnem postopku znanih briških vin — Merlota, Tokaja, Pinota in drugih. Za njim je izdelke MERCATOR — VELE-PRESKRBA, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, predstavil njen direktor, tovariš Rudi Videtič. Vse predstavnike, ki so bili obenem predstavljalci izdelkov svoje delovne organizacije, sem prosil, naj povedo svoje mnenje o tokratni predstavitvi in pokušnji ter o degustacijah nasploh CATOR — VELEPRESKRBAI TOZD TMI: |j »Degustacije sicer niso edil® sredstvo in medij za obveščanje p^fl trošnika o novostih proizvodu1^ programov organizacij združenerR dela, so pa lahko zelo uspešen nač^jE informiranja potrošnika o vsem, k3 || zadeva nove proizvode — pod pogoji jem, da vse to ne ostane le na rav^ poslovodij. Če bodo le-ti komef' cialne napotke o novih proizvodi!1, tj, skozi svojo operativno politi^ prenesli tudi do potrošnikov, namen dosežen. b« ■ Vedno sta bili živa kretnja in be' seda najboljše sredstvo za propad ranje novega proizvoda. V popi3'1 pisanih gradiv in v te vrste reklafl^’ si človek želi kar se da prepričevalI1<, rešitev. Današnja predstavitev in pok3*' nja se mi zdi zelo posrečena in uspf la. Mislim, da bi jih moralo biti precej več. Reklama na televi#! .|J8' Jože Drnovšček, vodja kleti »Goriških Brd« v Dobrovem, je predstavil .j?1,8 svoje delovne organizacije s*8ne desettisoče dinarjev, tole pa le zelo radi sodelujemo, razveseljivo *faj tisoč...« ........ ‘~ 4d 'ca BLAZNIK, direktorica r^RCATOR - HOTELI - GO- fj^lNST pa: VO, TOZD Kavarna Ev- ^ "Mercator ima veliko degustacij ( gostje zelo pogosto povprašujejo 0 Predstavljanih izdelkih. Kadar e2a degustacijo kuharsko pripravkih izdelkov, se povežemo z re-kacijo Jadran, ki nam pomaga z ■ 'litim in kuhinjskim priborom, Cer pa odlično sodelujemo z Go-pskim šolskim centrom. Skuhamo e sami, čeprav, glede na to, da smo ^arna, to ni niti naša osnovna, niti '^ajna dejavnost. Reči moram, da pa je tudi to, da ima kolektiv za to obliko sodelovanja polno mero razumevanja: običajno žrtvujejo prost dan, razen tega pa sodelujejo s koristnimi predlogi. Tokrat se je celo pripetilo, da je bil šef strežbe na dopustu, pa je vseeno prišel pripravit vse potrebno. Če pa me vprašate za mnenje kot gospodinjo, se mi zdi, dq. so takšne degustacije zelo primerne in na zelo visoki ravni. Naj še dodam, da se v okrilju Mercatorja odlično počutimo.« Mnenje večine udeležencev degustacije v Kavarni Evropa je, da je bila predstavitev in pokušnja odlično pripravljena in učinkovita. MATJAŽ MARINČEK ^no aranžirani izdelki TOZD TMI, ki jih naši poslovodje še 0 naročajo formiranje enot porodne zaščite Sam k SR Slovenije o družbeni cevanja določenih pravic in dolžno-varnosti in notranjih st' delovnih ljudi in občanov s po-9aVj ah’ vsebuje v svojem 1-7 po- dročja družbene samozaščite. Specj~kločila ° narodni zaščiti, kot Narodna zaščita je po tem zakonu lcni organizirani obliki uresni- torej del družbene samozaščite in ne neka posebna organizacija izven tega sistema, še manj podaljšana roka organov za notranje zadeve ali drugih. V. enoto narodne zaščite se združujejo in organizirajo delovni ljudje, da bi s svojo aktivnostjo preprečili dejanja ali ekscese, ki bi po svojih posledicah zahtevali intervencijo državnih organov ali pa povzročili delovnemu kolektivu materialno oziroma moralno škodo. NARODNA ZAŠČITA KOT OBLIKA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE JE NASTALA: L kot rezultat potrebe današnjega časa in spoznanja: — da so naša (osnovna) sredstva za proizvodnjo in obratovanje premalo zavarovana, — da so nekateri vitalni objekti, ki služijo v podjetju, premalo zavarovani, , — da je organizirana prisotnost zaščitnikov v določenem času na določenem mestu najuspešnejša preventiva, — da morajo določene ekscese v DO in TOZD preprečevati ljudje sami, — da moramo zagotoviti določen red na določenih mestih ob javnih manifestacijah brez prisotnosti organov uprave; 2. kot rezultat spoznanja, da so v sistemu socialističnega samoupravljanja zmožni in pripravljeni te naloge opravljati delovni ljudje sami; 3. kot izraz tradicij NOB slovenskega naroda, ko je bila, ob partizanskih brigadah, v okviru odborov OF, organizirana .narodna zaščita, kot oborožena sila za zaščito prebivalstva in pomoč partizanskim enotam. NALOGA DELOVNIH LJUDI, ORGANIZIRANIH V NARODNI ZAŠČITI, JE TOREJ DVOJNA: L zavarovati tiste vitalne točke, od katerih zavisi normalno odvijanje dela in življenja v vseh DO in TOZD; 2. preprečiti ekscese posameznikov ali skupin v kolektivu ali kje drugje, ki bi povzročili materialno škodo na družbeni ali zasebni lastnini, ali pa imeli takšne posledice, da bi bila intervencija državnih organov neizbežna. KDO SESTAVLJA ENOTO NARODNE ZAŠČITE DO IN TOZD? Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah dolo-pa, da razen izjem, ki jih določa zakon in jih ugotovi pristojni organ, to je odbor za LO in družbeno samozaščito, opravljajo naloge narodne, zaščite vsi delovni ljudje, ne glede na starost in spol. Torej tudi tisti, ki še nimajo 18 let, pa so zaposleni, ženske, ki so fizično in psihično sposobne in vsi starejši, ki te naloge zmorejo. Izjema so vojni obvezniki za čas, ko so poklicani na izpopolnjevanje obveznosti po zakonu o ljudski obrambi v JLA, TO ali CZ. Nadaljnje, posamezne izjeme prepušča zakon odločitvi TOŽD, ki v svojih samoupravnih aktih določijo razloge, zaradi katerih so posamezni delavci oproščeni svojih zakonskih obveznosti. Ti razlogi bi lahko bili: — fizične ali psihične motnje ali poškodbe, ki zmanjšujejo razsodnost pri opravljanju naloge, zlasti v nočnem času, — opravljanje določenih funkcij, ki zahtevajo polno angažiranost delavca; — družinski razlogi pri ženah, kot npr. skrb za otroke, nosečnost ipd. O oprostitvi opravljanja nalog narodne zaščite odloča odbor na svojo iniciativo ali na zahtevo delavca. Opravljati naloge narodne zaščite je stvar časti in opredeljenosti v prvi vrsti za člane ZK, zveze soc. mladine, kateri treba da prednjačijo pri opravljanju nalog narodne zaščite. Častna državljanska dolžnost opravljanja funkcij narodne zaščite ne pripada osebam, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku ža dejanja iz 29. člena zakona o družbeni zaščiti, varnosti in notranjih zadevah. RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DOLŽNOSTI V ENOTO NARODNE ZAŠČITE: Za razliko od določanja, kdo ne more biti v enoti NZ (narodne zaščite) izjemoma oproščen po določbah 28. člena zakona, pomeni RAZPOREJANJE — določanje obveznosti koliko ur tedensko ali mesečno je delavec dolžan, izven svojega dela, opravljati naloge narodne zaščite. Trajanje obveznosti je odvisno od potreb, ki izhajajo iz varnostnega načrta in števila delovnih ljudi, pripadnikov enote NZ. Pri določanju obveznosti je upoštevati: , — enakost obremenitve; — pravilno razporeditev na dnevni in nočni čas; — izjeme glede oprostitve opravljanja določenih nalog zaradi neizpolnjevanja pogojev za nošenje orožja in podobno; — pravilo, da se naloge NZ opravljajo v skupini najmanj dveh pripadnikov enote NZ. Obveznosti se lahko po sklepu odbora poveča če: — so nastopile neke nepredvidene in izredne razmere; — je bil izvršen vpoklic vojnih obveznikov, pa je število enote zmanjšano. Dan, čas in mesto izvršitve tako \igotovljene obveznosti določi načelnik enote NZ TOZD. Neodziva-nje pozivu ima za posledico postopek ugotavljanja kršitve zakona in izrek kazni po sodniku za prekrške v kmislu 174. člena zakona. Če zahteve ali potrebe v slučaju večjih prireditev ali manifestacij ki kažejo na možnost kršitve notranjega reda v TOZD, to narekujejo, lahko načelnik NZ istočasno pokliče večje število pripadnikov NŽ. USTANOVITEV ENOTE NARODNE ZAŠČITE: Zakon določa, da je enota NZ vedno in brez izjeme vezana na delavski svet TOZD. To pomeni, da ima TOZD ali OZD, ki ima značaj TOZD le eno enovito enoto narodne zaščite. Če se manjši TOZD odloči, da se vključijo v enote NZ krajevne skupnosti, delo take enote poteka po načrtu krajevne skupnosti, ki mora upoštevati varnostne ra-zAiere TOZD, ki se je s svojimi delavci vključila v enoto NZ KRAJEVNE SKUPNOSTI. — postopek enote NZ, če bi v TOZD prišlo do neodgovornega ali nepremišljenega dejanja posameznikov ali skupin. Obseg zavarovanja in opravljanja preventivnih nalog NZ v TOZD mora imeti več stopenj: — za delovanje NZ v razmerah, ki zahtevajo le preventivno aktivnost NZ (normalne razmere); — za delovanje NZ v primeru izrednih razmer, nastalih v TOZD 'oziroma v širši družbi; — za delovanje NZ v neposredni vojni nevarnosti ali vojni. OPRAVLJANJE NALOG NARODNE ZAŠČITE: Naloge NZ se opravljajo praviloma po načrtu, izjemoma pa po odločitvah odbora za LO in DS — ali, če se odbor nemore nemudoma sestati načelnika. Takšnestati, načelnika. Takšne izjeme so dogodki, ki jih stalni načrt ne predvideva oziroma ne more predvideti. Načrt za delo NZ TOZD-DO, ki ga v skladu z varnostnim načrtom določi odbor za LO in družbeno samozaščito, mora vsebovati: — obseg stalnega zavarovanja in preventivnega delovanja enot NZ. Pri tem je mišljeno zlasti, na katera mesta v TOZD in v katerem času, na katerem prostoru in v katerem času se izvajajo preventivne naloge. — način zavarovanja in opravljanja preventivnih nalog NZ v TOZD ali Kolektivu sfaščičame Evropa V petek, 24. oktobra, smo v vaši slaščičarni naročili torto »PANAMA«. Moramo vam sporočiti, da tako dobre torte, kot je bila vaša, še nismo imeli priložnosti jesti. Upamo, da boste še v bodoče izdelovali tako izvrstne slaščice. Zahvaljujemo se vam in vas tovariško pozdravljamo. Končnikov! Ljubljana, 15. 10. 1977 s/7 <5 /<.■// V NALOGE NAČELNIKA NARODNE ZAŠČITE: Načelnik narodne zaščite TOZD-DO: — vodi narodno zaščito v TOZD-DO, — skrbi za zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog narodne zaščite; — skrbi, da delavci nosijo pri opravljanju nalog posebne oznake in da so oboroženi v skladu s pravilnikom o oznakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti; — skrbi za usposabljanje delavcev za opravljanje nalog narodne zaščite; — pripravlja predlog razporeda opravljanja nalog NZ za odbor za LO in DS; — poziva delavce v skladu z ra-sporedom za opravljanje nalog NZ; — nadzira delavce kako opravljajo naloge NZ; vodi ustrezno evidenco o delavcih, ki opravljajo naloge NZ; — poroča odboru za LO in DS o delu in problemih, s katerimi se sprečuje pri opravljanju nalog ter predlaga odboru ustrezne rešitve. Naloge NZ na določenem mestu ali v določenem prostoru se izvajajo vedno v skupinah NAJMANJ dveh pripadnikov. Načelnik enote je dolžan planirati izmene, zlasti v nočnem času. Čas izmene ne bi smel presegati 3 ure. Skupina NZ opravlja naloge: s stalnim opazovanjem okolice določenega objekta z določenih mest; z opravljanjem stalne stražarske službe; s stalnim obhodom (patruljiranjem) ter z nastopi enote v širši sestavi, če je potrebno preprečiti ekscese. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI, KO OPRAVLJAJO NALOGE NZ: 1. ugotavljajo istovetnost neznanih oseb znotraj TOZD-DO oziroma v bližini objekta. To pomeni pravico legitimiranja takšne osebe. Tujec lahko dokazuje v Jugoslaviji svojo istovetnost z veljavno tujo potno listino. 2. preprečijo nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore, dostop k določenim objektom in jih prisilno oddaljijo. Prisilna oddaljitev pomeni poziv osebi, da se oddalji, z opozorilom da bodo pozvani organi varnosti, če opozorilo ne bo upoštevano. 3. zadržijo osebo, ki je zalotena pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode do prihoda pooblaščenih oseb državne varnosti. 4. druge naloge katere proizte-kajo iz varnosti podjetja. Pri opravljanju nalog pripadniki narodne zaščite morajo imeti na levem rokavu vidno istaknute oznake predpisane za pripadnike NZ. Pripadniki NZ nosijo praviloma pištole. Pištole nosijo vidno v torbici s prekoramnikom. Načelnik narodiK. zaščite konkretno določi, kdaj cl>|# lavci med opravljanjem dolžno^ NZ nosijo orožje. Nadzorstvo nC~-hrambo orožja NZ izvajajo pf stojne postaje milice in za notranf zadeve pristojni občinski organ. Odbori za LO in DS v TOZD-D^ 0 določijo osebo, ki skrbi za hrambi orožja in streliva, ki daje delavčevi orožje in strelivo in ki vodi razvid fel, tem orožju in strelivu. MILAN TATALOVM - ŠTUDENTJE V EMBI : k MERCATOR-EMBO je v petek, 14. oktobra, obiskala skupina študentov Višje upravne šole iz Ljubljane. Tovariš Vukadin Nedeljkovič, namestnik generalnega direktorja SOZD Mercator, jih je seznanil z organiziranostjo SOZD, tovariš Jože Čandek, direktor razvojno-planskega sektorja SOZD, jim je povedal nekaj o Mercatorjevi ra-zvojno-planski politiki, tovariš Izidor Rejc, direktor delovne organizacije MERCATOR — VELE-PRESKRBA, je študentom razložil finančno politiko SOZD in osnove ustanavl janja Interne banke, tovariš Tolbuhin Bjedov, samostojni ref^d rent za dohodkovne odnose v KO' mercialnem sektorju Delovne skupi! nosti SOZD, je predaval o dohodp kovnih odnosih v Mercatorju, tov2'Si riš Janušek Šefman, vodja splošni kadrovske službe, MERCATOR EMBE pa je v sliki in besedi pre^r stavil organiziranost in delovne pr0'® cese MERCATOR-EMBE. 1 Srečanje je sodilo v okvir sodel0'' vania z izobraževalnimi institucij3'1 mi. Pomembno je namreč, da post3' * nemo tudi mi zanimivi za študent0 2 bodoče delavce — oni so za nas M. MARINČE! MERCATOR -EMBO so pred kratkim obiskali študentje Višje upr3v11 na šole iz Ljubljane. Kulturna rubrika » kulturna rubrika • kulturna rubrika » O ščuki in o školjki, pa čisto nič o biologiji D* Osnovna organizacija sindikata nt^di ietos nj pOZabiia na kulturno 'jl^braževanje delavcev Mercator-ih^Preskrba, TOZD Grosist. Z /J oimajskimi in izvenabonmajski-' Yi ^stopnicami nam bo omogočila J|ed predstav v Mestnem gleda-ljubljanskem in koncertnih pripev v Hali Tivoli. |. V aranžmaju Mestnega gledališča Poljanskega bomo letos v Hali Ti-y)l1 lahko prisluhnili: 1. koncertu ansambla bratov »Usenik; I ^ 2. koncertu najuspelejših na-L Cnih popevk preteklih desetih let v^jabljene mariborske prireditve tSHLA JESEN; ^ 3. večeru operetnih melodij v Vedbi naših najvidnejših pevskih Jetnikov in simfoničnega orkestra Ljubljana; , ^ 4. Zadovoljnim Kranjcem s \ °jimi pevci in gosti (jubilejni kon->- j’5rl ob dvajsetletnici tega pribljub-b'lenega ansambla); jp 5. paradi najboljših pihalnih strov in ansamblov; ffesb. 6. reprezentativni zabavno- r"-oeni plesni reviji — v njej se °do predstavili najbolj priljubljeni ^Ve> zabavnih melodij, revijski or-fe(jrster, moderna plesna skupina in 'C •O-Dl gledališki ansambel Mestnega )d pr ^aH*ča ljubljanskega pa nam bo ^t^il tr' krstne uprizoritve iz iir(.Vr ne slovenske dramatike '^o Zupančič: »Iz take smo ,d.r„?.v> kot kranjski komedijanti« v fileta Koruna; Tone Partljič: KCyka« _ I. in II. del — v režiji Sana Mlakarja; Dušan Jovano-ta' ^Generacije« v režiji Žarka Pe-y starejšo slovensko dramo :£ Žijj plJ^a« Lojzeta Kraigherja v re-;fl ložeta Babiča, granatsko pesni- tev s petjem in plesom »Donja Rosita« ali »Kaj pravijo rože« španskega pesnika Frederica Gorcie Lorce v režiji Zvoneta Šedlbauerja in francosko komedijo »Povabilo na grad« dramatika Jeana Anouilha v režiji Mirana Herzoga. Za boljše razumevanje Kraigherjeve Školjke in Partljičeve Ščuke sem napisala nekaj spremnih besed; žal vam ostalih del ne morem predstaviti, ker še ne obstajajo na knjižnem trgu ali pa jih kot neknjižno obliko hranijo le v gledaliških arhivih (tako Lorcino Donjo Rosito in Anouilhevo Povabilo na grad.) Partljičeva komedija in satira Ščuka je zlitje dveh že znanih in uprizorjenih komedij »Ščuke pa ni« in »O, ne, ščuke pa ne«. Snov zanjo je Partljič vzel iz vsakdanjega življenja, da se nam včasih zazdi, da ne gre za gledališko besedilo, ampak za pogled v katerikoli delovni kolektiv ali pa tudi za ogledalo samega sebe. Če razumemo komedijo kot komedijo nravi, tak pogled na samega sebe ni prav nič prijeten ali celo laskav. Prav na ta pogled pa je namenjena ost Partljičeve satire, ki zabode v značilnost povprečne in ne posebno inteligentne vsakdanjosti. Vendar ni_ dramatikov namen ironizirati našo ali katerokoli vsakdanjost. Ne, zadrži nas, do kraja nam razgali lik naše deformacije in nam ne prizanese prej, dokler ne zagledamo prepada, kamor nas vodijo naše drobne strasti in zahteve, ki še nam niso dovolj jasne. Ko Partljič svoje junake opazuje z dveh zornih kotov — z zdravo pametjo in z moralnim čutom, jih ocenjuje za nespametne, ko se v slepi psihozi pehajo za malenkostnimi koristmi in za moralno gluhe, ko jih prav to pehanje žene v najbolj omejen egoizem, ki ga po (N,(Marjana Jaklič-Klanšek), Klander (Saša Miklavc), Kremžarica it^lv Juvan-Kalan), Kremžar (Janez Škof), Matilda (Nina Skrbinšek) in ** tal (Milan Kalan), člani najbolj homogenega kolektiva se pripravljajo ln° glasovanje, s katerim naj bi izbrali najboljšega posameznika potrebi skrivajo za praznimi besedami. Delo, o katerem sem napisala nekaj besed, je Kraigherjeva drama v treh dejanjih ŠKOLJKA, ki je v knjižni obliki izšla leta 1911. To je drama ljubezni in strasti, povitih v duhovite dialoge in dra-matsko živahnost. Delo je doživelo vrsto uprizoritev in je želo pohvalne kritike, saj, kot je leta 1939 zapisal Vladimir Pavšič, do Školjke nismo imeli drame, ki bi tako razkrivala erotično moralo našega izobraženca na prelomu dveh stoletij, v tako imenovanem obdobju »fin de siec-le«. Pepina, ki se poroči s trgovcem Toninom zaradi njegovega premoženja, doživi ob srečanju s svakom Maksom svojo veliko ljubezen, svoj razvoj iz spolne v višjo, erotično sfero. Prevzeta od te velike ljubezni, ki jo očiščuje in po kateri je že dolgo hrepenela, se trdno odloči še for- malno razdreti zakon s Toninom-in oditi z Maksom. Svoje odločitve pa ne uresniči. Ne po svoji lastni krivdi, ampak zaradi moralne determiniranosti svoje okolice, ki ji, kot slabič; podleže tudi Maks. Pepina, pastorka narave, ni imela ljubezni in v tej školjki ni bilo bisera. V obrambo, svoje zakonolomne ljubezni pa postavlja: >yi —,načelo enakopravnosti ž$ne z možem, kot enako pravico do greha, brez kazni, kot jo ima moški in — zavest o vrednosti velikega' ljubezenska čustva in o pravici človeka do sreče. v/.r;'Uv Bori se v sami sebi in za sebe, kot tudi Maks in Tonin. To pa vodi v dramo, v smrt enega izmed junakov, v smrt moža, kot žrtev ženskega ja- ■ zočaranja. , c ALENKA MALENŠEK-, PIJEM KAVO SANTANA IN V GLAVI MI BRENČI... , Z novo kavo zdailto strašna stvar: za nekaj časa šla no v denar, dokler gospodinja ne pogrunta sama, da vse bila je le — reklama. Slišimo, da se pridružili nam bodo spet — le tako naprej, kmalu nas bo tisočev deset. Ljubljanskim krofom se bo zdaj Mercator reklo, če posvajanje Konditorja zares bo steklo. Mižek Miga ... \ BODE? Da treba pred svojim je pragom pomesti, prastar nas pregovor uči. Na stavbi upravni, na Aškerca cesti, napis zgodovinski visi. Rodovom še poznim bo vedeti dal, da oranžnemu M-ju navkljub je ostal. Mižek Miga ANTIBIROKRATISTIČNA Birokrati končno spet so na tapeti, bodo dnevi zdaj jim šteti? Le kdaj se jih bo lotil kakšen atentator — — tudi tistih, ki so v SOZD MERCATOR?! Mižek Miga (odmev na oddajo Ljubljanske televizije V ŽIVO, ki je bila na sporedu 6. oktobra v večernih urah) DOPISNIKI POROČAJO Slavica Golubič — MERCATOR - ZARJA Mladinske delovne akcije so v naprednem gibanju jugoslovanske mladine značilna in pomembna oblika njenega delovanja. Voda — ta najbolj potreben vir za življenje, je največja želja in potreba vseh prebivalcev občine Ormož, zato je OK ZSMS Ormož organiziral Lokalno mladinsko deiov-no akcijo za izgradnjo vodovodnega omrežja na področju krajevne skupnosti Podgorci in Velika Nedelja. Akcija je potekala v času od 22. julija do 20. avgusta 1977. Sodelovalo je 108 brigadirjev, ki so bili razdeljeni v tri brigade in sicer: Brigada narodnega heroja Vinka Megla Brigada narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Brigada pobratenih mest (Vr-njačka Banja, Split, Ormož). Najboljše rezultate na delovišču je dosegla Brigada narodnega heroja »Vinka Megla«, ki je bila na zaključku akcije proglašena za dvakrat udarno. Prejela je udarno značko, prav tako so jo prejeli tudi najboljši posamezniki. Pokrovitelj brigade »Vinka Megla« je bila naša delovna organizacija »Mercator — Zarja« Ormož, od katere so brigadirji prejeli v trajno last majice z njenim napisom. Moram pripomniti, da so se majice tudi ostalim brigadirjem »prijele za oči«. Brigadirjem so pomagale pri njihovem delu tudi družbenopolitične organizacije občine Ormož, mladinski aktivi ter OO ZSM in TOZD in OZD. SLAVICA GOLUBIČ — predsed nik OO ZSMS »Mercator — Zarja« Ormož je bila organizator nedeljske delovne akcije V največjem številu se je akcije udeležila OO ZSMS »Mercator — Zarje« Ormož, saj se je za akcijo prostovoljno prijavilo kar 56 mladink in mladincev. Akcija je zaradi čimvečje udeležbe potekala v nedeljo, 7. avgusta. Mladinci so pridno kopali od 7. do 14. ure in dosegli vidni rezultat, kljub temu, da je bil teren 'tako trd, da smo večinoma uporabljali krampe. Vsak mladinec, ki se je udeležil akcije, je prejel v trajno last majico z napisom naše delovne organizacije. Mladinci in mladinke so bili na delovišču ves čas veselo razpoloženi, kljub žuljem, ki jih ni manjkalo. Marsikateri sč je morda prav ta dan odločil, da se naslednje leto tudi sam vključi v tako življenje. Člani OO ZSMS »Mercator — Zarja« smo vedno pripravljeni dajati svoje prispevke k še hitrejšemu razvoju naše občine. GOLUBIČ SLAVICA Emilijana Lipovšek — DS SOZD MERCATOR Delavci Delovne skupnosti SOZD Mercator smo se predzadnjo soboto v oktobru udeležili sindikalnega izleta v Ormož in njegovo bližnjo okolico. Za organizacijo prijetnega izleta so poskrbeli delavci naše delovne organizacije MERCATOR — ZARJA iz Ormoža, ki so nas v svoji sredini prisrčno spreje- li. Omogočili so nam ogled vinske kleti, kjer so nas počastili z degustacijo izbranih vin, nato pa pospremili v Veliko nedeljo, kjer so nam pripravili obilno in zelo okusno kosilo. Popoldne smo preživeli v Jeruzalemu, kjer smo si na poti po Vinski cesti ogledali čudovito pokrajino, polno vinogradov in značilnih zidanic. Naši gostitelji so poskrbeli tudi za rekreacijo na izletu: v Ormožu so nam rezervirali kegljišče, kjer je lahko vsak kegljal po mili volji, kar se je razvilo v pravo tekmovanje. Za resnično nepozaben izlet se vsem iz Mercator — Zarje zahvaljujemo in jih vabimo v Ljubljano, da kot naši gostje preživijo dan z nami. Stevo Došenovič— TOZD Hladilnica Ljubljana Nekateri sodelavci v službi včasih končajo pogovor z besedami »Če ne bo tako in tako, bom odpovedal!«. In ker ni vedno tako, kot želi posameznik, takih odpovedi ne manjka. V večini primerov pa to niso prave odpovedi, ampak take, ki le vise v zraku. Njih namen so le poskusi pritiska posameznika na samoupravne organe, za dosego različnih, samoupravljanju tujih ciljev. Posebno zdaj, ko moramo preiti na delitev po delu, je teh lažnih odpovedi vse več, ker če on(a) ne bo imel(a) tako in tako »plačo«, bo dal(a) odpoved, njegovi (njeni) sodelavci pa začno po svoje razmišljati in si razlagati, kako bomo zdaj brez tega in tega. V večini primerov pa te odpovedi nikoli ne dosežejo pristojnih organov, ker namen teh odpovedi ni, da bi delavec odšel iz organizacije, ampak, da bi dosegel neki cilj. Grožnja z odpovedjo, kot sredstvo urejanja medsebojnih in samoupravnih odnosov, sodi med najslabše. Čeprav to vsi vemo, pa tako vzdušje pušča še zmeraj dosti prostora za manevriranje in izsiljevanje. A ljudski rek pravi »kogar ni, brez njega se lahko«. Marijan Kos — DS MERCATOR -ROŽNIK Sindikalna organizacija Delovne skupnosti MERCATOR-ROŽNIK je imela srečo, ko je 9. oktobra svojim članom priredila izlet. Kljub neugodni vremenski napovedi smo udeleženci, ob prijetnem jesenskem soncu, občudovali izredno barvito pokrajino vzdolž celodnevne poti. Udoben Slavnikov avtobus je drsel po asfaltni trasi prek Celja do Rogaške Slatine, kjer smo ob vrčku naravne mineralne vode lahko, seveda le kot laiki, ocenjevali dela domačih slikarjev amaterjev, ki razstavljajo svoja dela v raznih tehnikah. Med nadaljevanjem poti smo zavili v atomske toplice. Začuda te toplice rastejo po nam nenavadnem principu, kajti navajeni smo, da zgradimo čudovite objekte, ki nam v končni fazi prinašajo glavobol, medtem ko se v tem primeru, ob zelo skromni improvizaciji, verjetno računa najprej na dohodek. No, ko smo po precej zajetni porciji obare in ajdovih žgancev zopet zavili na asfalt, smo po nekaj sto me- IVI trih vožnje zagledali hotel, ki ^ lepem alpskem stilu, pod mojs^ , skimi rokami delavcev Gradisa, biva svojo končno obliko. eiji: Kumrovec nas je sprejel, tako kC)j]j, številne obiskovalce tega dne, vsem svojim sijajem. Po ogled ^ rojstne hiše predsednika Tita smo ^ povzpeli na griček do spominske®jQ doma, od koder se obiskovalcu lep razgled po dolini Sutle. lte Polurni dokumentarni film ;aS[ domu nam je prikazal mladeg^ Broza, revolucionarno pot velik^^)Q^ Tita ter faze gradnje doma — zamisli do otvoritve. . y Kljub večkratnim poskusom nasE spremljevalke, da bi v Klan jcu prišj!^ do ključarja Avgustinčičeve galeri]jat| in nam tako omogočila ogled •' ' -ara1 ' tega slavnega kiparja, smo se mora ^ zadovoljiti samo z dvema kipoif'^ pred galerijo. Bizeljsko področje se je v zgoO iPra njem popoldnevu bohotilo s svoj1 j, jesensko barvitostjo in nam nudi^j; enkratno podobo. Grozdje že Jo: glavnem doživlja svojo metarno1^ fozo v kleteh pridelovalcev, obrač^ vinogradi pa širokogrudno ponuja® a občudovalcu celo paleto barv, 0 žlahtnorumene do temno rdeče čjj rjave. Laškega piva naši želodci n'sf navajeni, vendar se je požirek te f jače, ko smo se ustavili, da se okr£ pčamo vsem prilegel. Po prehodu brežiškega mostu r Vi voznik zavil na staro makadams^ B cesto ob Krki in že smo bili v KosR te njevici. P1 Mogočna stavba bivšega satu0' pi stana nosi na dvorišču vzida11 st ploščo z letnico 1704. V velikih d banah za neštetimi arkadami ov si skovalec lahko občuduje dela ^ ^ Ija, Gorjupa, Jakca in klasiko nep°z S nanih flamskih slikarjev iz 17. s(^ si letja, po restavracijskem pose? a Povšeta. ■ ? Za ogled forme vive ni bilo 11 časa, kajti ob 17. uri so nas čaK® s naši Trebanjci ter, kot vedno, ti1" ^ tokrat topel sprejem in seveda okfC. c Direktor Jelnikar nam ! pČilO. ., predstavil del svojih sodelavcev 1 kar kmalu so bile organizirane sk" pine za kegljaški dvoboj Delov? skupnost Mercator-Rožnik: TO^,. skupnost Mercator-Rožnik: Gradišče. Kljub velikemu tru°' Šuštafšičeve, Obštetarjeve, Mih£:i ča, Mikuža in Koširja, ki so bratj barve Delovne skupnosti, je bil f® zultat 500:411 v korist TOZD GR dišče, kar je bilo tudi pričakovati.* Trebanjci slovijo v republiškemf • ižJ rilu, kar potrjuje lepa zbirka dipl0 in pokalov v samem kegljišču Ob pesmi in plesu nas je preganjati neutrudna ura. Pr>jerfi utrujeni, vendar zelo zadovoljni s se morali posloviti. .j Lepa vam hvala za nepoza11 I srečanje, naši Trebanjci! Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev mozaik Mercator—sadje zele- jsttJAVA praznuje letos 30-letnico. J(j(1Večano proslavo pripravljajo v no-,eiribru. Na zunaj so ta jubilej obe-, |((piti tako, da so na prodajalne nale-a ^velike nalepke »30 let SADJE-led' LEN J AV A «. i0uNa kapeli smo ob otvo- trgovine pripravili degusta-lU?1!0 Mercator kave, Embinega 'jdnega čaja, Thomy izdelka Kolin-t in Delamarisove sardine. Dan Ig/^ncje smo v samopostrežni proda-;ej:aMi v Gornji Radgoni brezplačno ^nudili novo Podravkino Maggi ^ho. ,aši v Zagrebu je bila v času od .$('• do 22. oktobra IX. mednarodna .[■jjpstava sredstev za obdelavo po-(jej^kov in pisarniške opreme IN-ira|ERBlRO 77. Na sejmu je MER-ATOR-CONTAL, TOZD Coni-’ex razstavila računske, pisalne in 0(j il°kopirne stroje ter celoten pro-'oj<’r'?ni razmnoževalne tehnike, ji K Naš posnetek pa je nekoliko sta-, 'ebi, z Mednarodnega sejma elek-|0[-r°nike v Ljubljani, kjer je delovna .aiii!,r|anizacija MERCATOR-CON-jajo AL tudi sodelovala, fldj OKVIRU RAZSTAVE . ifl“NAŠA VSAKODNEVNA PRE-,j« LANA«, ki jo je priredil Cen- P1' tralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, je bila v sredo, 26. oktobra, demonstracija mikrovalovnih pečic za gospodinjstva znamke Sharp, ki jih prodaja MERCATOR-CONTAL, TOZD Conimex. Obenem je bila degustacija v takšni pečici pogretih jedi iz programa gotovih jedi tovarne Sljeme iz Zagreba in pečenih ter v pečici pogretih Emoninih hamburških pečenic. Več o mikrovalovnih pečicah Sharp bomo pisali v prihodnji številki. V MERCATOR-HOTELi-GO-STINSTVO, TOZD Ilirija, je bila v sredo, 26. oktobra letna konferenca Osnovne organizacije Zveze komunistov, dan pozneje, 27. oktobra, pa so zasedali člani Delavskega sveta TOZD Ilirija. V ČASU OD 10. DO 16. OKTOBRA je bil v Kranju odprt X. mednarodni sejem opreme, ki se ga je udeležil 101 razstavljalec. MER-CATOR-ROZNIK TOZD Preskrba iz Tržiča, je na 188 kvadratnih metrih razstavila in prodajala pohištvo tovarne Alples iz Železnikov ter oblazinjeno pohištvo, predvsem sedežne garniture renomiranega MEBLA iz Nove Gorice. Žal vse ni šlo, kot bi bilo treba. Promet je bil športna tekmovanja v počastitev obletnice jC. športni privrženci in navdušenci lovnih uspehov Hladilnice. ','^ERCATOR — VELEPRESKR- ,ta,. A, TOZD Hladilnica, so v počasti-ev 15-letnice obstoja Hladilnice Plavili športni četveroboj. V ni (,etek, 21. oktobra popoldne so se ' (.'r' ekipe športnikov: TOZD Hla-lj. ^.Utlica, TOZD TMI in TOZD Gor--lst (vsi MERCATOR — VELE- !?LESKRBA) ter MERCATOR-ZELENJAVA, pomerile v ii ni'l'“ športih: streljanju, kegljanju, ?,ADJE ZELENJAVA, pomerile v Z lrih r ^a*ern nogometu in šahu. Po kon-lfjt jf!11601 tekmovanju je bila zakuska J s Podelitev priznanj. Zbranim je J(ji ^govoril tovariš Vukadin Ne-rc d' R°vič, namestnik generalnega ji '^ktorja SOZD Mercator. Opozo-jii 1 ie na pomembnost jubileja in de- Ekipe športnikov so se uvrstile takole: KEGLJANJE: 1. TMI, 2. Grosist, 3. Hladilnica, 4. Sadje zelenjava. STRELJANJE: 1. TMI, 2. Hladilnica, 3. Sadje zelenjava, 4. Grosist. ŠAH: 1. TMI, 2. Grosist, 3. Sadje zelnjava, 4. Hladilnica. MALI NOGOMET: 1. HladilnL ca, 2. Grosist, 3. Sadje zeJftja^ST^L TMI. ------------- """ V'ekipni konkurenci se je najbo--4je-Očfrezala ekipa TMI pred ekipami Grosista, Hladilnice in Sadja zelenjave. "snetek *a spomin: ekipa TOZD TMI, ki je odnesla največ priznanj Upravičeno so veseli, saj je nogometna ekipa MERC ATO R-HOIL-LI-GOSTINSTVO, zasedla na športnem tekmovanju na letošnjem jubilejnem gostinsko-turističnem zboru Slovenije odlično 2. mesto slab, pod pričakovanim in manjši od lanskega. Krivi so verjetno nakupi za ozimnico in za šolo, ki so ljudem pošteno izpraznili žepe, deloma pa verjetno tudi domžalski obrtni sejem, ki je časovno sovpadal. Pojavilo se je tudi mnenje, da je bilo za sejem premalo reklame, pa da je nasploh prekmalu po poletnem mednarodnem gorenjskem sejmu. PIZZERIJA PARMA, ki je poslovna enota TOZD MERCA-TOR-VELEPRESKRBA, TOZD Hotel Ilirija, je vedno polna. Pripravljajo več vrst te okusne jedi z raznimi imeni, na primer ILIRIJA, PARMA, itd., pripravljajo pa tudi recept za pizzo Mercator. PREDSTAVNIKI TOVARNE BONBONOV, čokolade in peciva »Pionir« iz Subotice, so pred kratkim obiskali Ljubljano. Ob tej priložnosti smo jih povabili na ogled naše tovarne Mercator-EMBA. HOTEL SREMIČ V KRŠKEM je skoraj nared. Že v kratkerri bo odprl vrata prvim gostom. VČČ o novem hotelu bomo napisali V naslednjih številkah. V SOBOTO, 5. NOVEMBRA JE TOZD Grmada v Ljubnem v Savinjski dolini odprla prenovljeno prodajalno z železnino. Odslej je na voljo še večja izbira orodij in okovji, električnega in vodovodnega materiala, barv, lakov itd. a'f' Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj so se proslavljanju pridružili tudi trije poslovni partnerji iz Madžarske — šoferji treh ogromnih hladilnih tovornjakov, ki so čakali na raztovarjanje. Tovariš na desni je pomagal prevajati. IZLET ČLANOV KOLEKTIVA DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO 17. in 18. oktobra seje 115 članov kolektiva delovne organizacije MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO udeležilo izleta v Makedonijo. Iz Ljubljane so z letalom potovali do Skopja, od tam pa do Kavadarcev, kjer je bilo spoznavno srečanje s tamkajšnjimi gostinci. Slovenski turistični in gostinski de- lavci so nekaj več izvedeli o procesu pridelave vina, ogledali pa so si Zgodovinske in turistične objekte. Razen v Kavadarcih so se ustavili tudi v Prilepu, Bitoli in Ohridu, Ob tej priliki je treba ponovno poudariti odlično sodelovanje delovne organizacije MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO z agrokombinatom Tikveš iz Kavadarcev, po katerem se imenuje tudi naš motel. BITENC Mile MARINČEK Matjaž SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE « KAJ PA UMIVANJE ZOB? Zdravi in vsak dan negovani zobje nam niso le v okras, temveč z njimi meljemo zaužito hrano. S slabimi zobmi težko zgrizemo hrano, zato imamo težave s prebavljanjem. Slabo fiegovani in slabi zobje so vir neštetih pkužb in slabega počutja. Med zobmi jn v žepkih pod dlesnimi se pri vsakem hranjenju nabirajo ostanki hrane, ki se začnejo razkrajati pod vplivom bakterij. Razpadli ostanki hrane povzročajo vnetja dlesni in neprijeten zadah. Edini način, ki pomaga ohraniti zobe zdrave je umivanje z zobno ščetko in dobro pasto in spada k vsakdanji higieni. Zobna pasta de-zodorira in razkužuje ustno votlino, odstranuje ostanke hrane med zobmi in iz žepkov na koncu dlesni, uničuje bakterije, ki povzročajo gnilobo, s tem pa varuje zobe.. Težko je dokazati, ali je COLGATE res najboljša zobna pasta na svetil, gotovo pa imamo tehtne razloge za trditev, da se med zobnimi pastami najbolje prodaja na vseh celinah. Izdelujemo jo v sodelovanju Colgate — Palmolive. Colgate je edina zobna pasta, ki vsebuje gardol. Gardol je posebna sestavina, ki varuje površino zob med bakterijami, odstranjuje neprijetni zadah in pušča v ustih prijetno svežino. Zobna pasta Colgate, ki jo izdelujemo v Leku, je kakovostno enaka zobni pasti Colgate, ki jo izdelujejo v Združenih državah Amerike. Njeno kakovost skrbno preverjamo v lastnih laboratorijih in v laboratorijih ameriškega partnerja. Naj pripomnimo, da ni pomembno le to, s katero zobno pasto si očistite zobe, ampak tudi, kako si jih umivate. Zobno ščetko zamenjajte z novo vsaj vsaka dva meseca. Za umivanje zob si vzemite pet minut časa zjutraj in pet minut zvečer; ne bo odveč, če si boste umili zobe tudi po vsaki jedi. LEK LJUBLJANA NOVO IZ EMBE Lična embalaža za filter sadni čaj, ki je po obliki in velikosti podobna kartonskim zloženkam za že poznane Butterfly čaje. V zadnjem času nam MERCATOR — EMBA redno postreže s kako novostjo. Tokrat sicer ne gre za nov proizvod, pač pa za novo em- Izid žrebanja nagradne križanke »RADENSKA« Do dneva, ko smo žrebali nagradno križanko Radenska iz oktobrske številke »Mercatorja«, je prišlo v naše uredništvo 341 rešitev. Ker tudi tokrat nagrad nismo imeli za vse, smo z žrebom razdelili 5 nagrad, ki jih je prispevala Radenska iz Radencev. Nagrajenci so naslednji: 1. KATJA MIKEC, MERCA-TOR-SADJE ZELENJAVA, Poljanska 46 a — 1 zaboj osvežilne pijače Swing 2. MITJA ŠIPEK, SOZD MERCATOR, Delovna skupnost SOZD — komplet reklamnih kozarcev s podstavki in 10 plastičnih zamaškov za steklenice 3. DRAGO ŽAGAR, MERCATOR — VELEPREKSRBA, TOZD Trgopromet — reklamni pladenj, pas Deit, 10 plastičnih zamaškov za steklenice 4. STANKO HOLEŠEK, MERCATOR—STP HRASTNIK, Dol 11 IN 5. AVGUŠTINA MARKOVIČ, MERCATOR — VELEPRESKR-BA, TOZD Standard, Podturn 12, dobita po en komplet značk Radenska Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti, tovarišico Katjo Mikec pa prosimo, da svoj dobitek prevzame v Oddelku ekonomske propagande, Ljubljana, Gorupova 5. baliranje sadnega čaja. Tega so preji nekaj meseci poslali na trg za kl^ sično kuhanje, že v kratkem pa l\ bomo lahko kupovali v filter vreiS kah. fj Pred kratkim so v Embi kupili n<| stroj za pakiranje servirnega slav korja. Zakaj so se odločili za nakulw novega stroja? Iz večih razlogo'^ Stari stroj, ki je že precej dotrajal1, celo lani ni bil v generalnem popr^ vilu. Vlekel je le termo lakiran traj^ ki ga je bilo treba naročiti pri tuj% proizvajalcih. Zato se je pri pakir^ n ju sladkorja včasih zataknilo, ker^j, tujine ni prišel pravočasno trak embaliranje. Zato smo lani prav G Mercator servirnim sladkorje^ imeli veliko težav. > Novi stroj pa bo prirejen za pak|s' ranje sladkorja v papir s polietiK^ nom. Tega izdelujejo domače 1°° varne. Torej težav ne bo več, še več prednosti ima novi stroj. Dofl1' izdelano embalažo bo Emba lahkj'' naročala v manjših količinah in P^L tem upoštevala želje naročnik0 ! glede dizajna. To bo p red vse11 ^ razveseljivo za naše gostince, saj sS bodo vzorci lahko hitreje menja'1 Stroj za pakiranje servirnef-‘Al sladkorja je bil kupljen na GS 1 Kranju pri Agrotehniki prek seje^v. skega kontingenta. Je italijans^ proizvodnje. Ž< ' ' a. JC lianjcin^'> e v kratkem bodo njem začeli embalirati prve koIiči% sladkorja. Več artiklov, ki so jih v Embi ^ pred kratkim pakirali v celofans^ vrečke in nato opremili z deklara0 jo, je zdaj dobilo svojo novo, tiska0 embalažo. Tako lahko v novi emb?*'"' laži že kupujemo 200 gramski ma^o 500 gramske rozine ip 500 grams'‘|[> riž. J 1 MILE BITENC NAGRADNA KRIŽANKA ^ ' DELAMARIS * Kombinat konzervne industf^, HP Delamaris iz Izole imamo v Hf gradni križanki našega glasila ?.( drugič v gosteh. Ker vsi pogosto;|ls vsaj kdaj pa kdaj v naši vsakda11' prehrani radi posežemo po njego^ izdelkih, pričakujemo, da vam r&1' vanje današnje križanke ne bo ^ lalo preglavic. Zato pričakujemo ^ liko rešitev. Tudi tokrat se ne bo*'-trudili zastonj. Za pet reševalcev!,, jih bo izbral žreb, bo HP Delani^1’ prispeval 10 lepih nagrad, izdelk0 iz svoje lastne proizvodnje. Rešeno križanko izrežite in p°' šljite na naslov SOZD Mercator ' Oddelek ekonomske propagand0’ I 61000 Ljubljana, Gorupova 5, ii najkasneje do 24. novembra. b Ogradna križanka OXH\KA Ropa /j>MW »re^iin 1; ral1^^ rfb staro lMt>lOS TIOST POQAW UKin-U MTATS. VOblT£LJ NthŠKl PREC>U^ E&IP?. BOO SONC-A lUMSkA ENA Rimsko PObžžH. VOoRL LESENA POSOb^ 2VA VINO SEVER RIT6KA tAUSOV« PIVO S0U1|£ /LLOO SLuSNi !>EL tv prenosč «ETtR, PRltR- t>U-NicA kedh&t 7-fr Tišino Rasist SHitp PARkimc, ,P e>R£a£ V M ..C utčr TONE N 00 C.Ž1&A A66CfD£ AMPER. TRoPS- 0V0AUC4 NEtTO R0DO- VIKJA 3. SAHoa kemična PRVINA 1 RAtOM OELAti XITA - CllCA OS- Z. AI h ER NACl OSEU NATA5A l-EXEU TURIST-NOVI N E PREbBo 2.IONI (ilUMiO NAELE* Delec. Io.orka rnamka NASIN U g IVAN CANKAR Stanko vraž. OPUS HOTEL V ZAar. NETTO A • ŽAM06. OORA V ŠVICI .■v JJt. :«> ' ■tj- PREBI -VALEČ IRANA KRAT-PRISLOV PREIZ- KUSI ZNAN3A SAMO V» veznik, ±_____/ UtEU. NERES- NICA +e»NA HuRSKa SoboTA — HfSti tf?4 .i!%E ',£'fer fii -Stro ATLETSKO RAZ.-VIT Mo£ UT&V. UCiAN — ice: -#1 JP- g^RKA ©OAO- aastje 2-R.lcA •ftlvSi SLoy. SMUČ- SKAKAL MIRO S LAS PRI tleskali o u INt>|-3.?ILOZOm> blHALVATE ■Ar 4' NlOLA 21VLT TEKOČIN/ ZAt>N3i SAMoot- TOD OSEB • ZAIMEK Ra to la£ amper. z. SAMoaS. TJAROn. ŠAU_ ?iv^- NAS TURIZEM TEMNI bELDNE- RPEČE Polis. CVET7£ amer. riLM. IGRALKA »iARbNEB PR-lMOK VZKJ-IK CU ... LAT 6 MA A VAAIČ •B. SAMoGi. KRIŽANKO SESTAVILA IN RlSALA: MATA HOČEVAR. — -rf PRIŠLI - ODŠLI POROČILO ZA MESEC SEPTEMBER Delovna skupnost SOZD MERCATOR prišla: Vaupotič Draga odšli: Ivanka Zajc, Antonija Koščak Delovna skupnost MERCATOR-ROŽNIK prišli: Jevnikar Marjana, Zdešar Ivana, Zupančič Marjana TOZD Preskrba, Tržič prišel: Dacar Iztok TOZD Jelka, Ribnica prišli: Andolšek Anica, Vidervol Marinka odšli: Sever Radoslav, Šmalc Marinka, Tanko Stane Delovna skupnost MERCATOR-VELEPRESKRB A prišla: Babnik Andrej, Bratuž Peter TOZD Hladilnica, Ljubljana prišel: Radman Ivan odšla: Begič Vahid, Mikolič Jože TOZD Investa, Ljubljana ni sprememb TOZD Standard, Novo mesto prišli: Bučar Silvo, Mikec Jože, Plut Ivanka, Žvan Irena, Kraševec Andreja odšli: Andolšek Tončka, Slak Franc, Pečnik Marjana TOZD TMI, Ljubljana prišli: Osmanagič Esad, Hasana-gič Ale, Goljuf Nataša, Šuligoj Alba, Čobotovič Cvetana, Moravec Dušan, Džurič Gordana, Cvijanovič Mile odšli: Kralj Miroslav, Žveglič Ivan, Vovk Karolina, Vidovič Smiljka, Slijepčevič Nada, Filia Edo, Briševac Milenko, Berčan Darinka, Oček Irena, Bajc Boris, Kušar Slavka, Hasanagič Ale, Dedič Zinka, Petrova Rodna, Kneževič Miraš, Škof Franc, Mikulič Darko TOZD Trgopromet, Kočevje prišli: Bruner Karlo, Zaletelj Jožica, Štalcer Franc, Muhič Marko, Hren Anton odšli: Gorjanc Milka, Rogan Karel, Klarič Franc TOZD Grosist, Ljubljana prišli: Bidovec Slavko, Maček Pavel, Rihtar Nada, Lindič Danica, Tehovnik Franc, Erbida Ignacij, Pi-jetlovič Brane, Kresnik Janez, Horvat Marijan, Ribič Franc, Crnomar-kovič Stole, Javorščak Marjeta odšli: Goršič Alojz, Ušeničnik Anton, Osredkar Janez, Povše Janez, Kaker Jože, Virant Milan, Povše Emil, Duša Ladislav, Šinčič Andrej TOZD Kavarna Evropa, Ljubljana odšla: Bartol Angela Delovna skupnost MERC AT OR-KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA prišli: Rihtar Marinka, Udovč Ni-kica TOZD Proizvodnja-trgovina, Sevnica odšel: Lindič Marjan MERCATOR-CONTAL TOZD Conimex, Ljubljana prišli: Hudarin Jože, Podržaj Janez, Ocvirk Vesna, Žmahar Frančiška odšel: Srbinovič Slobodan TOZD Cibes, Ljubljana odšel: Strle Danilo MERCATOR-PANONIJA, Ptuj prišli: Bezjak Konrad, Drevenšek Danilo, Farkaš Jožica, Falež Zdenka, Hronek Marija, Hrnec Milica, Kumer Marjan, Pernat Milena, Slemenšek Milena, Simič Štefanija, Šmigoc Milena, Veselič Anica odšli: Čelik Angelca, Kolar Anica, Zorec Branko MERCATOR-SLOGA, Gomja Radgona prišli: Toth Alojzija, Potočnik Danijela, Zver Stanko, Bukvič Bela odšla: Potočnik Danijela MERCATOR-ZARJA, Ormož prišli: Gaberc Milan, Gotva jn Darinka, Kolmančič Marija, Žerjav Branko, Župančič Dragica odšli: Čurin Franc, Kožič Zdenka, Lesjak Anton, Lukman Franc, Lukman Ivan, Petkovič Marija, Pre-jac Konrad, Premužič Martina, Novosel Stjepan, Šoštarič Jožica TOZD IN DO, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV MERCATOR-STP HRASTNIK, Hrastnik MERCATOR-ROŽNIK TOZD Dolomiti, Ljubljana TOZD Golovec, Ljubljana TOZD Grmada, Ljubljana TOZD Metlika, Metlika TOZD Gradišče, Trebnje TOZD Veleblagovnica Beograd, Novi Beograd MERCATOR - HOTELI - GOSTINSTVO TOZD Kavarna bar Nebotičnik, Ljubljana TOZD Ilirija, Ljubljana TOZD Jelka, Hrastnik TOZD Sremič, Krško MERCATOR-AGROKOMBI-NAT KRŠKO, Krško MERCATOR-SLOVENIJA SADJE, Ljubljana MERCATOR-GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, Idrija MERCATOR-EMBA, Ljubljana MERCATOR-RUDAR, Idrija MERCATOR-SADJE ZELENJAVA, Ljubljana MERCATOR-UNIVERZAL Lendava MERCATOR-PRESKRBA, Krško MERCATOR-POTROŠNIK Lenart v Slovenskih Goricah Ljubljana, 28. 10. 1977 JANA BREŽNl* Vsem pismenim ■ Ne moremo se odločiti, ali naj ta podatek označimo kot smešen ali kot zaskrbljujoč: v letošnjem letu je od približno 8500 članov delovnega kolektiva SOZD Mercator le 36-tim (z besedo šestintridesetim) uspelo kaj napisati za svoje glasilo. Vsi bi pa seveda radi brali zanimiv, pester in sploh najboljši časopis. Za to je treba tudi kaj storiti! Kdor žeK biti informiran, mora predvsem in najprej informirati! Ne le najbližjega sodelavca, ampak tudi tistega, ki bi na čisto drugem koncu domovine rad vedel, kaj se dogaja na tem koncu. Veliki smo in na različne konce smo razkropljeni: obveščajmo se, pa bomo več vedeli drug o drugem in bolje bomo gospodarili. Je morda res tako težko razmišljanje, informacijo, obvestilo, vest, novičko,... prenesti z navadnim pisalom na navaden kos papirja? Naj velja spreme- Člani Centra za obveščanje so med delovnim časom dosegljivi tudi po telefonu: 21-814 interna, 98, ali 21-488. INFORMACIJA, KI JO VESTE, NI VAŠA OSEBNA LAST, TEMVEČ LAST CELOTNEGA KOLEKTIVA! BODITE POŠTENI DO TISTIH, KI JE ŠE NE POZNAJO. Uredništvo njen olimpijski rek: torej ne »Pomembno je SODELOVATI, ne ZMAGATI«, ampak »Pomembno je SODELOVATI, ne pa KAKO SODELOVATI«. Tudi ni pomembno ali boste v naslove napisati samo Časopis Mercator, Ljubljana ali pa raje Center za obveščanje. Delovna skupnosti SOZD Mercator, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana. Kar bo poslano, bomo tudi prejeli. Vsekakor bo šel vaš prispevek najprej v jezikovni pregled, potem ga bomo pa še pretipkali. — Odločil se je, da bo danes zvečer ostal raje doma! Hal v?/ Mercator Glasilo delovnega kolekti*8 SOZD Mercator n. sub. o., Ljublj®' na, Aškerčeva 3 — Izdaja Center obveščanje SOZD Mercator Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljan?’ telefon 21-811, int. 98 — Ure)« Uredniški odbor: Ivan Brečk0, Slavka Damjanovič, Dušan Dolina'’ Danilo Domanjko, Anton Kočevat’ Marjan Pogačnik, Nada Rihtar ^ Odgovorni urednik: Vasja Butina ^ Tisk: Tiskarna Ljudske pravih’ Ljubljana Glasilo prejemajo brezplačno v* delavci, učenci v gospodarstvu 1 upokojenci SOZD Mercator Izhaja enkrat mesečno — Opr°.s’ čeno temeljnega davka od pron" v ^ — domača trgovina Resljeva 22 313-493 — TOZD Hladilnica Zalog n. sub. o. Hladilniška 38 — uprava 48-151 — skladišče 40-076 — trgovina 48-343 MERCATOR — SADJE ZELENJAVA p. 0. Poljanska 46 a n. c. 310-744 — gen. direktor 310-753 325-166 317-346 — komercialni direktor 314-769 — finančni direktor 325-247 — sekretar 310-357 — nabavni oddelek 311-384 — prodajni oddelek 311-572 314-739 316-185 — embalažno skladišče Povšetova 2 317-249 317-564 313-735 — avtopark 315-996 Prodajalne — Celovška 181 59-157 — Dolenjska cesta 78 20-215 — Gosposvetska 13 325-603 — Gradišče 7 - 20-579 — Ilirska 316-733 — samopostrežba Krekov trg 2 316-892 — diskontna prodajalna Krekov trg 2 310-139 — Miklošičeva 30 313-481 — Njegoševa 6 310-402 — Podjunska 3 54-756 — Povšetova ulica 41-526 — Titova 6 20-134 — Titova 45 321-385 — Titova 181 345-659 — Tržaška 84 64-774 ‘ ' C 7 “ > 5 ^ . '' ^ '* "# a MERCATOR — VELEPRESKRBA n. sub. o. Ciril-Metodov trg 1 — direktor, tajništvo komerc. odd., sekretar 311-631 320-552 — TOZD Hladilnica n. sub. o. Mesarska 6 n. c. 316-095 310-466 — direktor 311-430 — TOZD Investa n. sub. o. Ciril-Metodov trg 1 n. c. 312-233 312-795 312-791 312-784 — TOZD TMI n. sub. o. Mesarska 1 n. c. 316-366 — direktor 310-828 — komerciala 310-752 Prodajalne — Adamič- Lundrovo nabrežje 320-953 — Čopova 5 20-681 — Kavčičeva 58 326-781 — Miklošičeva 17 316-743 — Tržnica Pogačarjev trg 324-958 — Tržaška cesta 65 64-146 — Wolfova 12 20-854 — Žolgarjeva 1 345-360 — TOZD Grosist n. sub. o. Aškerčeva 3 n. c. 21-812 21-816 21-811 21-813 21-814 21-815 21-936 21-897 20-836 20-863 — direktor, tajništvo 22-254 — kadrovski in splošni sektor Aškerčeva 5 21-577 Komercialni sektor Aškerčeva 3 — vodja nab. odd. za živila in ind. blago 24-058 — nabavni referenti 21481 — vodja prod. odd. za živila in ind. blago 24-032 — prodajni referenti 22-239 22-138 — delikatesni oddelek Mesarska 6 325-358 — papirni oddelek Tržaška 37 a 61-549 Računovodski sektor Aškerčeva 3 — vodja, glavna knjiga 22-720 — reklamacijski oddelek 21-398 Skladiščno-transportni sektor Tobačna 7 — vratar 22-502 — vodja 20-921 — vodja skladišča za živila 23-179 — delikatesno skladišče Mesarska 6 316-095 — embalažno skladišče 21-487 — galanterijsko skladišče 22-727 — vodja gal. sklad., nabavni referenti 22-082 — papirno skladišče Zaloška 208 48-067 — diskontna prodajalna 22-727 — transportni oddelek 20-921 — transportni disponent 21-145 — mehanična delavnica Tržaška 54 61-489 — kontrolna služba 21-145 C APAČE (069) ) MERCATOR — SLOGA p. o. — Market Mura Apače 106 79-004 c BRUSNICA (068) J BOROVNICA (061) ^ MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — prodajalna Gabrje 21-660(4) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Izbira Borovnica 7 74-612 — Samopostrežba Krim, bife Borovnica 195 74-701 C BLANCA (068) ) BRESTANICA (068) MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA — TOZD Proizvodnja — trgovina n. sol. o. — Sadjarstvo Čanje 75-733 MERCATOR — PRESKRBA p. o. — Poslovalnica 75-117 MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO — TOZD Trgovina — servisi — repromaterial 75-107 — živila 75-132 — mesnica 75-132 BREZOVICA PRI LJUBU ANI (061) j MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Brezovica 94 75-067 — Prodajalna Notranje Gorice 57 75-015 — Prodaialna Vnanje Gorice 117 75-131 — Samopostrežba in bife Log 75-047 BEOGRAD (011) MARCATOR — ROŽNIK — TOZD Veleblagovnica Beograd n. sub. o. Ulica Palmira Togliattia 7 n. c. 693-122 — direktor, tajništvo, vodja komercialnega sektorja 698-177 — samopostrežna trgovina 693-690 MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Terazije 12 326-085 322-301 C BIJ EU IN A (076) J [ ČAČAK (032) j MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Ulica Slavka Krupeža 6 21-62 MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo JNA 1 81-289 C ČRENŠOVCI (069) ) BRČKO (076) ) MERCATOR — UNIVERZAL p. o. — Market 70-011 — Dom 70-011 — Samopostrežba Odranci 70-006 MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Ulica Brače Radiča 20 25-018 C DOLENJA VAS (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Jelka n. sub. o. — prodajalna Lončar 87-216 C CERKNO (065) ) MERCATOR — RUDAR — TOZD Univerzal n. sub. o. — knjigarna 75-097 — železnina 75-016 — samopostrežba in bife 75-005 — Novaki 75-008 — Zakriž 25 75-054 C DRAGA (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Jelka n. sub. o. — prodajalna Podpreska 87-203 — prodajalna Trava 87-213 DOLENJSKE TOPLICE (068) GORNJA RADGONA (069) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — Prodajalna Rog 85-746 DOBROVNIK ^ V PREKMURJU (069) j MERCATOR — UNIVERZAL p. o. — Samopostrežba 3 — Potrošnja 9 MERCATOR — SLOGA p. o. Partizanska 12 a — uprava n. c. 74-074 74-075 Poslovalnice — Trgovska hiša oddelek Pohištva in opreme Partizanska 6 74-115 — Potrošnja Partizanska 38 74-106 — Samopostrežba Partizanska 14 74-077 — Tehnocenter Trg svobode 9 — Železnina 74-076 Partizanska 12 74-150 C DOMŽALE (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada n. sub. o. — Samopostrežba in bife Kolodvorska 3 72-504 — Prodajalna in bife Mengeška 49 72-061 MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Gabrje 26 75-532 DOBRNIČ (068) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Gradišče n. sub. o. — poslovalnica 83-188 GRADEC (068) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Metlika n. sub. o. — prodajalna 78-516 GORNJI GRAD (063) J MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada n. sub. o. — Blagovnica in samopostrežba Ljubno 35 840-020 c GROSUPLJE (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — samopostrežba in bife Adamičeva 11 771-108 C HRASTNIK (061) ) MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO — TOZD Jelka Cesta 1. maja številka 76 — uprava, računovodstvo 814-621 — direktor 814-854 — skladišče Za Savo 814-676 — Gostišče »Pod lipo« 814-621 — Gostišče »Čeče« 814-929 — Gostišče »Na Dolu« 814-988 — Gostišče »Marno« 814-961 — Market na Logu 814-789 — Gostišče na Logu 814-730 — Poslovalnica številka 5 pri Križišču Taborniška 1 — Železnina pri rudniku Aleša Kaplja 6 — Prodaja kruha Trg F. Kozarja 11 — Poslovalnica 2 pri steklarni Cesta 1. maja 26 — Poslovalnica 10 pri rudniku Trg F. Kozarja 14 — Samopostrežba Dol pri Hrastniku 11 — Železnina na Dolu Dol 9 — Slaščičarna na Dolu Dol 46 — Poslovalnica številka 8 Papirnica in galanterija Log 1 814-966 814 729 814-732 814-679 814-728 814-723 814-644 841-954 814-638 C HORJUL (061) MERCATOR — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK, p. o. Aleša Kaplja 6 — direktor 814-784 — komercialni sektor 814-717 — finančni in splošni sektor 814-756 — skladišče Za Savo 814-710 — garaže Cesta 3. julija 814-920 Prodajalne: — Blagovnica Trg F. Kozarja 1 814-786 — Samopostrežba pri Steklarni Cesta 1. maja 6 814-789 MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Horjul 57 74-023 — Prodajalna Šentjošt 48 74-020 C HOTEDRŠCICA (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Hotedrščica 29 74-906 HOČE PRI MARIBORU (062) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — TOZD Hladilnica Bohova o. suh. o. — predstavništvo 31-445 26-579 IDRIJA (065) MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA n. sol. o. Staneta Rozmana 37 71 -595 — TOZD Kavarna Idrija o. suh. o. Trg marSala Tita 1 71-039 — TOZD Pod gradom o. suh. o. Prelovčeva 5 — Restavracija »Nebesa« 71-011 — TOZD Hotel Nanos o. suh. o. Staneta Rozmana 37 71-084 MERCATOR — RUDAR n. suh. o. Staneta Rozmana 1 Delovna skupnost n. c. 71-028 — direktor 71-486 — fakturni oddelek 71 -485 — računovodja 71-026 — saldakonti, finančno knjig. 71-374 — kalkulacije 71-376 — TOZD Univerzal n. suh. o. Ljubljanska 5 n. c. 71-105 71-043 Prodajalne: — Blagovnica Staneta Rozmana n. c. 71-422 — Drogerija K osovelova 39 71-136 — Manufaktura Staneta Rozmana 11-13 71-046 — Prodajalna pohištva Staneta Rozmana 16—19 71-056 — Samopostrežba Prelovčeva 2 71-272 — Avtomaterial Trg marSala Tita 9 71-047 — Knjigarna Trg marSala Tita 4 71-114 — Železnina Trg marSala Tita 12 71-044 —- Samopostrežba Vojkova ulica 71-477 — Kurivo Kapetana Mihevca 71-072 IG PRI LJUBLJANI (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Brest Brest 28 76-031 — Prodajalna Ig 90 76-066 KANAL OB SOČI (065) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo 51-040 ^ KIDRIČEVO (062) ^ MERCATOR — PANONIJA — TOZD Zaščita n. c. 79-643 79-648 — TOZD Maloprodaja — Market 79-601 KOČEVJE (061) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Trgopromet n. sub. o. Ljubljanska cesta 18 — direktor 86-459 — kadrovski oddelek 86-135 — komerciala, nabava 86-136 — kalkulacije 87-457 — računovodstvo 86-458 — blagajna, potrošniški.krediti, saldakonti, likvidatura 86-137 — Centralno skladišče Roška cesta — prodajni oddelek 86-138 — fakturni oddelek 86-373 — skladišče pijač 86-139 — aranierstvo Ljubljanska 3 86-083 Prodajalne — Hrana Kolodvorska 1 86-471 — Galanterija Ljubljanska 1 86-470 — Gradbeni material Ljubljanska 63 86-370 — Samopostrežba Kidričeva 5 86-477 — Pohištvo Ljubljanska 17 86-215 — Potrošnik Reška 8 86-420 — Špecerija Reška 8 86-291 — Oskrba Šeškova 20 86-474 — Manufaktura Trg zbora odposlancev 55 86-472 — Obutev Trg zbora odposlancev 73 86-473 — Prehrana Trg zbora odposlancev 4 86-421 — Sadje-zelenjava Trg zbora odposlancev 51 86-422 — Tehnika Trg zbora odposlancev 1 86-423 — Tekstil Trg zbora odposlancev 1 86-475 — Tkanina Trg zbora odposlancev 49 86-424 — Mavrica Trg zbora odposlancev 60 86-017 — Železnina Trg zbora odposlancev 80 86-425 — Rudar Roška 41 86-759 C KOPER (066) ) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Vojkovo nabrežje 14 21-382 — Skladišče 71-103 — Blagovnica 71-134 f KOSTANJEVICA NA KRKI (068) l KRŠKO (068) ) MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO — TOZD Meso Kostanjevica n. sub o. Ulica talcev 28 a 85-537 MERCATOR — HOTELI—GOSTINSTVO — TOZD Sremič n. sub. o. — Restavracija »Pod Gorjanci« 85-524 MERCATOR — PRESKRBA p. o. — Poslovalnica 85-503 — Poslovalnica 13 85-514 MERCATOR — AGROKOMBINAT — TOZD Sadjarstvo -poljedelstvo — posestvo 85-506 — repromaterial 85-508 — vinska klet 85-535 KOPRIVNICA PRI BRESTANICI (068) MERCATOR — PRESKRBA p. o. — Poslovalnica Veliki kamen 4 f KRANJ (064) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Preskrba n. sub. o. — prodajalna živil Cesta JLA 6 22-400 MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO — TOZD Sremič n. sub. o. Kolodvorska 2 — uprava 71-005 — Hotel »Sremič« 71-006 — Družbena prehrana 71-157 MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO n. sol. o. Cesta krških žrtev 52 n. c. 71-020 Delovna skupnost: — direktor 71-230 — komercialni sektor 71-022 — TOZD Sadjarstvo-poijedeistvo Cesta 4. julija 134 71-215 — TOZD Trgovina-servisi Cesta krških žrtev 54 71-023 — TOZD Vinogradništvo-kleti Kostanjevica 71-037 — Temeljna organizacija kooperantov 71-424 MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO — TOZD Sadjarstvo — Poljedelstvo — Hladilnica 71-242 — Posestvo Žadovinek 71-494 — TOZD Trgovina — servisi — Trgovina 71-023 — strojni servis 71-186 — repromaterial 71-203 — poslovalnica Vel. Podlog 71-976 — živila Resa 71-635 — kmetijski stroji 71-423 — skladišče Videm 71-024 ' "» > • e ffifib — TOZD Meso — mesnica Videm 71-143 — mesnica Resa 71-635 — TOZD Vinogradništvo -kleti Kostanjevica — posestvo Sremič 71-074 MERCATOR — PRESKRBA p. o. Cesta Krških žrtev 47 n. c. 71-185 — direktor 71-062 71-052 Poslovalnice: — Manufaktura 71-172 — Market 71-228 — Železnina 71-007 — Kurivo 71-249 — direktor 75-111 — vodja splošno- kadrovskega sektorja 75-141 — vodja komercialnega sektorja 75-113 Poslovalnice: — Avtotehna 75-138 — Blagovnica tekstil 75-158 samopostrežba 75-157 centralno skladišče 75-156 — Pohištvo 75-143 — Tehnična 75-079 — Tribuna - železnina 75-078 — Samopostrežba 75-086 — Gradbeni material 75-035 — Moda Lendava 75-175 — Market trgovina 75-377 bife 75-378 S LENART V SLOVENSKIH GORICAH (062) J MERCATOR — POTROŠNIK p. o. Trg osvoboditve 15 — uprava 74-257 — samopostrežba 74-258 f LENDAVA (069) D MERCATOR — UNIVERZAL p. o. Partizanska 22 n. c. 75-110 75-112 r \ LESKOVEC PRI KRŠKEM (068) J MERCATOR — PRESKRBA p. o. — Poslovalnica 71-488 LITIJA (061) v_______________ MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Golovec n. sub. o. Prodajalne: — Manica 88-138 — Sava 88-268 — Kladivo 88-215 — Samopostrežba Šmartno 88-149 Polšnik 88-078 Pri mostu 88-090 Primskovo 88-057 Samopostrežba in bife »Pri banki« 88-038 Samopostrežba Graška Dobrava 88-365 Sadje-zelenjava 88-039 ^ LOŠKI POTOK (061) J MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Jelka n. sub. o. — prodajalna Hrib 87-211 — prodajalna Travnik 87-212 C LOGATEC (061) LUČE (063) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Blagovnica Cankarjeva 2 74-212 — Delikatesa Tržaška 32 74-238 — Samopostrežba Pod Naklom Tržaška 32 74-238 — Samopostrežba Tovarniška 6 74-221 — Samopostrežba, bife Tabor, Tržaška 132 74-241 — Železnina Tovarniška 6 74-264 LOKA N PRI ZIDANEM MOSTU MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada, n. sub. o. — Samopostrežba Luče 105 844-016 — Železnina Luče 31 844-027 C MEDVODE (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada n. sub. o. — Prodajalna Zbilje 71-450 C METLIKA (068) ) MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA — TOZD Proizvodnja — trgovina, n. sol. o. — Hmeljarstvo 819-082 MERCATOR — ROŽNIK — Tozd Metlika n. sub. o. Cesta bratstva in enotnosti 57 — Uprava 77-160 Prodajalne: — Oprema 77-129 — Prod. št. 1 77-116 — Blagovnica 77-106 — Samopostrežba 77-178 — Železnina 77-186 MOZEU (061) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Trgopromet n. sub. o. — Prodajalna Živila 87-911 C MIRNA (068) ) C NOVO MESTO (068) MERCATOR — ROŽNIK — TOZJ) Gradišče n. sub. o. — samopostrežba 82-309 ^ MIRNA PEC (068) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — Prodajalna 2 MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. Glavni trg 3 n. c. 21-158 — komerciala 21-418 — skladišče Cesta Herojev 25 21-358 Prodajalne: — Blagovnica Glavni trg 12 21-752 — Pri vodnjaku Glavni trg 3 21-352 — Potrošniški center Kandijska 9 21-440 — Pogača Glavni trg 22 21-173 — Salon pohištva Sokolska 4 21-875 — Prodajalna Šmihel 18 21-647 C MLADENOVAC (011) ) ORMOŽ (062) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Janka Katiča 13 821-797 MERCATOR — ZARJA p. o. Kerenčičev trg 4 — uprava 70-052 — direktor 70-046 — splošni sektor 70-086 — računovodja 70-070 — komerciala 70-035 Prodajalne: — Les 70-185 — Oprema 70-179 — Skladišče pijač 70-107 — Železnina 70-212 ^ PREŽGANJE (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Golovec n. sub. o. — Prodajalna 88-132 ORTNEK (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Jelka n. sub. o. — prodajalna 87-176 POLHOV GRADEt (061) ) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Dvor 38 75-732 POSTOJNA (067) v_______________/ MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Samopostrežba Tržaška 55 21-233 PTUJ (062) MERCATOR — PANONIJA Osojnikova 1 n. c. 77-721 — direktor 77-193 — vodja komerciale 77-425 — oddelek za AOP Lackova 3 77-134 — finančno računovodski sektor n. c. 77-559 — računovodja 77-538 — TOZD VELEPRODAJA Osojnikova 1 — direktor 77-721 — centralno skladišče Rogozniška cesta 8 n. c. 77-322 — skladišče galanterije in tekstila Srbski trg 6—7 n. c. 77-559 — upravnik 77-454 — skladišče kemikalij Hrvatski trg 5 77-646 — TOZD MALOPRODAJA Osojnikova 1 n. c. 77-721 — direktor 77-562 Prodajalne: — Blagovnica Titov trg 8 n. c. 77-671 — Papirnica — galanterija Bezjakova 6 77-585 — Market Ciril-Metodov drevored 77-446 — Železnina / N Dravska 3 77-426 1 RIBNICA (061) — Kemikalije J Lackova 8 77-721 — Kovina Lackova 10 — Oblačila Lackova 8 77-739 77-721 MERCATOR — ROŽNIK n. sub. o. — TOZD Jelka — Graditelj Šeškova 52 OrmoSka ulica 77-042 — direktor 87-128 — Steklo-porcelan — računovodstvo 87-111 Slovenski trg 8 77-335 — Na-ma Prodajalne: Trg. mlad. del. brigad 77-524 — Živila 87-041 — Mini Market — Galanterija 87-104 Budina 9/a 78-141 — Manufaktura 87-106 — Oblačila 87-006 — Obrtni material 87-033 — Oprema 87-117 — Samopostrežba 87-118 — Železnina — Restavracija 87-119 /• s prenočišči 87-082 RADENCI (069] — SkladiSče alk. in brezalk. \ J pijač na debelo 87-043 MERCATOR — SLOGA p. o. — Prodajalna Vrelec Radenci St. 12 73-012 — Prodajalna Kapela Kapelski vrh 73-126 C RAKA (068) ) SENOVO (068) MERCATOR — PRESKRBA p. o. Poslovalnica 3 75-305 — Market 75-306 MERCATOR — PRESKRBA p. o. — Poslovalnica 75-502 MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, — TOZD Obrat za kooperacijo n. sol. o. SEVNICA (068) MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA n. sub. o. — Trgovina Bučka 81-330 Glavni trg 41 - i ■ ‘ J r: . i 9 r. ■ t Č ' » r - V -vi. Z e Delovna skupnost — direktor 81-141 — komercialni sektor 81-132 — računski sektor 81-184 SPODNJI IVANJCI (069) — TOZD Proizvodnja-trgovina — direktor 81-141 — trgovina Center 81-228 — trgovina Šmarje 81-244 — mehanična delavnica 81-143 — klavnica 81-207 MERCATOR — SLOGA p. o. — Prodajalna Spodnji Ivanjci 9 79-238 — TOZD Obrat za kooperacijo — direktor 81-173 — kmetijska oskrba I. 81-045 — kmetijska oskrba II. 81-172 SREDIŠČE OB DRAVI (062) SODRAŽICA (061) MERCATOR — ZARJA p. o. — Prodajalna Grabe 71-022 — Kurivo 71-012 — Samopostrežba 71-023 MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Jelka n. sub. o. — prodajalna Travna gora 87-725 — samopostrežba 87-852 STARA CERKEV (061) J SPODNJA IDRIJA (065) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Trgopromet n. sub. o. — Prodajalna Izbira 86-615 MERCATOR — RUDAR — TOZD Univerzal n. sub. o. — prodajalna 76-006 — TOZD Preskrba n. sub. o. — Tozd Preskrba n. sub. o. n. c. 71-017 — skladišče živil, reprodukcijski material 71-072 r STOPICE (068) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — prodajalna 21-198 (3) STRAŽA PRI NOVEM MESTU (068) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — prodajalna Soteska 84-523 ŠENTJANŽ (068) MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA — TOZD Proizvodnja-trgovina — Hmeljarstvo 88-822 — Trgovina 88-822 STUDENEC (068) C ŠENTJERNEJ (068) ) MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, — TOZD Obrat za kooperacjo n. sol. o. — trgovina 81-256 MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — Prodajalna 85-303 C SUBOTICA (024) ) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol. o. — predstavništvo Trg Čara Jovana 3 25-824 C ŠKOCJAN (068) ) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — Prodajalna 85-225 C SUHOR (068) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Metlika n. sub. o. — prodajalna 77-926 ^ ŠKOFLJICA (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Lavrica 78 76-313 — Prodajalna Škofljica 77 76-204 ŠMARJEŠKE TOPLICE (068) MERCATOR — VELEPRESKRBA — TOZD Standard n. sub. o. — Prodajalna Šmarjeta 84-913 ŠMARTNO OB DRETI (063) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada n. sub. o. — Prodajalna Šmartno ob Dreti 21 842-076 C TREBNJE (068) ) TRŽIČ (064) _____________/ MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Preskrba n. sub. o. Trg svobode 27 — direktor komerciale splošna služba 50-393 — računovodstvo 50-262 Prodajalne: — Blagovnica Cankarjeva la 50-180 — Železnina — posl. 2 Koroška 11 50-289 — Kurivo — posl. 6 Trg svobode 27 50-262 — Samopostrežba — posl.l 7 Bistrica 94 50-159 — Športne potrebščine in avtodeli — posl. 19 Trg svobode 11 50-418 — prodajalna čevljev Cankarjeva 1 50-234 C TURNIŠČE (069) J MERCATOR — UNIVERZAL p. o. — Samopostrežba 70-206 MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Gradišče n. sub. o. Goli jev trg 11 — uprava 83-007 Poslovalnice: — blagovnica 83-008 — Prehrana 83-134 — Živila 83-154 — Dolenja Nemška vas 83-308 VELIKA LOKA (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Gradišče n. sub. — prodjalna Sentlovrenc — Prodajalna Čatež 83-218 83-384 c VELIKE LAŠČE (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. — Prodajalna Rašica 37 781-140 — Železnina Velike Lašče 12 VIDEM DOBREPOLJE (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Grmada n. sub. o. — Samopostrežba Podgorica 76-568 VRHNIKA (061) MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Dolomiti n. sub. o. Prodajalne: — Grad. material in pohištvo Tržaška 7 70-333 — Hrib Vojčeva 28 70-277 — Na Križišču Cankarjev trg 7 70-030 — Preskrba, bife Ljubljanska cesta 1 70-377 — Samopostrežba in bife Ul. 6. maja št. 10 70-093 — Blatna Brezovica Blat. Brezovica 26 70-241 — Samopostrežba in bife Drenov grič 70-204 — Blagovnica Cankarjev trg 9 70-148 — Delikatesa Stara cesta 2 70-440 VIDEM OB ŠČAVNICI (069) C ZAGREB (041) J MERCATOR — SLOGA p. o. — Poslovalnica Center — odd. z meš. blagom 79-203 MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. sol o. — veletržnica Beogradska avenija bojeva 211-590 VOLČJA DRAGA (065) ^ŽUŽEMBERK (068) ) MERCATOR — SLOVENIJA SADJE — TOZD Maloobmejni promet n. sub. o. 53-021 MERCATOR — ROŽNIK — TOZD Gradišče n. sub. o. — prodajalna Sela Šumberk 84-120 23 NAVODILO ZA UPORABO TELEFONSKEGA IMENIKA 1. I/ glasila vzemite srednje tri liste. 2. Prepognite liste po črtkani črti, ki je obenem hrbet imenika. 3. Prerežite zgornje robove. 4. Imenik je pripravljen za uporabo. 5. Telefonski imenik SOZD Mercator se uporablja na isti način kot Telefonski imenik SR Slovenije.