Poštnina plačana v gotovini	Cena	Din	8
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11930/31
SERU« fl-000001
(Ljublna srečka)
Premijera 20. riovembra 1930
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
' '
UREDNIK: FR. LIPAH
Novosti za danib^e plašče pravkat došle!
A. & E. Skaberne Ljubljana
SEZONA 1,930/3!	DRAMA	ŠTEVILKA	7
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Piemijera	20.	novembra	1930
Ost:
Aleksej Tolskoj: Serija A-000001
Pisatelj in dramatik sodobne Rusije, Aleksej Tolstoj, znan po svojih utopističnih romanih, črticah, stopa s komedijo o deklici Lubi, ki je zadela s svojo srečko glavni dobitek, prvič na deske našega odra.
Vsa tabula je majhna, a izredno apartna in s poznanjem odra izpeljana. To bi bile sicer vrline, a vsekakor premajhne, da bi dajale komediji veliko vrednost, ako bi Aleksej Tolstoj ne bil tudi poet... In baš vj tem, kako oblikuje ves ta pestri svet petrograjskega predmestja, tisoč nijans in potez odlikuje njegove like in pa še nekaj, kar imenujemo tako na sploh, ako prečitamo delo, ga gledamo: to je rusko, tipično rusko ... In mi ne poznamo sodobne Rusije, od prej jo poznamo... pa je ostalo ono rusko le še vedno ono, kar si pod tem predstavljamo ...	*
Kaj se zgodi v tej komediji? Moj Bog, nekaj prav enostavnega, kar bi si mi vsi želeli, odnosno želimo: ubogo, brihtno in dobro dekle Luba: ima srečko, ta je izžrebana in je glavni dobitek. Zadeva je pa taka, da ve in izve o tem vsa njena okolica, le ona, Luba, ne ... Pa se začne gonja za tistih 25.000 zlatih rubljev, pa Luba odda to srečko, dobi jc nazaj, spet izgubi, dokler na koncu ne ostane spet pri njej, odnosno njenem fantu, korajžnem študentu Aljoši . .. Luba je srečna: doto dobi in moža ... Mladi par odhaja v solnce, srečo — z njima gre pesem mladih src ...	*
Seveda je vsa ta zadeva napeto in zabavno prikazovana... Tu pa tam prinese veter modrosti, ki so od vekomaj... Potem je še okolica. Periferija velikega mesta, nove razmere in novi ljudje, ali pa taki, ki skušajo novi čas doumeti... Tako srečamo tri ali štiri tičke, Semjona, ki 'je po poklicu žepar, šašujova, lokavega oskrbnika stanovanjskih hiš, gledališkega igralca Hi-nina in domišljavo revo, gizdalina Rudika. V te štiri šine vrag in pohlep po novcu jih goni za tisto usodno srečko. Da, da res je, vse konča dobro,, nihče ni kaznovan, tudi Čeka se ne vmeša v stvar — a malo, malo manjka in noži, ki zabliskajo trenutek, bi utegnili poslužiti strastem ...
1
Košček nove Rusije je to — košček stare Rusije... Tiste, ki izumira... Penzijonist Judin z bolnim psom in stara šivilja Žuzina ... »Mnogo smo preživeli«, pravi, »vojno, komunizem, lakoto, a kaj se je izpremenilo? Nič! Le omet na hiši odpada in še malo bolj umazano je ... Tat Semjon modruje na vprašanje Aljoše, če je denar res vse na svetu: »Skoraj da, gospod, kajti vsak je sebi najbližji...«	*
Tiha je ta komedija, slika življenja ... Luba in Aljoša gresta v srečo, šašnjev k metli... Judin, žužina čakata, upata... Na kaj? In drugi? Vsak po svoje: srečke v nebeškem rešetu zadenejo vse ... Glavnih dobitkov je pa le malo.
Misli o gledališki kritiki
Viktor Baseh, pisec te refleksije, je profesor estetike na Sorboni v Parizu, hkrati pa ugleden francoski gledališki kritik. Preteklo leto je zbral nekaj svojih poročil v knjigo z naslovom: Etudes d’esthetique dra-matique. Pričujoči prevod pa je odlomek uvoda iz omenjene knjige. (Op. prev.)
