112 
Enako je treba popraviti domnevo, da bi žensko kntuo ime Marina, ki naletimo nanj med 
predniki Wolfove matere, Lilo italijansko {3); ohlika Marina za Marijo je bila še v 18. sto­
letju med Slovenci zelo radirjena in ni upravičeno, sklepati iz oje na italijansko 1rnreklo. 
J. G 1 ase r.
O CUTARl je objavil Laszl6 Na g y zanimiv članek •A csutorac (z nem!ilcirn posnet­
kom) v somboteljski reviji Duoaotuli szemle 1940, 11-31. Avtor podaja zgodovino čutare, 
ki je znana že iz 1>redzgodovine, ki pa je dobila svojo osnovno izohliko v klasičnem Sredo­
zemlju. Od tod so jo razfaiU Jugoslovani v Srednje Podonavje, kjer je postalo v XYill.- XlX. 
stoletju sestavni del madžarske uorodopi�ne kulture, Način in vrste izdelovanja čutn"I' podnj:i 
Nagy po izdelovalnicah v Vcszpr6mu ter na Balkanu. 
Nagyjevi iztledki bodo merodajni tudi za 11aš1: kraje, vsaj v Prlekiji, kjer je po nailih 
ugotovitvah leseno čutara uvozno blago s sejmov na črti Radgonn-Varaždi n, kjer po so se 
doma izdelovale (Sv. Aoton v Sl. g., Turjanci, Lemberg) glinami čutare v obliki kolačev, 
ki so se nndeli na podlaket, medtem ko ee je lesena čutara nosila un plntneoem, viiusih tmli 
usnjatem jermenu. Cutaro so v teh krnjih nndomestile do koncu XIX. stoletja lesene in gli­
ruute bariglice v raiuih ohliknh od 1,0dčka do vedrca. 
Domač itdolek pa je bila čutnra najbrž na Pohorju, za kur govore z znčetnicami lastui­
kov opremljeni primerki iz prejšnjega stoletja, ki jih nnjdemo lie danes v rnbi n. J}r. v Ru;nh, 
iu čutare, izdelane v Frnmu. Obliko Jomačil1 lesenih in glinastih čutar jo koncem XIX. stuletjo 
uporahila za �,•oje kameninaste izdelke tudi tovarna v Lihojali, ki po jih je prenehala iz,Jo. 
lovati le prccl svetovno ,•ojuo. F r a u jo B n t 
t.mA VLJINJAKI NA POlTORJU. Kot 1lor1oluilo k beležki o mravljinjakib v lanskem 
Cuopisu (1939, 140) smo po posredovanju g. ing. S. S01o;ka v Mariboru, ki mu bodi u lo 
i ircčena najlcpijn zahvala, prejeli o nabiranju wravljinjil, jnjčco podroben opis, se5tovljeo 
110 ,trokovuih nuvedhuh večletnega mrnvljinjaka pri St. Kungoti na juinem Pohorju, torej 
nodvomno avtentičen. Po poklicu je dotični mravljinjak gozdni te1or, v letih krize, ko je 
bilo mulo zn8lu,.ka, 11u jo za.-cl poleg tega nnbirati tudi gobe in mravljiuja jajčeca. 
Začne se nabiranje okoli Petrovega, t. j, konec junijn, in traja Ju koncn avgustu. 
Potrebna je „m,j oa. 75 cm dolga leseno žlica i11 dve rdeti, ki 110 položeni Jrugo oa drugo 
v roidnlji 30 cm. Gomje rešeto mora hiti (iiolovo, spoJnje pienično, lahko pa je tudi 
uckoliko gostcji;e, Mrovljiiče se otlpre 1011,, kjM rosijo nanj jutronjc souue, ker se na tej 
strani n11! 111 ja oojvcč jujocc. Z žlico �ll jajčeca zdevljcjo v gornjo rešeto i11 presejejo, tnko 
,la se večji del igliclcvjn odstrani iu ostanejo na spodnjem rešetu jajčeca ie za silo očiičcna. 
Tako dohljenn jajčeca, med katerimi pa je ie veliko mravelj, ae 11re1ojo v vrečo in vroča 
nato v kofo prcnMe na določeno mcato, k tako zvani či,tilnici. Ci,tiluicu se ntapr"' i v go1.du, 
kjer je oa rn�11olngo vo1Ii1. Kruj se temeljito ofisti raaie in zemljo dobro s1olče, dn je povdina 
popolnonui gladko. Okoli prostora, ki naora merili ca. S m
1
, 10 napelje vodo, da 10 11m1vljc 
oo morejo rulc11i. Tik ob vodi ,o tako upravljeni otoček pokrije , au,rekovimi ali jelovimi 
vejicami. Jajčccn so z 111ru\ lju111i in lic no Jl0(}{1l110111n odatraujtnim 1111e1jcm vrc,1 na,njcjo 
v nodino otočka, od kodc.-r mravlje Lnkoj učno prenaiati jajčeca pod vejico. 11510 in ,lrugr 
rmllli mora mravljiujak aproti od11r11ujov111i, drugače l,i 11111 mrnvlje tudi to znotilo po,l 
vojicl', J,, �uvnrujojo svojo ial
cg o. Toko oči�čeoa jajčeca pridejo v 111lilnic(I. Ta 10 11111ir1vi 
na ta način, da se un rnvntm 11ro11oru iabijejo v 11c111ljo i koli, vi8oki 1'5 ru, ol, to pn att 
11rilr1lijo 1lnk1•, tuko du 11n1t111111 nrkak 11ri11m0Ličen pro11or. Sredi tega pro&tor11 ae moi'no 
zakuri in nola11a tako Jol110, da 1e oolicro dovolj ierjnvice, N�to u, ve11 kole napne i'll vreč 
,c:Jita rjuh a, ni, rjnho pn 10 nn,ipljaju juji-,•co L mravlj111ni. ZaraJi vroijloe !1.ll'!J.Cjo mravlje 
na vrh in •11 takoj oprimejo vrele, ki jo mravljinjak v ta namen pogrrtc preko rjuhe; 1 
vrečo jih oato #trne v gord. To �o punnvljM, ,lukler ui10 jnjčcCJI popolnoma čisla, Trel,a jih 
je nato lio aušiti, in �icer ta_ko ,lolgo, do zailno pri mciGOju moi'no lumeti. Ko NO ol>lndijo, 
morajo imeti onotnu l,arvo In biti proln,: čo jih vzamemo v pe1t iu atimemo, se morajo 
zrav11111i iopct v pr('ljinji 1111lohj. 
J. C la , o r,