Leto V - štev. 16 (112)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15.-31. avgusta 1978
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja
ZTT
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Po smrti PAVIA III., papeža mira in sprave
Dobro je poznal probleme in težave beneških Slovencev
Ko smo že dokončevali tiskat zadnjo številko Novega Matajurja, smo zvedeli, da je nenadoma umrl poglavar Katoliške cerkve, papež Pavel VI., zato smo morali naznaniti njegovo smrt našim bralcem samo s kratkimi osmimi besedami. Bilo pa bi nerazumljivo, nedopustno, da bi ne napisali nekaj več o tem velikem papežu, ki je gojil ljubezen do celega človeštva, ki je bil trden in prepričan zagovornik trpečih množic, ki je bil prijatelj tudi beneških Slovencev in je vedel za njihove probleme in težave.
Pisati članek ali kakršnokoli razpravo o tako velikem možu današnjega človeštva je težko še tistemu, ki ga je bolj od blizu poznal, kaj pa šele enemu oddaljenemu laiku.
O papežu Pavlu VI., ki je med drugim napisal važno encikliko Populorum Pro-gressio, so za svet dve stvari najbolj jasne, neizpodbitne: 1) V zgodovini, ne samo katoliške cerkve, bo zapisano njegovo ime z zlatimi črkami.
2) Vsi mu priznavajo, daje bil papež miru in sprave.
Čeprav je Montini prihajal iz drugačnega ambienta kot je bil najbolj ljudski papež Janez XXIII. Angelo Roncalli, se ni mnogo oddaljil od njegove linije, od njegove poti. čeravno je svojčas pokorno izvajal ukaze in navodila plemiškega in konservativnega papeža Pacellija - Pija XII.
Kar se tiče odprtosti je šel po poti Janeza XXIII. in ni štedil z napori, da bi izpeljal 2° Vatikanski Koncil, ki ga je bil začel njegov predhodnik za uresničitev idealov ekumenizma, bratstva in ljubezni med narodi, za boljše razumevanje in sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi in med državami z različnimi družbeno-političnimi ureditvami. Z.a uresničitev tega je prepotoval vse kontinente. Za mir in sodelovanje med narodi, proti o-borožitvi, za odpravo lakote v svetu, proti zatiranju manjšin in vsakršnim rasnim ter drugim diskriminacijam je večkrat odločno nastopil. O tem je govoril tudi na sedežu Organizacije Združenih narodov v New Yorku 4. oktobra 1965. leta.
Bil je ne samo velik papež, kos težkim modernim časom, posebno za Cerkev, bil je tudi veliki mož, dosleden svojim besedam, kar je doka-
zal tudi v svojem testamentu.
Toda kljub temu ni žival med množicami takšnega zau panja in splošnega spoštovanja, kot njegov predhodnik Janez XXIII. Zakaj? Nekateri mu niso mogli odpustiti sodelovanja s konservativnim papežem Pacelli jem, drugi pa njegove spretnosti, da je znal udariti enkrat na o-broč, enkrat na sod. Jasno pa je, da s svojo osebnostjo ni mogel biti ne Roncalli ne Pacelli, bil je samo Montini in kot tak je zapustil trden pečat na Cerkvi Sv. Petra.
Kar se tiče važnih človeških moralnih problemov, za katere je vedno imela cerkev svoja stališča in hotela vedno reči svojo besedo, je bil Pavel VI. bolj na pozicijah papeža Pacellija, kakor papeža Roncalli j a.
Bil je odločno proti razveljavljanju porok in proti u-zakonitvi splavov, za popolno ohranitev duhovniške discipline, proti duhovniškemu celibatu in ženskemu duhovništvu, ki so ga bili predlagali kanadski škofi.
Nekateri trdijo, da bi bil Pavel VI. rajši naslednik Pija XII., kakor Janeza XXIII., ker mu je ta zadnji napravil prevelike lukn je v barki Sv. Petra in da jih ni mogel zamašiti, kakor bi jih želel, zato je moral pustiti noter določeno količino «Janezove vode».
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da mu je njegov predhodnik brez dvoma odprl takšne probleme, za katerih dimenzije in posledice — morda — niti sam ni vedel. Zato je moral biti Pavel VI. papež-povezovalec med starim in novim. Lahko rečemo, da je
spretno čolnaril barko Sv. Petra.
Nam, beneškim Slovencem, je bil najbolj blizu, najbolj pri srcu, ko je sprejel pevski zbor «Rečan» v Rimu in preko njega posebno darilo iz Benečije. Blizu nam je bil tudi 16. septembra 1972. leta v Vidmu, ne samo zaradi tega, ker je bil med nami, ker smo ga videli, ampak tudi za to, kar je rekel na račun Slovencev, ki živimo v Italiji.
Ob tisti priložnosti je dejal:
«Poseben pozdrav prejmite vi, izseljenci beneških pokrajin in Furlanije, ki ste se tukaj zbrali, in vi Slovenci, ki ste tako navezani na to pokrajino in ki ste hoteli s svojo navzočnostjo okrepiti duhovne vezi bratskih odnosov med vami in tukajšnjim prebivalstvom».
Tudi delo njegovega naslednika ne bo lahko. Želeli bi, da bi bil vsaj toliko razsvetljen do problemov, ki tarejo človeštvo, kot je bil Pavel VI.
m
V :
Un gruppo di partecipanti al Seminario
Od 2. do 15. julija v Ljubljani
USPEL XIV. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE
Na letošnjem XIV. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki je bil v Ljubljani od 2. do 15. julija, je bilo prisotnih 120 ljudi, ki so prišli iz raznih koncev sveta, celò iz Avstralije in Japonske. Iz videmske po-
Članica pevskega zbora Rečan, Paola papežu Pavlu VI.
Bergnach izroča darila iz Benečije
Il Santo Padre ringrazia il coro Rečan
Dal Vaticano, 10 Novembre 1071
SEGRETERIA DI STATO N. 195.592 Reverendo Signore,
Nel loro recente incontro con il Sommo Pontefice nella Basilica Vaticana i membri del coro «Rečan» di Liessa hanno avuto il delicato pensiero di offrirGli l’omaggio di alcuni gentili doni, in segno di affettuosa devozione, anche a nome dei loro concittadini.
M è grato significarLe che il gesto filiale, compiuto dagli offerenti con espressioni di sincera bontà, è stato accolto con paterno compiacimento dalla Santità Sua, soprattutto per i sentimenti che lo hanno accompagnato.
Il Vicario di Cristo, con animo riconoscente e benevolo, rinnova volentieri ai componenti il coro di Liessa l’Apostolica Benedizione, propi-ziatrice dei celesti favori, e la estende all’intera comunitià parrocchiale e particolarmente alla Signoria Vostra Rev.da, con l’auspicio di ogni desiderata prosperità nel Signore.