Res, hotel sem podati vse emocijonalne tresljaje v vsej njihovi intenziteti in v vseh njihovih barvitih odtenkih, kakor sem jih doživljal, ko sem poslušal kako dramsko delo. V tem pogledu je moja kritika — kakor sploh vsaka kritika — izrazito impresi-jonistična. V glasoviti polemiki, ki sta jo imela Brunetiere in Jules Lemaitre, je imel prav pač Jules Lemaitre. Če imaš pred sabo skupino; platno, simfonijo, popisan list ali vprizorjeno sceno, je treba najprej poudariti to, kar sem že na dolgo in široko dokazoval v svojem Eseju o Kantovi estetiki«, namreč: da je vsaka kritika subjektivna. Eno samo merilo poznam za lepoto ali nelepoto umotvora, in to je: ugodje ali neugodje, ki ga opazovalec doživlja. Kritika, kakor jo — vede ali nevede —- pojmuje Hegel, in na kateri sloni vsa dogmatična kritika od Augusta W. Schlegla do Brunetiere-a, se je nedvomno preživela.
Toda če sem pravkar zapisal, da je prvo in najvažnejše vprašanje, kako umetnina name učinkuje, priznavam s tem, da obsegajo moji vtisi še druge elemente, pri katerih se hočem zdaj pomuditi.
Najprej: edina naloga gledališkega kritika ni, da registrira le učinek, ki ga napravi delo nanj, pač pa mora preiskati tudi učinek na vse one, ki so pri isti predstavi navzoči. Vsaka umetnina se porodi iz sodelovanja umetnika in gledalca. Tako sodelovanje pa je, kadar gre za dramatično delo, bistveno drugačno kot sodelovanje pri delu katerekoli druge umetnostne panoge. Povsod drugod, razen pri dramatski umetnosti, se razpleta dialog med dvema osebama: med umetnikom in opazovalcem; če se oba strinjata, se ukreše estetska iskra; če pa ne soglašata, je delo obsojeno in zoper tako obsodbo ni prizivne instance. ' motrim oprsje, platno, ali če leži pred mano list iz knjige ali pa
2
sešitek not, sem s kiparjem, slikarjem, pesnikom ali skladateljem sam. Prav nič me ne moti, če na primer jaz uživam, drugi pa ne. Kajti, če pripovedujem potem publiki o doživetem ugodju ali neugodju, ji pač govorim le o ugodju ali neugodju, ki sem ga doživljal sam.
Povsem drugače pa je z dramskim delom. Drama se po svojem bistvu ne obrača le na posameznika, ampak na zbrano maso. Še se sicer plete dialog, a ne več dialog med umetnikom in enim gledalcem, temveč med umetnikom in množico. Kritik ima tedai v tem primeru opravka z dvema osebama: enkrat s seboj kot edinstvenim pojavom, samotno dušo; istočasno pa je del zbrane množice, on mora biti del te množice, njegova individualnost se mora odpreti individualnosti bližnjega, njegova duša m o-ra sprejemati tresljaje drugih duš, okna enote se morajo odpreti velikim emocijam mase, katere majhen drobec je on sam. Vse druge panoge umetnosti so bistveno egoistične, edino dramatika živi od simpatij — v pravem pomenu te vzvišsne besede. Vzajemno trpljenje, vzajemno uživanje, vzajemno veselje, to je prava vsebina dramatske umetnosti, te dionizijske naslade.
Iz te dvojne uloge dramskega kritika — istočasno samotnega opazovalca in dela kolektivnosti, kateri se ne more popolnoma odtegniti — izvirajo vidne posledice, ki jih lahko kontrolira vsak gledalec, kajti vsak je v neki meri kritik. Primeri se tedaj lahko dvoje: prvič, da deli kritik, samotni opazovalec, veselje ali ne-veselje množice,,v tem primeru ni potem nikakršnih težkoč: treba mu je le registrirati lastno emocijo, ki se neizmerno stopnjuje in okrepi z emocijo sogledalcev. Ali pa, da kritik, samotni opazova lec, ne deli vtisov sogledalcev: ti uživajo, on je indiferenten; ti jočejo, njega ne gane; ti se smejejo, njemu, pa ni za smeh. Kaj naj napravi v tem drugem primeru? Ali naj ugotovi to nesoglasje? Seveda, to je prvo! Pa je to tudi vse? Nikakor. To bi bilo le vzporejanje enega dojma z drugim, in kakor si ne more ustvariti bravec sodbe, če prečita samo kritiko, tako se tudi bravec ne bi mogel opredeliti napram obema nazoroma.
Ne gre le za to, da se ugotovi disharmonija, treba jo je tudi razložiti. No, zdaj je padla beseda »razložiti«, kar pomeni, da se pridruži umetniški emociji tudi miselni faktor in postane njen nerazdružljiv del. In prav v tem oziru nima Lemaitre t^ko neizpodbitno prav, kakor Brunetiere, odnosno Hegel. Kritik naj torej poda vzrok nesoglasja, ki se je pojavilo med njim in publiko, izvaja naj iz tega posebnega pojava, ki je povzročil konflikt, splošno pravilo, ali da porabim pošteno ime, iztakne naj splošni zakon.
Dramski kritik — tako bi ga definiral — je človek, ki se je poklicno bavil z dramatično književnostjo. Zasledoval je zakoniti razvoj panoge od mešanih plesnih in pevskih zborov, iz katerih se je namreč razvila drama pri divjakih, kakor pri božanskih Grkih, do dramatičnih fresk Shakespearejevih in Lope de
3
Vegovih, do'karakternih komedij Moliereovih, klasične tragedije Racinea in Corneillea, filozofskih dram Goethejevih, liričnih dram Victorja Hugoja, komedije nravov Augiera in Dumasa in končno, ne da bi našteval sodobno dramsko produkcijo, do dram patoloških duš Ibsenovih. Izobrazba, ona, po kateri se kritik razlikuje od publike, ga usposablja, da lahko primerja; posebna vzgoja mu pomaga razlikovati genre in ustvariti vrednotno lestvico. Izobražen okus je tisti kritikov organ, ki mu pomaga izluščiti iz stare gledališke prakse tehničnega kolesja miselno siromaštvo in duševno praznoto ter spoznati v nerodnostih začetnika nova obetanja mladega talenta. Vsi ti miselni preudarki pa ne bodo zadušili plamena njegove emocije nasprotno, neprimerno bo obogatel in se ojačil.
Prosim, da me prav razumete! Ne trdim, da mora kritik mehanično krojiti umetnino po togih formulah in da se mora zadovoljiti s tem, da najde prostor v predalu tega ali onega stila, te ali one vrste, da mora potem prekrižati roke: za tako opravilo je dober kmalu kak birokrat. Ne, naloga kritika, ki v resnici zasluži to ime, je dosti višja in mnogo težja. Biti mora predvsem občutljiv, najti mora pot do naivne gorečnosti preprostega gledalca, ki pride v gledališče, da se nasmeje in izjoče, ne da bi se okomatal s teorijami, pravili in zakoni. Toda v trenutku, ko se emocija pojavi in se ohladi, mora kritik s svojo inteligenco uravnati tir, ki ga čustveni sunki zrahljajo, z napetim opazovanjem jih mora raziskovati in na to krojiti zakone, ki jih je v dobi svo-zega študija zasledil.
Ti zakoni pa niso samovoljno izmišljena pravila olasuljenih pedantov, niso mefistovsko izvita iz trte samo zato, da izpodjedajo geniju krila, kakor si mislijo mladi avtorji. Ti zakoni so po eni strani trajne in večne nujnosti ki so se usodno usilile onim, ki so tolmači kretenj igralcev in igralk na odru, kot izraz njihovih življenjskih vizij. Po drugi strani pa so spet začasne in premenljive nujnosti, odvisne od zgodovinskega trenutka, ko je avtor živel in ustvarjal, od običajev naroda, kateremu je pripadal, od pogojev, ki vplivajo tisti hip na dramsko produkcijo. Kritika mora ločiti eno in drugo, zlasti pa se mora zavedati, da je genijalnost v tem, da ustvarja nove zakone, da ruši pregrade, s katerimi so se zadovoljevali še njegovi predniki in da oblikuje v neskončni materiji like, ki jih ni pred njim še nihče slutil. Kritik mora biti torej istočasno tradicijonalec in novotar, brezobzirno vdan bistvenim zakonom vrste in široko dostopen vsem zametkom novih in rodovitnih kali. Biti mora prežet z lepoto del, ki so prestala vse modifikacije okusa. Treba je, da kljub nekaterim kričavim maskam, ki vso stvar kaze, podpira vsak nov poizkus z navdušenjem in upanjem onega, ki živi večno v pričakovanju neznane Lepote.