Con sensi di distinta stima, mi confermo,
Rev.do Signor Parroco
di Liessa	dev.mo nel Signore
GRIMACCO	( 4- G. Benelli, Sost.)
krajine se je udeležilo seminarja 14 slovenskih intelektualcev, med katerimi sta bila prvič tudi dva rojaka iz Rezije. Seminar, ki ga že 14. leto vzorno organizira filozofska fakulteta, je bil prvotno namenjen tujim slavistom, kasneje pa so bili povabljeni še zamejski Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske, da bi se izpopolnjevali v materinem jeziku in se seznanjali z bogato slovensko literaturo in kulturo. Seminar je na visokem strokovnem nivoju in zahteva od udeležencev znatno mero dobre volje in požrtvovalnosti; razna predavanja in lektorati si skoraj neprekinjeno sledijo od 8. do 13. ure, popoldne je na razpolago linguistični laboratorij, zvečer so pa na sporedu kulturne prireditve. Glavna predavanja so včasih tematsko zelo težka in namenjena predvsem slavistom, zato so se letos organizatorji potrudili, da bi tudi ne-slavisti sledili posebnim lekcijam, ki so tokrat obravnavale zgodovino slovenskega naroda in slovenske literature. Letos smo si ogledali znamenitosti Ljubljane pod strokovnim vodstvom in narodno galerijo, poslušali koncert starih slovenskih ljudskih pesmi, videli zadnji slovenski film itd. Dve ekskurziji sta nas popeljali v Belo Krajino, v rojstno vas pesnika Otona Župančiča in na Gorenjsko, kjer smo si ogledali Blejsko jezero, hišo F. Prešerna v Vrbi in druge zgodovinske spomenike; beneški Slovenci smo si posebej ogledali Vrhniko in kraje, ki so vezani na Cankarjevo življenje ter se seznanili s tamkajšnjo skupnostjo in z njenimi problemi.
Dolgoletne izkušnje nas učijo, da na ta seminar je treba iti nekoliko pripravljeni, vsaj z osnovnim znanjem slovenske slovnice, drugače postanejo predavanja skoraj nerazumljiva in lektorati zelo problematični in celo mučni bodisi za učitelje, kot za študente: uspehi so potemtakem razmeroma skromni. Iz teh razlogov še enkrat predlagam, naj se kandidate za seminar v bodoče izbira med tistimi bene-čani, ki so dejansko že vključeni in aktivni v kulturnem življenju pri nas, in govorijo v narečju, lahko berejo slovenske tekste, obiskujejo tečaj slovenskega jezika v Čedadu in za katere obstajajo stvarne perspektive, da se bodo vključili na kak način v delovanje naših društev.
Po mnenju nekaterih kulturnih delavcev bi bilo bolj koristno organizirati poseben poletni seminar slovenskega jezika literature in kulture v sami Benečiji, ki bi bil odprt širokemu krogu ljudi, prilagojen našim razmeram in potrebam ter dopolnjen s študijskimi ekskurzijami po Sloveniji. Iz-gleda, da so težave predvsem organizacijskega značaja, vendar menim, da je taka ideja vseeno vredna, da o njej razmišljamo, kajti, če bi jo izvedli, bi napravili znaten korak naprej v slovenskem izobraževanju.
Mislim, da bo v prihodnje treba delati bolj smotrno in bolj resno na tem področju, če hočemo biti zares učinkoviti in uspešni pri vsaki kulturni iniciativi, ki jo sami sprožimo, ali ki jo izvajamo v sodelovanju z drugimi kulturnimi ustanovami.
B. Z.
Redattori - Redakcijski odbor :
Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig
EMIGRANT
«MERCI YVERDON!»
Enorme successo per la 1* festa dell’emigrante e le sue attività dislocatea Cividale, Lusevera, Corno di R„ Grimacco
T* *	'
Per tre giorni le Valli del Natisone ed il Cividalese sono stati il teatro di una grande festa popolare che si è articolata in tutta una serie di manifestazioni culturali, fol-clorisiche e ricreative che hanno avuto come protagonisti principali le Majorettes e la Banda di Yverdon.
La festa iniziava già venerdì sera a Lusevera con la apertura di una ottima mostra degli artisti locali, la proiezione di diapositive realizzate da Luciano Feletig sul terremoto '76 e la ricostruzione. Al termine della serata si esibiva il complesso «Narodna Klapa».
Il sabato, presso la sede del Circolo Culturale «Ivan Trinko», si procedeva alla apertura ufficiale della Festa.
Dopo il Presidente Feletig ed il capo della delegazione di Yverdon, prendeva la parola il sindaco di Cividale, dott. Giovanni Del Basso.
Dopo il rituale scambio di doni ed il tradizionale brindisi alla rinsaldata amicizia, le Majorettes e la Banda sfilavano per le vie di Cividale e si esibivano in una brillante ed applauditissima esibizione in Piazza P. Diacomo
Il gruppo si trasferiva quindi a Lusevera dove si esibiva nuovamente con altrettanto successo in apertura della seconda serata di festa, il cui ballo era animato dai «Bin-tars».
La domenica mattina la festa si spostava a Corno di Rosazzo dove gli amici svizzeri riscuotevano un'altro successo ed erano ospiti a pranzo del sindaco Visintini.
Nel pomeriggio partecipavano alla tradizionale festa di San Giacomo di Clodig e malgrado il caldo e la stanchezza si superavano in una ulteriore splendida esibizione, al termine della quale erano ospiti deH'amministrazione comunale guidata dal sindaco Bonini.
Ripartendo il lunedì mattina per la Svizzera, tutti i com-
ponenti della imponente delegazione, manifestevano la loro enorme soddisfazione sia per l’organizzazione della manifestazione, il cui merito va senz’altro attribuito a Federico Spagnoli di Yverdon e Valentino Noacco, segretario dell’Unione Emigranti, sia per il calore umano che li ha circondati in continuazione durante la loro permanenza.
Una giovane ragazza ha detto «E’ la prima volta che vengo in Italia e quindi in questa zona, ma mi è sembrato di essere a casa, tanto la gente è ospitale, simpatica».
Al di là delle considerazio-
ni di carattere politico che andranno fatte più avanti, sulla enorme potenzialità di questo tipo di rapporto, per fare conoscere all'Europa la nostra realtà e quindi aiutarla a svilupparsi, togliendola dal ghetto nel quale qualche volta si compiace, è da rilevare anche che questo non sarebbe possibile senza la serietà dei nostri lavoratori emigrati, che non vogliono farsi valere come «bravi e buoni lavoratori», così come lo fà ancora oggi la propaganda sul lavoro italiano all'estero», ma piuttosto come cittadini che difendono la propria dignità, riescono ad assicurarsi il rispetto della società nella qua-operano.
E’ chiuso il capitolo del «povero emigrante», e si é aperto quello del cittadino che in qualsiasi parte del mondo egli si trovi, intende farsi rispettare come uomo uguale a tutti gli altri, valorizzando tutte le componenti della sua personalità, consapevole di arrichire, con la sua diversità, il patrimonio universale.
k; j
Federico Spagnoli e Valentino Noacco, due principali artefici della riuscita eccezionale della festa
Dal settimanale svizzero "Informations Yerdonnoises"
Frioul: un peuple qui reprend espoir
Le 27 mai 1978, un peu plus de deux ans aprés la terrible catastrophe qui s’abbattit sur elles, la località de Lusevera et sa société coopérative, inauguraient l’immeuble re-construit et rénové avec l’ap-port, modeste il est vrai, de la population d’Yverdon, et celui plus important du jour-nal de Trieste Primorski Dnevnik.
Lors de notre passage dans cette località en novembre 1976, tout n’était que déso-lation: ruines mal deblayèes,
Il discorso del presidente L. Feletig
Il presidente dell'Unione Luciano Feletig, il consigliere regionale Romano Specogna, il sindaco di Cividale Giovanni Del Basso
Avant tout je voudrai pré-senter les plus chaleureux re-merciement de l’Unione Emigranti Sloveni et je me per-mets d’anticiper les remer-ciements des personnes ici présentes, des populations de Cividale, de Lusevera, de Grimacco et de Corno di Rosazzo, à la délégation d’Yverdon les Bains, aux Majorettes et a toujs les membres de la fanfare «L’Avenir» pour le concours qu’ ils vont appor-
Rl IMG RAZI AMENTO
Per la collaborazione ringraziamo l’Amministrazione comunale di San Pietro al Natisone e particolarmente il parroco; mons. Venuti, il signor L. Venuti; l'Amministrazione comunale di Cividale, il sindaco Del Basso e i vigili e la polizia urbana; l'Amministrazione comunale di Corno di Rosazzo, il sindaco Vi-sentini; l'Amministrazione comunale di Grimacco, il sindaco Bonini e gli organizzatori della sagra di San Giacomo; Claudio Domeniš e la sua gentile signora dell'albergo «Al Vescovo» di Pulfero; i gestori della Nuova Coop di Lusevera; l'A.S. Alta Val Torre; il Gruppo Esploratori Grotte di Villanova; gli artisti del comune di Lusevera e tutti gli altri donatori e collaboratori benevoli troppo numerosi per nominarli in esteso.
ter à notre Fète des Emi-grants et d'une maniere plus genéral pour l’intérèt que la Comune d’Yverdon les Bains accorde a notre association et à notre «Benečija».
Potem k sem pozdravel prijatle z Yverdona prej ku bom reku dve besede po italijansko, pozdravem in zahvalim vse rojake ki so se združili h nam za spriet naše pri jatle z Yverdona.
Dopo aver salutato i nostri amici d’Yverdon, essendo questo un preludio di una festa, non farò lunghi discorsi.
Solo qualche parola per sottolineare che l’amicizia tra il Comune d’Yverdon e la nostra Zona è il frutto dell’immagine che i nostri emigranti hanno dato, nel luogo dove operavano all'estero, della nostra terra e della sua gente. Questa amicizia si è concretizzata in particolar modo con l’aiuto del comune d’Yverdon ai terremotati di Lusevera. D'altra parte rien-
tra nella linea politica della nostra associazione di creare contatti, stabilire rapporti di collaborazione con i paesi nei quali hanno operato ed operano gli emigranti della nostra comunità etnica slovena. Questo anche a conferma della vocazione internazionale della Provincia, della Regione tutta e della nostra «Benečija», in particolare, che solo aprendosi all’Europa, al mondo, uscendo dalla sua situazione di emarginazione, potrà assicurarsi le condizioni di uno sviluppo futuro. Vorrei infine esprimere la nostra gratitudine a tutte le personalità ed amici qui presenti per l’interesse che dimostrano con la loro presenza, alla problematica dell’emigrazione.
Nel prossimo”numero di "EMIGRANT” un servizio relativo al seminario di studio svoltosi a Capodistria dal 24 al 27 luglio
monceaux de gravats, route ccupée, hommes et femmes vivant sous des tentes hàti-vement montées, et fort mal conques pour lutter contre la pluie, l’humidité et le froid qui régnait en ce début d’hi-ver.
Des hommes pourtant qui luttaient, tei l’ancien prési-dent de la coopérative qui tentait de reconstruire de ses mains parmi les ruines de sa maison détruite, un abri plus solide et plus confortable pour lui et sa famille, queune tente militaire, tei notre ami Dino del Medico, enfant du village, récemment retourné au pays aprés avoir travaiIlà en Suisse Romande, de nom-breuses années. Dino, qui prit l’initiative, sans attendre les secours acheminés dans l'a-lambic de l’administration mastodonte italienne, de met-tre au point, avec la collabo-ration des ingénieurs du bureau technique qu’il a fondé à Cividale, un systéme de consolidation de ce qui pou-vait encore ótre sauvé au mo-yen de tirants et de ciment injectè dans l'épaisseur des murs...
...En plus de la technique «Del Medico» qui permit de ssuver 7 maison (sur les 160 que comptait le village) l’on peut constater aujourd’hui que Laide directe apportée par la Yugoslavie, et plus particuliérement la républi-que de Slovénie, a permis la construction de 10 charman-tes villas contigues, sur deux niveaux, tout à fait plaisan-tes et confortables. L'une d’elle est mème habitée par un compatriote fribourgeois de Siviriez, qui a choisi de passer là-bas, dans le village natal de sa femme une retrai-te qu’il espérait plaisible!...
DELAVCI, EMIGRANTI BLIŽAJO SE VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT!
Mnogi od vas ste zapazili, da niste več vpisani v volilne sezname v svojih rojstnih občinah.
Opominjamo, da vsak ITALIJANSKI DRŽAVLJAN, tudi če se je rodil in živi v inozemstvu, ima pravico do glasovanja.
Za vpis v volilne sezname je dovolj, da greste na italijanski konzulat ali konzularno agencijo in izpolnite poseben formular.
Molti di voi si sono certamente accorti di non figurare nelle liste elettorali del comune di origine.
Ricordiamo che ogni cittadino italiano, anche se nato e residente all'estero, conserva il diritto di voto.
Per farsi inscrivere sulle liste elettorali, basta rivolgersi al Consolato d’Italia o all'agenzia consolare e riempire l'apposito formulario.
Comunicato del Coordinamento delle Associazioni dell’emigrazione del Friuli-Venezia Giulia
I membri del Coordinamento associazioni dell'emigrazione del Friuli-Venezia Giulia (al quale aderiscono l’ALEF, l'ERAPLE, la Pai FriQI e l'Unione emigrati sloveni), sentendosi responsabili verso gli emigrati che rappresentano, ritengono necessario informare le forze politiche, le organizzazioni sindacali e l'opinione pubblica su alcune importanti questioni che riguardano i problemi e le attese dell’emigrazio-ne regionale in questo particolare momento.
Innanzitutto essi fanno presente la crisi occupazionale che investe l'Europa, con la conseguenza di un alto tasso di disoccupazione tra i lavoratori emigrati ed un accentuarsi dello stato di precarietà della loro situazione, per cui ribadiscono la necessità di predisporre efficaci misure affinchè coloro che sono costretti a rimpatriare possano trovare adeguate possibilità d'inserimento nella regione.
A questo proposito il Coordinamento sottolinea l'urgenza dei provvedimenti da prendere e che sono stati costantemente ed unitariamente indicati dalle associazioni della emigrazione; non solo per quanto riguarda le iniziative di carattere congiunturale, quanto soprattutto per la necessità di cogliere pienamente le possibilità che la ricostruzione del Friuli ed il trattato di Osimo debbono offrire per un decisivo sviluppo dell'intera regione.
Gli interventi per la ricostruzione rappresentano l'occasione da non perdere per la rinascita dell’area terremotata, già tradizionalmente caratterizzata da gravi squilibri e colpita da una fortissima emigrazione. Se ad essa si porrà mano con chiarezza di programmi e adeguati strumenti operativi, si potranno creare le condizioni per un consistente rientro di lavoratori emigrati, prima nell'edilizia e poi nelle nuove iniziative economiche che nel frattempo dovranno essere avviate.
Purtroppo questi problemi non sono mai stati seriamente affrontati in sede di Comitato regionale dell'emigrazione, dove i lavoratori e-migrati e le loro associazioni avrebbero dovuto naturalmente avere la possibilità di far sentire la loro voce. Ma le condizioni in cui si è svolto il lavoro, il modo dì trattare i problemi ed infine i risultati ottenuti, dimostrano ampiamente come fin qui si sia cercato di svuotare il Comitato di ogni significato politico complessivo.
Le associazioni aderenti al Coordinamento richiamano pertanto la responsabilità politica determinante dell'Assessore all'Emigrazione, e quindi della Giunta regionale uscente, per questo risultato fortemente negativo; che si accompagna del resto alle altre numerose inadempienze, tra cui occorre ricordare i continui ed ingiustificati rinvìi nella convocazione della seconda Conferenza regionale dell'emigrazione.
Di fronte a questa situazione le associazioni dell'emigrazione, mentre confermano la loro piena fiducia nel metodo unitario e la volontà di continuare a rappresentare e difendere attivamente gli interessi dei lavoratori emigrati, fanno appello alle forze politiche democratiche ed al Consiglio regionale scaturito dalla recente consultazione elettorale affinchè vengano affrontati con decisione questi problemi e si dia finalmente una risposta adeguata alle esigenze dell'emigrazione regio naie.
Udine, 7 luglio 1978
KAKO SO SE UVELJAVILI NAŠI LJUDJE PO SVETU
Danes govorimo o Sandru Stulinu - Vanielcju iz Gorenjega Tarbja
R { > i
• i
Sandro Stulin iz Gorenjega Tarbjà je spet adan od tistih naših ljudi, ki se je s svojim urnam, korajžo in sposobnostjo lepuo afirmiru po svetu.
Zanj lahko rečemo, da se je celuo visoko uzdignu.
Sandro ima sada 44 let. Šu je u Venecuelo triindvajset let od tega. Dol se je poročiu in ima pru lepo družino: ženo Luiso s štirimi otroci. Ti so Irene, Antonio, Orietta in Flavio.
Simpatičnega Sandra smo ušafal doma, u Gorenjem Tar-bju, kamar je paršu z uso družino na Ijetni počitek.
Povjedali smo mu namien našega obiska in on nas je lepuo sparjeu in rad odgovarju na uprašanja, ki smo mu jih zastavi i.
Parvo naše uprašanje se je glasilo:
«Povjedu si nam že, kada si šu u Venecuelo. Si šu dol s kontratam?»
Odgovor «...Ne, nobenega kontrata. Vabilo je paršlo od mojega strica, ki živi dol že od 1949. leta».
«Al je bluo težkuo dobit djelo, kadar si paršu dol?»
«Ja, takrat je bluo puno emigraciona. Od začetka mi je pomagu stric. Djelu sem u fabriki cementovih blokov in železa. Pod gospodarjem sem djelu 8 ljet, potle srna se zložla kupe dva zadružnika (socia). Djelamo tisto djelo kot prej. Imamo fabriko, ki izdeluje cementove bloke, po drugi strani pa imamo še železarno (feramenta), u kateri prodajamo svoje produkte in druge».
«Dost djelucu imata pod sabo?»
«Sada jih imamo 33».
«Prej ste nam jan u pogovoru, da tisti, ki ne spoštuje emigranta, ni človeški, ni hu-
man Kaj ste mislu s tem? Al vam je bluo zlo težkuo se uži-vjet u Venecuelansko družbo?»
«Težkuo je bluo parvo zapustiti svojo rojstno zemljo, svoje drage, tata, mamo, sestre, brate in prijatelje in potle je bluo težkuo se par-vast Novemu svetu».
«Dol oblasti, al so vam pomagale al pa djelale težave, kadar ste začeu djelat na svojo roko-».
«Muoram reč, da kadar sem začeu djelat sam, mi je šla oblast zlo na ruoke, kar se tiče licenc pa tudi odpiranja kreditov. Tudi z burokracijo njesam imeu težav, Dol, človeku, ki se čje postavit na nuoge, ki se čje in zna pomagat, mu pomagajo».
«U kajšnem kraju V en e-cuele živite?»
«U deželi Guacara. Dol sem lepuo spoštovan. Imenovali so me tudi za blagajnika zbornice za industrijo in trgovino (Tesorero della Ca-mara industrja v comercio), čeglih sem tle doma napra-vu samuo elementarne suole».
«Čujete kajšenkrat domotožje, nostalgijo po domu?».
«Zmjeraj, saldu!».
«Kajšne stike, kontakte i-mate z domom?».
«Prej smo se pisali usak mesec, sada se pa telefoniramo. Hvala, Bogu, njemamo ekonomskih problemov».
«Če bi imeu use tle, kar i-mate u Venecueli, bi se varna, čeglih ste se dol nastavili z družino?».
«Hitro, že jutre, brez obed-nega pomisleka!».
Potem nam je prijazen Sandro predstavil njega lepo družino, katerih imena smo vam že napisali. Zaželeli smo mu še dosti sreče in uspehov (sucessu) v življenju.
OGNUNO E’ PADRONE IN CASA SUA
Patito il danno dobbiamc sopportare anche le beffe.
Questa sensazione cancella ogni altra scorrendo l’ultimo articolo regalatoci sulla rivista della Filologica friulana dal nostro «amico» dott. L. Ciceri. Costui sostiene di battersi da anni per la nostra cultura. Se si dovesse giudicare da ciò che produce e per quello che rappresenta si dovrebbe concludere che attualmente egli è uno dei principali sostenitori della nostra lingua e cultura. Spesso si è tentato di dare un volto definito a quella melma che con ogni mezzo lecito e non, tenta di eliminarci dalla nostra terra. Poche volte questo volto è stato trovato. Il dott. Ciceri è uno di questi? Questo gentiluomo, al di la delle sue chiacchiere, cosa mai ha fatto pubblicamente per la nostra cultura? Cosa hanno fatto quei tre o quattro suoi seguaci locali, per non dire peggio, se non privare la nostra regione di qualche oggetto artistico artigianale?
Mai costui, o meglio costoro, ha aperto bocca o appoggiato qualche iniziativa che desse una boccata di ossigeno alla nostra comunità.
Anzi costoro divenivano, e ancora lo diventano, paonaz-
MllSlI
A VILLANOVA tavola rotonda sui nostri problemi
Štulinova trgovina železarna ROMEO BRIZ :
Si è svolta a Villanova una tavola rotonda sui problemi etnico-linguistici della Valle del Torre, organizzata dai giovani di Villanova e dai gruppi volontari per l’aiuto ai terremotati di Bologna e Padova.
I relatori, prof. Guglielmo Cerno, consigliere comunale del PSI, il perito Pinosa Giorgio, vice-sindaco, per la DC, e Pinosa Dario, per i giovani, hanno affrontato la varia e molteplice realtà
Tata, zakaj nas ne pelješ na Vogarsko?
zi al solo sentir parlare di «slavo».
Se avessero applicato, o fatto applicare, solo la millesima parte di quello che ora vanno cianciando di voler fare gliene saremmo grati. Avessero promosso, che so, od organizzato un corso di dialetto slavo (come loro lo chiamano, e per inciso, che a noi non da alcun fastidio) poniamo a Pulfero o a S. Leonardo (che per lui è del Friuli e non degli Slavi come la storia insegna) avremmo anche potuto sopportare le sue amenità. Invece quello che egli cerca con i suoi «delegati» locali è portare unicamente nel suo museo personale la nostra cultura .
Ma a noi, illustre dottore, che il nostro dialetto sia slavo o sloveno che noi desideriamo insegnare ai nostri ragazzi l’uno o l’altro o la lingua letteraria slovena, interessa farle sapere che sono problemi nostri e che desideriamo risolverli secondo le nostre esigenze e non le sue. Perchè, per dirla in maniera brutale, pensiamo che la cosa migliore sia che ognuno comandi a casa sua. Per questo, quando venissimo a comandare a casa sua le riconosceremmo il diritto di buttarci fuori a calci.
J.M. 11.8.78
Ta zgodba, ki vam jo pišem, je resnično življenje naših očetov in nonov iz časa njih emigracije; so reči, ki so jih doživeli. To, kar vam pišem, je resnična zgodba mojega ranjkega očeta, emigranta, vojščaka in ujetnika u parvi svetovni vojni.
Več let pred parvo svetovno vojno so emigrirali naši očetje u dežele Balkana, posebno na Vogarsko. Naša generacija, pa je po drugi svetovni vojni masovno emigrirala u druge dežele Evrope, najvič v belgijske rudnike (miniere).
Daljnega leta 1910 je moj oče emigriral na Madžarsko. Imeu je samuo 16 let. Z njim je šeu tudi njega stric. Njih poklic (meštir) je biu «ambulanti», prodajalci. Prodajali so useh sort blago in tudi podobe svetnikov.
S svojo naramno valižo ali bisago so prehodili vso Vogarijo, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Večkrat so prespali u privatnih družinah. Oni so že vedeli za te družine, kjer so lahko prenočili. Njih center, kjer so se zbirali in sestajali, je biu u Budimpešti, u gostilni, ki se je imenovala LIPOT. Tu so se srečavali od časa do časa emigranti iz naših dolin: tu so diskutirali, izmenjali misli, povedali kajšan vic (bar zellette), so pili pivo in dober pristen, originalen madžarski tokaj. Oni so že poznali jezik, okolje (ambienti klimo in so že ušafal več prijateljev; poznali so blatne poti, dobili so zmjeraj vič klientov, da so jim prodajali svoje blago. «Use je šlo lepo», nam je pravu naš oče.
Tako je prišla ura, ko je biu čas se varniti u Italijo. Do 1914. leta sta bila s stricem zaslužila tarkaj denarja, da ga je bluo zadost za zgraditev hiše u kotu naše lepe beneške zemlje. Hišica, takuo ljubljena, ni bila še dokončana, ko sta odšla stric in oče zadnjikrat na Vogarsko. Varnila sta se domov malo tednov pred izbruhom druge svetovne vojne. Moj oče je biu poklican h sudatom. Kmalu so ga poslali na front, u parvo linijo. Biu je ranjen in ko je ozdraveu, so ga spet poslali u parvo linijo, leta 1917 pa so ga ujeli in odpeljali u Vogarijo. Spet je imeu priložnost iti na tisto zemljo, kjer je živeu kot mladenič. Nekaj mesecev so bili ujetniki zaprti u lagerjiji, potem pa so bli fraj da so šli lahko djelat h kumetom.
Kadar so jim povedali, da lahko gredo djelat izven ograje, je biu moj oče najbolj veseu u svojem življenju. Biu je fraj, poznu je jezik, deželo in u bližini je imeu vič prijatelju. Tuo je bluo zanj previč ganljivo. Drugi dan zjutraj so paršli na vrata lagerja madžarski kumetje in so uprašali, kduo želi iti djelat z njim. Moj oče je muoru djelat za tolmača (interprete).
Kmalu potem se mu je parbližu en gospod in ga je gledu naravnost u oči in mu reče po madžarsko: «Anton, si ti, Anton?» Oče nam je pravu: «Tudi jest sem ga hitro spoznau. Srna se objela in on mi je rekel, da bom od zdaj naprej zmjeraj živeu z njimi, da me ne bo pustiu več v Italijo, da se bom gor oženil. Ta gospod je biu tisti ku-met, ki je mene in strica sparjemu pod streho pred štirimi leti. Od tistega dne sem preživeu najlepši čas svojega življenja. Usi so me imeli radi. Paršla je ura, ko se je končala uejska. Lahko si mislite, kajšna velika želja za varniteu domov po tarkaj letih, do bi objeu mamo in tata.
Z upanjam u srcu, da sta še živa, sem se varnu u našo priljubljeno zemljo in spet sem videu hišico, ki ni bila dokončana, kadar sem šeu na fronto. Pomisliu sem, da je bla ta hiša zaslužena na Vogarskem, na zemlji, ki sem jo morebit za zmjeraj zapustu. Ko je paršu dan odhoda iz Madžarske v Italijo, sem muorau obljubit mojim dobrotnikom, da se kmalu varnu u to Ijepo vasico, blizu Budimpešte. Na ža lost, nisem mogeu uresničiti obljube. Ko sem se poročiu, je začela naraščat družina, zmanjkovat denar in Italiji se je začela doba fašizma. Emigrirati u Francijo ali Belgijo je bila težka stvar. Moji prijatelji so rekli, naj poskusimo, če
nam bo šlo, čene pa potarpimo. Odšli smo z doma s tisto buogo valižo, prevezano s špago. Namenjeni smo bli u Francijo. Kadar smo paršli na mejo u Bardonecchio, so nas ustavli in začel zasliševat. «Zakaj hočete emigrirati?» so uprašali fašisti.
Tisti, ki je jau, da gre gor, da bi zaslužu kajšan soud in so mu vidli zlato kjetenco za vratom, so mu odgovorili, da on njema potrebo, naj se varne domov. Naprej je stopu drugi in povjedu, da djela kumet u gorah in zemlja mu premalo daje. Fašisti so mu dogovorili, naj se varne obdelavat svojo zemljo.
Pred mano se je znajdu moj va-snjan. Biu je že siguran, da nas bojo varnili nazaj, zato, kadar so ga fašisti uprašali, kaj je djelau u Italiji, jim je želeu povjedat svojo. Odrezano jim je odguoriu:
«Jajca sem praškov!».
«Dobro, pojdi naprej in od zdaj praskaj jajca v Franciji!» so se zarežal fašisti. Po tem odgovoru so nas pustili use naprej, nič več nas niso uprašali.
Jaz sem ostau posvetu, med Belgijo in Francijo nekaj let. Varniu sem se u Italijo 1929. Fašizem je zmjeraj bolj partisku in ni bluo več upanja da bi se rešili izpod njega jarma».
Takuo nam je pripovedoval naš oče in večkrat nam govoriu — kadar smo bli majhani — o Vogarski in o nje rodovitni zemlji. Pravu nam je, da so ble hiše zgrajene na en strop (en piano) in da niso ble pru lepe, a da je bluo u njih puno puno kruha, da ni manjkalo nič za pod zob in mi, ki smo bli puno lačni, smo večkrat prosili: «Tata, zakaj nas ne pelješ na Vogarsko?».
Vsakikrat, ko smo bili lačni, smo ponavljali: «Tata, zakaj nas ne pelješ na Vogarsko?» Oče nam je odgovarjal:
«Rad bi vas peljal, sinovi moji, a ja vaš Duce žleht, strupen, nas ne pusti iti».
«Ne, Duce je priden, ni strupen», smo otroci odgovarjali očetu in on: «Ja, ja, dobro, je pridan, samuo mi ne daje možnosti, da bi vam mogeu preskarbet zadost zajest».
Za malo let potem, ko smo zrasli, smo zastopili, da smo pod fašističnim jarmam. Leta so šle naprej in paršla je druga velika svetovna vojna in mene se je zgodilo glih kar se je bluo zgodilo mojemu očetu. Šeu sem na uejsko slušit glih tistega KRALJA, ki se je imenoval VITTORIO EMANUELE III.
Ko je končala uejska, sem mislu, kakuo bi bluo lepuo djelat in živjet tle u naši dragi beneški zemlji, a na žalost ni bluo mogoče. Te-lekrat je muorla emigrirat naša generacija. Te mladi po drugi uejski smo doživeli isto usodo kor naši očetje in noni: Je žalostno mislit na tiste leta hitro po uejski, ko so videle naše doline iti po svetu najboljšo mladost: žalostno za tistega ki je gledu zjutraj na trgih po dolinah, odkoder so vozili autobusi naše te mlade z valižami, ko so te mladi pozdravljali svojo žlahto, sinove, žene, mame, očeta... Tisti, ki je to videu, se ne bo mogeu nikdar pozabiti.
Jaz sem odpotovau najprej u Belgijo in potem v Francijo, natuo pa čez Atlantski Ocean, u Kanado. Po dolgih letih sem se varnu damu. Zazidu sem hišo u Laškem, kjer živim z družino.
Malo se je spremenilo u naših dolinah, od časa naših nonov: hiša mojega očeta je bla zaslužena na Vogarskem, mojo hišo, kjer sedaj živim z družino, sem zaslužu u bel-gijanskih rudnikih (minierah). Kakšno dobrostanje je dala Italija ljudem po naših dolinah po več ko stoletih?
storica, sociale, economica e culturale della Valle del Torre, rilevando l’importanza della tutela della cultura u-mana, popolare e linguistica di matrice slovena che proprio nell’attuale momento va maggiormente difesa dalla lacerante espropriazione e dalla cultura massificatri-ce e livellatrice di queste preziose diversità locali.
Nei dibattito è intervenuto anche il Sindaco del Comune, p. a. Sergio Sinioco, che, dopo aver letto l’ordine del giorno, approvato dal Consiglio Comunale, sul rispetto dell’identità locale linguistica, ha fatto una panoramica degli interventi e-conomici dopo il terremoto.
I partecipanti, assai numerosi, si sono detti soddisfatti di tale iniziativa che permette più slancio nella ricerca di più aperta collabo-razione con la gente.
V Zavrhu okrogla miza o slovenski kulturi
V Zavrhu so mladinci v sodelovanju s skupinama prostovoljcev za pomoč po-tresencem iz Bologne in Padove organizirali okroglo mizo o etnično jezikovnih problemih v Terski dolini. Predavatelji prof. Viljem Cerno, Giorgio Pinosa in Dario Pinosa so v svojih poročilih obravnavali družbeno, ekonomsko in kulturno stvarnost v Terski dolini. Prisotni, ki so posegli v razpravo so tudi podčrtali važnost, ki jo ima slovenska kultura tako ljudska, kot jezikoslovna v teh krajih, katero pa je treba z vsemi močmi braniti pred asimilacijo. V razpravo je posegel tudi župan Sergio Sinico, ki se je v svojem posegu omejil predvsem na gospodarske probleme tega področja, številni prisotni mladinci so pobudo ocenil za hvalevredno, z željo, da bi se tudi v bodoče ponovila.
PISE P ET AR MATAJURAC
Tuča na Kamenici - Al so jo parklicale bukva ranjkega gospoda Kaluta?
%
Ankrat njeso zaupali naši ljudje samuo zvonovam in zvonenju za preganjanje tu-če, a zaupali so predvsem duhovnikom, mašnikom. O nekaterih mašnikih so nastale legende. O njih so pravli ljudje, da niso bli sposobni samuo ustaviti tuče s posebno molitvijo, a da so jo tudi znali nar est in jo pošjati u drugo faro, če so bli skregani z gospodom od tiste fare.
Par starim so pravli in vjervali, da so djelali tučo tudi hudobni štrijoni, a da se je lahko ustavlo tole tučo že s samim zvonenjem, za listavi t tučo, ki jo je napravu duhovnik pa ni bluo zadost zvoni. Na drugi strani je muo ru bit glih takuo kopač, sposoban, duhovnik, kot tisti, ki jo je naredu in pošju.
Zvonove, kot duhovnike, so kumetje delili, štjeli med dobre in manj dobre za ustav-
ljanje tuče. Na Lesah so i-mjeli u starih cajtih dobre zvoni in dobrega duhovnika, zatuo ni Iješke fare dugo ljet potukla tuča. Ankrat se je zgodilo, da so slišali, tisti ki so im j eli poseban dar in buj fine uha, da so se pogovarjal štrijoni u čarnih oblakih. Dve garde čarne magie so se bližale Kuku in Sv. Martinu. Parhajale so iz Matajurja. Iz adne magie na drugo so slišal glas: «Jaz grem proti Humu, potle zavijem u tarbjan-sko faro, ti pa opravi z Iješko. Lahko boš o pravu, saj sada je use tiho, psi spijejo!».
Takuo je šla tista magia iz Sv. Martina pruoti Humu, tista iz Kuka pa se je nižala nad vasi Iješke fare in se par-pravjala, da zasuje dol svoj uničevalni jekleni led. Naenkrat se oglasi, «zalaja» zvon na L j esali. Magia se uzdigne in spusti pruoti Gorenjemu
Tarbju. «Zakaj njesi nič o-pravu?» je zarju štrijon u magli, ki je bla nad Humam. «Njesam mogu. Lješki psi so me oklali za rit, da sem se komaj rješu!» Mu je odguoriu drugi.
Vi, dragi brauci, ste že zastopili, da so čarovniki (štrijoni) imenovali, imeti zvonove za pse.
«Tudi u Tarbjti na borna nič opravla. čuješ, psi že lajajo iz njih turma!» se je spet slišu glas iz Huma. Spustila sta se pruoti Benčicam in tam sta usula svojo nesrečo. Tisto Ijeto njeso vasi o-kuole Benčicah nič pardjela-le. Nev je se, al so tam «psi-zvonovi» spali, al pa niso bli takuo dobri za preganjat tučo, kot tisti na Ljesah in u Gorenjem Tarbju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
I
GRMEK Puno problemu na zadnjem komunskem konseju
August, mesec praznikov
Kot po usakem konseju, je pošju tudi po zadnjem, ki je biu u nedeljo 16. julija, šindak Bonini informacijo ljudem o problemih, ki so o njih govorili.
Kot parvo rječ je konsej sparjeu sklepni račun (conto consuntivo) za ljeto 1976 in za ljeto 1977.
Iz sparjetega konsuntiva vidimo, da ja za ljeto 1976 inkasiru komun 130 milijonu 670 taužent 120 lir, pla-čju pa 108 milijonu 62 taužent 656 lir.
Za ljeto 1977 pa vidimo, da je paršlo u blagajne komuna 189 milijonu, 10 taužent 451 lir, iz komunske kaše pa je bluo plačjanih 145 milijonu 792 taužent 167 lir.
Od ljeta 1977 je ostalo u rokah komuna njeki nad 63 milijonu an pu.
Po dveh konsuntivah so sparjeli še nove tarife za fit komunalnih hiš. Sparjel so tudi prošnjo, da dajo na fit bivšo elementarno šuolo u Platcu njeki firmi, ki ji bo služila za laboratorij. Odpe-rja se možnost za dat djelo od 5. do 10. ljudem.
Natuo so konsilirj sparjeli načrte (progette) za nove djela. Za nje bo dala denar dežela (Region). Te djela bojo koštale:
— Za postrojitev cjeste iz doline tod tombina) u Pla-tac L. 70.000.000
— Za postrojitev cjeste od Klodiča do Hostnega in Po-dlak L. 150.000.000
— Za postrojitev cjeste iz Ljes do Malega in Velikega Grmeka L. 130.000.000
— Za postrojitev in razširitev uhodne ceste u Mali Grmek Lir 36.000.000
— Za postrojitev in razširitev ceste do hiš u Kanalcu Lir 41.000.000
— Za postrojitev cjeste iz Klodiča u Topolovo in za ureditev notranjih poti u Topolovem Lir 80.000.000
— Za zazidavo dveh podpornih zidov v Klodiču Lir 20.000.000
— Za cjesto, ki jo že dje-lajo po dolini Kodarjane do topolovškega maina kjer imajo bivališče uce topolov-ške kooperative Lir 90.000.000
Povjedati muoramo še, da je paršlo pismo od dežele (regiona), da je bluo že danih 120 milijonu lir za ureditev cjeste s podpornimi zidovi od Kanalca do Prevala in 35 milijonov lir za zgraditev podpornih zidov na ko-munalski cesti u Podlak.
Če bo dežela sparjela use načrte, bo usega skupaj novega djela za 782 milijonov lir.
če bi pisali o useh problemih, ki so govorili na komunskem konseju u Grmeku, bi muorli napisat eno celo stran Novega Matajurja. Tega ne moremo, ker muormo pustit prostor za novice še iz drugih komu-nov. Na kratko naj povemo še, da so ble dodeljene nove hiše.
Hiše, ki jih je šenkala Socialistična Republika Slovenija so parjeli:
— Clodig Franco Kocjanu iz Klodiča;
— Bucovaz Mario 'Lazarju iz Zverinca;
— Marinig Giorgio, Ueku iz Dolenjega Brda.
Za slovenske hiše je bluo zaprosilo še drugih dana j st družin in sicer:	Trusgnah
Lucia iz Dolenjega Grmeka, Canalaz Maria Gomez iz Dolenjega Brda, a živi u Angliji, Trusgnach Aldo iz Topolovega, Sdraulig Doro iz Klodiča, Gariup Renzo iz Klodiča, Crainich Giuseppe iz Gorenjega Grmeka, Scuo-ch Vittorio iz Topolovega, ki živi u Milanu, Trusgnach Giuseppe iz Zverinca, Gher-biz Aldo iz Klodiča in Vogrig Pietro iz Dolenjega Brda.
Tuo se pravi, da je zaprosilo za tri hiše štirinajst družin.
Ker manjkajo stanovanja, se je obvezu komunski konsej za zgraditev novih hiš in adaptacijo drugih stanovanj, da se bo zadostilo usem potrebam.
Topolovo:
Poročili se je Franco Gariup
U soboto 29. julija sta se obljubila večno zvestobo naš vasnjan Franco Gariup - Papežu po domače - in Parcelli
Almerina iz Ziracco. Franco živi z njega mamo in brati že puno ljet u Čedadu.
Mladim novičam, ki jih vi-demo na sliki, želimo use dobro u njih skupnem življenju.
DREKA
DEBENJE
Pavla Kosmačina ni več med nami
Use je presenetila smrt Pavelna Tomasetiča, Kosma-činovega po domače. U pan-djejak 7. avgusta pred pud-ne je šeu h Pacuhu po penzion, a buožac, ga ni uzdi-gnu. Glih no malo za vasjo Pacuh ga je parjelo slabo in
je na poti umaru.
Kadar ga ni bluo na kosilo, je ženo začelo skarbjet. Šla ga je sama iskat in ga ušafala martvega. Imeu je 63 ljet. Rajnik Pavel, oče bivšega bokserja Giannija, je biu dobar in pošten človek in kot takega bomo ohranili u večnem spominu.
Njega pogreb je biu u srjedo 9. avgusta pri Sv. Što-blanku. Puno ljudi ga je spremljalo na njega zadnji poti. Naj pomaga žalostni družini naša (tolažba.
SOVODNJE
Praznik za odpartje obnovljene cerkve Odrešeniku na Matajurju
Dne 14. in 15. avgusta je bla na varhu Matajurja velika fešta. Odprli so obnovljeno cerkvico Odrešeniku.
Cerkvico je obnovilo alpinistično društvo C.A.I. iz Čedada. Na fešto je paršu tudi videmski nadškof Mons. Battisti.
O tem bomo vič pisali za petnajst dni.
SV. LENART
Veliko praznovanje v Sv. Lenartu
Letos so praznovali u Sv. Lenartu tradicionalno šagro Sv. Roka kar šest dni, od petka 11. do srjede 16. avgusta. Tudi ljetos je bluo na praznovanju vič kulturnih stvari. Med drugim so organiziral u ljepi sali kulturnega doma razstavo ( mostra ) društva beneških likovnih umetnikov in praznik emigranta,
Čeglih je tudi u Sv. Lenartu nagajala slava ura, se lahko reče, da jim je šla fešta kar dobro.
DOLENJANE
U soboto 5. avgusta je u-marla u čedajskem špitalu Cecilia Cernotta (Cilja). U-čakala je lepo starost, imje-la je 84 ljet življenja. Ranj-ka Cilja je bila mama od Franca Cernotta, znanega pjeuca, ki puoje u zboru Rečan. Nje pogreb je biu u pan-djejak 7. avgusta u Kosci.
Francu in usi žlahti izraža pevski zbor Rečan globoke sožalje. Sožaljam se pridružuje tudi Novi Matajur.
Podbonesec
Sreča u nesreči
U torak 1. avgusta se je zgodila nesreča našemu va-snjanu Netu Juretiču. Ko je peju kravo h baku u Gorenji Mersin, ga je razpojena žvina potisnila pod pot, pod zid. Udaru se je u koljeno in glavo. U špitalu so mu j al, da bo ozdraveu u dvajsetih dneh. Juretig je dobar ku-met in skarban govedar. Kadar so ga peljali u špitau, je obupano prosu: «Parjate-lji, skarbite, da ne bojo bu-lile moje krave!».
«Skarbi za ozdravet!» so ga potroštali vasnjani.
«Saj ni nič, lahko bi se bluo kaj hujšega zgodilo!» je jau Neto. Tudi vasnjani pravijo, da bi se bluo lahko kaj hujšega zgodilo, zatuo lahko napišemo, da je biu Neto srečan u nesreči!
U soboto 5. avgusta se je poročil naš vasnjan Juretig Severin, Grozetov po domače. Njega pridna žena je Bertazoli Ezia iz Dro (Trento).
Novič je djelu puno ljet dol po Afriki, sada djela doma, saj je dobar zidar. Mlademu paru želimo puno sreče u skupnem življenju.
Gorenjavas
En jagar vič u Batističevi hiši
U pande jak 31. julija se je rodil Andrea Battistig iz Gorenjevasi. Njega tata Argentino je simpatičen gradbeni izvedenec (perito edile), ki djela že skor dve leti u našem komunu. Njega vljudnost (gentilezza) je že zdauno šla čez konfine naših dolin. Argentino je znan tudi kod dobar jagar.
Prej ko se je varnu djelat u Benečijo, je djelu vahto predsedniku republike, kot «corazziere». Tudi tata od njega žene - Valentin - je biu corazziere in Argentino je tam spoznu njega hči Emilio, ki mu je sada porodila ljepega in zdravega puoba, novega j agra. Kakuo sta se spoznala Argentino in Emilia? Bluo je parabližno to-kole:
Te star koracier je upra-šu te mladega: «Od kod si?»
«Iz Podbonesca!»
«Pru iz Podbonesca?»
«Iz Gorenjevasi!»
«Jaz sem pa iz Ruonca». Odgovori Valentin, ga peje damu in tam je spoznu Emilio.
Sta se poročila in rezultat tega je sada mali Andrea.
Koraciria sta se varnila u rojstne kraje, u Ruonac in u Gorenjovas, s svojimi družinami.
Za zbližat dve družine misli Argentino, kot dobar pe-rit, speljat teleferiko od ene vasi do druge. Troštamo se, da se bo tale pametna turistična ideja uresničila.
Voščimo, da bi živeu Andrea zdreu in veseu, da bi imjeli puno veselja z njim tata in mama, nono in nona.
Bijača
U soboto 29. julija sta se poročila u cerkvi Sv. Jakoba u Bijačah, Raccaro Graziella, stara 20 ljet, in Bernardino Gianpaolo, star 21 ljet, iz Dolenje Mjerse. Zivjela bosta u Dolenji Mjersi.
žlahta in par j atei ji želijo mladim novičam puno sreče in zdravja u življenju in pru takuo puno srečnih in zdravih otruok.
Iz tehničnih razlogov je iz te številke izpadlo nadaljevanje podlistka "Mali Tončič je branil svoj jezik". Bralcem in naročnikom se oproščamo.
Za Kamenico, ki se je tudi ljetos nesrečno končala za-vojo slave ure, so bli na varati novi prazniki in šagre. Ker imamo malo prestora, napišemo le malo o njih. Dolenji Barnas
Če odvzamemo petak, ki je no malo daž strašu, lahko rečemo, da jim je lepuo u-spela (riušila) šagra na lepem. kraju ob Nediži. Praznovali so od petka 4. do pan-dejka 7. avgusta.
Le pande jak 7. avgusta so izvolili tri najlepše čeče (miss) iz Nediških dolin. I-menujejo se Obit Linda, Maria Pia Medveš in Nadia Giacomelli. Organizatorji so zadovoljni z zaslužkom.
Rezija
Tudi u Reziji je strašu daž u petak 4. avgusta na lepim folklornim festivalu, ki so ga organizirali na Produ, in ki je trajal 4 dni.
Nastopile so folklorne skupine iz Furlanije, Kanalske doline, Jugoslavije in
TIPANA
Za nedeljo 13. avgusta so dvojezični plakati ( manifesti), po italijansko in slovensko, napovedovali kulturno srečanje med Slovenci v Ti-pani, simpatična manifestacija, ki jo je organiziralo kulturno društvo «Naše vasi». Je parvikrat v štorji, da se Tipanci oglašajo na manifestu tudi s slovenskim jezikom.
Daž je preprečil večjo u-deležbo (partecipazione), pa ni mogu preprečiti izvedbe kulturnega programa, ker se je ta razvijal v domači dvorani.
Nastopili so pevski zbori (cori) in ansambel «Pomlad» iz Trsta. Manifeštacion je pozdravu tudi šindak To-masino.
Avstrije. Festival so zaključili z nastopom domače folklorne skupine. Poseben interes je biu za nedeljske nastope. Zvečer se je zbralo okuole plešišča več tisoč ljudi. Bilo jih je več tudi iz Na-diških dolin. Rezijani so prav lepo sprejeli igranje beneške «Narodne Klape». Klodič
U nedeljo 6. avgusta so alpini organizirali drugi trofej «Cap. Giampietro Zorzet-tig» štafetni pohod po brie-gu. Za pohod se je bluo upi-salo 15 skupin po tri- tuo se pravi 45, posebno mladih ljudi. Dobila je škuadra iz Klanja, ki je bila takole sestavljena: E. Jussig, Tomasetig in M. Jussig. Dve skupine iz Grmeka so se lepuo plasirale:
Luigi Chiabai, Vogrig Giuseppe in Pio Chiabai so par-šli na 5D mjesto, Sdraulig Piarpaolo, Chiuch Giordano in Primosig Tonino na na 7= mjesto.
VIŠKORŠA
Lepa fešta tudi v Viškorši u nedeljo 13. avgusta, škoda pa, da jim je nagaju daž, saj je bla napovedana mani-festacion za popudan.
Odparli so socialni center (centro sociale) 15 stanovanj za starejše ljudi. Bila je birma, ki jo je opravu videmski škof, potem pa je slediu kulturni program.
ZAVARH- VILLANOVA
Speleološka skupina iz Za-varha in Center za kulturne raziskave iz Barda sta organizirala 14. in 15. avgusta praznik «Sv. Marije avošni-ce».
U Zavarhu je igrala «Narodna klapa» iz Sv. Lenarta in «Pomlad» iz Trsta.
Zastave treh držav in dobrodošlica v treh jezikih je pozdravljala tiste, ki so prišli na rezijanski folklorni festival
Mladinci iz Grmeka, ki so se udeležili štafetnega pohoda.