To je, po mojem mnenju, ideal dramskega kritika ...
Prev. Alfonz Gspan.
lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. t'r-dnik: Fr. Lipah — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani
CAU3>rvtiQ /jcrf/t*
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V
Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja
CONTINENTAL
(WANDERERWERKE)
POPRAVILO!
Pisalnih — Računskih strojev
JAMSTVO!
Prešernova ulica 44
Telefon intr. 2636
Ivan Legat, Ljubljana
Partar: Sedeži I. vrste
Red C
SERIJI
(Ljubim srečka)
Komedija v štirih dejanjih. Spt*eksej Tolstoj. Poslovenil 0. Ž.
Režiser: prof. O. Šest.
Ljuba Aleksandrovna, dekle iz province.................................Mira Danilov«
Aljoša, dijak .	....................................................
Ivan Kuzmič šašnjev, hišni oskrbnik....................................Cesar
Adolf Rafailovič Rudik, gizdalin.......................................Železnik
Sjemjon Višalov, imenovan »grof Prukca«, tat....................... Kralj
‘MjMjjonro prijateljica  ..............................................Medvedova
Mihajl Mihajlovič Berjukov. elan hišnega komiteja	.... Jerman
Valentin Apolonovič Hinin, gledališki igralec . .	.	Daneš
Evdokija žužina šivilja	..................................	P. Juvanova
rjodor Pavlovič Judin, upokojen uradnik ....	Plut
KruPie	.......................................................‘	Lipah
Grigorij Saharovič, gospodar vinske kleti.........................^evar
Ljovkin .......................................................
| Ivan Uhov, posestnik zlatih rudnikov...........................
Uhankin........................................................
Sonja Ogurcova.................................................
Deček s časopisi...............................................
Mož v ruski bluzi.................................................Smerkolj
Mož v usnjeni janki...............................................Bratina
Berač.............................................................Sancin
Debela ženska . .	‘..............................................Rovanova
Natakar ..........................................................Zorko
Kaukler Skrbinšek Potokar Slavčeva * * *
Gostje v zai 'gralnici.
I. slika: dvorišče v petrograjskem predmestju. II. slika: zakotna be< Ul. slika: kavkaški restavrant. VI. slika: Nevsko nabrežje.
Dejanje se godi v Pe 8(Ju. čas: sedanjost.
Blagajna se odpre ob pol 8.
II. - III. vrste IV.-VI. „ VII,-IX. „ X. - XI. „ XII. -XIII. „
Loie v parterj* I. reda
H. reda V
Peti ložni sedel’
Konec ob 10.
Balkoni Sedeži I. vrste
„ H.
Galerija i „ I. „
„ ll.
HI. „
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
I biaff*) tarnam gladaliiiu od 10. do pol 1. la od 3. do S. ura
V četrtek, dne 20. novembra 1930.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
pr/uo
:’ptTTT;
Prvi prostor
med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema
Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih
malih oalasovi
Po gledališču sestanek v
KAVARNI „EMONA“
prvovrsten salonski in jazz orkester
V restavraciji dnevno
PLES
Točna postrežba	Solidne	cene
Delniška družba pivovarne „UNION“
priporoča svoje Izborno svetlo in LJUBLJANA - MARIBOR črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit
Brzojavni naslov: Pivovarna Union,
Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023
BOBRA MISEL!
ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE,
to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo
Domača zavarovalnica:
Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavijau v Ljubljani
se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176 ———
Elitni lclno Maflca
Tel. 2124
Edini zvočni kino v Ljubljani
z najboljšo svetovno zvočno aparaturo
WESTERN ELECTRIC
V	mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov:
„No, no Naneta“
Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje
„Smei se in plakaj!"
Najnovejši govoreči film • s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal
,.Tango ljubezni**
Briljantna filmska opereta
V	glavni vlogi Wil!y Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik“ in „Dvoje src v */< taktu")
»Ljubljenec bogov"
Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa
»CiHy“
Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller