¿V. N. O I ttn I Oni« ilnLIUUIini I mniiwvuw
Eingelangt am > 2 MHZ. 1917 Beilagen
12. ätevUka
List ljudstvu v pouk In zabavo.
ta v Maribora	ftadoKni«aoJMto6K,p«ita» 3 K ta xa tete M» !•»*,
»K, — Nfereéséaa se	m; UyrxvSene „Skwñwk*« Oogywtojtf»
— Prnoacari SsH rtmejt) 12 rte - UwAtflí*»: Koro»« ees«« ffcw, 9. —
u*iob±ÍMO, taaerate ta refetaatacgc. M «Ént 24 vta., a¡i kar je tete, 1 kvadratni enrttawter prestam ataK I4Al 2« nitaste ta rafcwíe vaste petftvrst* M	ta Ptwkao 3t vta. — iwwrtl ae «^.»afe ib teste «pgfttas
» Äas^ k ií, m
ff? «ffS&S^R1, —-
iwíkfct v

E7
t?-
Revolucija na Ruskem*
Na Ruskem je izbruhnila revolucija. Rodila io je lakota, vodila pa želja po svobodnejši ustavi. Delavci niso imeli dovolj jesti, omikanci ne dovolj prostosti, «ato so se združili za revolucijo. Anglija je s svojimi mnogoštevilnimi kupljenimi in nekupljenimi pristali, ki jih je razdelila po Rusiji, netila uporni duh« Kop so se tudi Častniki, ki bi morali biti carju najbolj zvesta, pridružili uporniko)m, je revolucija imela vspeh. Uporniki so odstavili carja. Prisilili so ga, ¿a je podpisal oklic na ljudstvo, v katerem ss odpoveduje prestolu, za se in za svojega sina Alekseja. Na to so pozvali carjevega brata Mihaela Aleksaadroviča, da sprejme carsko krono, a Mihael se Se obotavlja. Tako je Rusija trenotno brez carja. Ker j» ruskemu ljudstvu car to, kar sta nam papež in eesar skupaj, najvišja cerkvena in najvišja državna oblast, za to je dvomljivo, ali si bo nova v-lada brez t ar] a mogla pridobiti srca ruskega prebivalstva. V istini še uporniki niso gospodarji položaja, Se vedno trajajo spopadi in nemiri. Javlja se tudi, da so se kmeti in mnogi generali zavzeli za odstavljenega earja. Čeprav je odstavljen car slabič in neodločen, vendar ni verjetno, da bi se dal krat-komalo, brez vsakega odpora odstaviti. Pričakovati Se imamo torej v Rusiii novih bojev in nihče ne ve, v kaki smeri se bodo revolucionarni dogodki razvili.
Ali bo sedaj mir, tako se vprašamo mi, ko či-tamo o ruskih nemirih. Na to lahko odgovorimo: Ce bo sedanja revolucijonarna vlada zmagovalka in čislala na krmilu, se bo vojska nadaljevala z vso silo. Ako dojde po težkih bojih odstavljeni car zopet na prestol, je verjetno, da bo hotel mir, de si uredi državo. Na vsak način pa je Rusija o^lal liona vsled teh dogodkov in še bo bolj oslabljena, ako nemiri kmalu ne ponehajo, ampak naraščajo
Notranji voditelj upo.a. je profesor Miljukov,
LISTEK.
¥ojni spornimi
(Napisal Januš Goleo.)
(Konec.)
Tu se je prismukal k meni, ki sem jezdaril na čelu karavane, narednik, oče Urban ali „mat1 nebeška", kakor ga je zvalo vse pri polku. Mož je po rodu Goričan in je v mirnih časih nadzorovati kaznjence po tržaških zaporih. Za dobo vojne so mu pa poverili nadzorstvo mesarjev pri našem polku. Midva sva bila znanca in prijatelja, ker je bil mož poleg mesarske obrti še moj mežnar in ministrant. Kratko popisano, naš „mat nebeška" je bil za vse pomoč v sili. Mat' nebeško so mu natovorild, navrh krstnemu svetcu sv. Urbanu, njegovi tovariši, ker ]e pri silno bogamolnem duhu imel navado, da je puhal pri vsakem stavku pobožne vzdihe, ki so začeli puhteti z uvodom: „Oh, ti mat' nebeška!" No, ta nafi oče Urban je bil pri pokopališču v Seralincih resnega mnenja:
„Gospod, naj nikar ne zamerijo, pa konji so božja stvar. Moramo postati za nekaj ur, da jih nakrmimo in napojimo."
Že iz navade sem tudi to pot posluhnil „mater.' Postali smo z vozički nb cesti, razpregli in položili konjem. Ljudje so lomili plotovje in netili ogenj, da si skuhajo Črno kavo. Jaz sem prctezal vsled ježe o-trple ude po cesti, Nisem dolgo šetal, mi je že po-ldnil mat' nebeška:
„Pripravil sem Vam ogenj in sedež, samo zr menej posiopite!"
zunanji pa Anglija. Delavstvo in vojaštvo, ki je šlo v boj za upornike, bi rado kruha in miru. A dobilo bo le, ako se ustaja posreči, nove mogotce in nadaljevanje vojske. Ljudstvo bo goljulano, Najgrše na celi revoluciji pa je, da se car ne more zanesti niti na svoje častnike* Grdo je tudi, da revolucionarji, ki pridgajo ljubezen do domovine, v isti sapi izročajo svojo domovino tuji državi,. Angliji.
Kako so se nemiri začeli.
Kakor smo že v zadnji številki „Slov. Gospodarja" pisali, so se nemiri po malem vršili v Petro-gradu že teden pred nedeljo, 11» marca. Posebno od četrtka, 8. marca naprej so se nemiri ponavljali vsak dan« Glavni nemiri pa so buknili na dan dne 11, t. m. in sicer v jutro na vse zgodaj. Razpoloženje prebivalstva in vojaštva je bilo že pred nedeljo skrajno razburljivo. Stara vlada pa je razburjenje ljudstva še povečala, ko je priporočala oarju, naj dumo (ruski državni zbor) razpusti. Poleg tega pa je še bilo pomanjkanje živil vedno večje. Revolucijo so podžigali tudi angleški in francoski agenti ter razdvojenost na carskem dvoru, kjer je velik del članov ruske carske hiše baje že davno sklenil, da se carja Nikolaja odstavi, ker se je baje zadnji čas car z njegovimi ministri vred kazal precej prijaznega miru.
V nedeljo, dne 11. marca, ob jutranji zori, so v Petrogradu lačne liudske množice naskočile pekarne in prodajalnice živil. V nekaterih urah je bilo na stotine prodajaln razrušenih. Na ulicah so se zbirale velikanske množice ljudi, med njimi na tisoče stav-kujočih delavcev,. Množice so vpile: „Dajte nam kruha! Sklenite mir!" Ko so se pojavile vojaške čete, in so začele razganjati razlučene množice, so metali na vojake kamenje, jih bili s palicami in celo streljali na hje. Tudi vojaštvo je začelo streljat. Vendar je že takoj ob začetku nemirov stopila velika večina petrograjske posadke, ki je štela nad 30.000 mož, na stran upornikov. Množice so se do poldneva polastile večine javnih poslopij in uradov na severni strani reke Neve, dočim v glavnem delu mesta uporniki niso prišli takoj do moči. Proti poldnevu pa so pričele množice upornikov kljub silnemu ognju iz strojnih in navadnih pušk prodirati čez veliki most reke Neve v glavni del mesta, Razvila se je pravca-
j ia bitka. Pokalo je kakor na bojni črti. Razdivjane ljudske množice so vpile in tulile, vojaški in vstag-ki trobentači so trobili, poveljniki so klicali: „Uboj, u boji" Takoj v prvih popoldanskih urah so se ljudske množice, ojačene z mnogimi tisoči upornih vojakov, polastile tudi glavnega dela ruskega prestol-nega mesta. Do večera je le malo carju zvestih čet ostalo na nasprotni strani; celo več polkov carjeve garde je uskočilo v tabor upornikov. Mesto je na več krajih gorelo. Borba za posest Petrograda se Je nadaljevala celo noč od nedelje na pondeljek. Mrtvih in ranjenih je bilo do nedelje zvečer 300 do 400 oseb. Stare ministre so vrgli v ječo.
Uporniki se polastili petrograjske trdnjave.
V noči od nedelje na pondeljek so se uporniki polastili tudi petrograjske trdnjave. V glavnem delu trdnjave je imel službo gardski polk ki je bil zvest carju. Polk se je upiral z vso silo in se je j na v-o moč branil predati trdnjavo. Ko pa je pa-: del največji del trdnjave, imenovan Peter Pavlova trdnjava, v roke upornikov, se je po ljutem boju udal tudi omenjeni carju zvesti polk. V trdnjavi se je nato nastanil generalni štab uporniških čet.
Tudi trdnjava Kronstadt v rokah upornikov.
Očividno je, da se je ustaja med vojaštvom skrbno pripravi ala. Večina častniškega zbora je bila na strani upornikov. Nekatera poročila pravijo, da je celo načelnik ruskega generalnega štaba Aleksejev uskočil k uporni armadi. V očigled teh razmer se ni čuditi, da so se polastili uporniki celo ene najmočnejše ruskih trdnjav, mesta Kronstadt Posadka te trdnjave se je dne 12. marca uprla carjevi oblasti in šla na stran nove vlade. Poslanec dume Pepelajev, je prevzel poveljstvo trdnjave. Pepelaj^v je, kakor se poroča iz Stockholma, po poklicu trgovski pomočnik in je bil t ot vojak pod-deseta k (frajtar) v nekem iafanterijskem polku.
Druga mesta se pridružijo upornikom.
Revolucijski duh je slavil tudi v drugih me-
Qb pokopališčnem zidu je stalo kos strehe, pod katero je plapolal vabljivo vabeč ogenj. Zložil sem ude na podolgovat zaboj in se zabulil v plamen j t vojnih običajih.
Se kot remšniški kaplan sem se večkrat čudil župnikovemu psu, ki je v zimskih dneh nepremično strmel v žrjavico. Obsodil sem tedaj krivično pseta za prav trapasto žival, ki tako neumno dolgo polu-kava plamen, A v dolgočasnih vojnih dneh in nočeh sem izkusil sam na sebi in na drugih, da hrani o-genj za človeško oko nekaj trajno privlačnega. Po cele dni in noči smo budali kot prikovani v tlečo žrjavico, brez pogovorov, brez misli.
Tudi tokrat ob vaškem mirodvoru sem se zakopal z očmi v goreči ogenj, podpri sklonjeno glavo m mislil na nič . . .
Mat' nebeška je varil čaj in molčal proti svoji, sicer brbljavi navadi.
Kake dve uri sem nepremično zrl v že pojemajoči ogenj, pil požirkoma čaj in prisluškoval enakomernem hrustanju konj. Ogenj je pogorel, živali se najedle in napile in zaukazal sem na odhod.
Vstal sem, pa zaboj, na katerem sem sedel je obvisel za žrebelj na mojih hlačah. Potegnil sem nekoliko preveč z nogo, čul se je rezki r—?sk! Pretr-rane so bile lepe hlače, zaboj pa se je prevrnil z loputom po tleh.
Pred noge se mi je zakotalila izpod prevrnje-nega zaboja — mrtvaška lobanja in nekaj kosti. — Strahotni mraz me ie preletel po vsem telesu, zobje so mi šklepetnili in zapazil sem, da sem počival na stari krsti.
Mat' nebeška mi je pripravil sedež v podra-pani mrtvašnici in pospravil raztrošene kosti pod krsto.
Sam ne vem, zakaj me ie ta vojaku vsakdanji
prizor tako presunil. Pa vendar kot dan jasno je bilo, da me podi roka maščevalne usode za ugrabljene hlače. Oče Urban mi je na licu nezgode zadelal vrzel v hlačah z nitjo med resnim razkladanjem, da tako iletne pač ne bodo več to tolikanj luškane hlače, —
Pot iz Serafine do zaukazanega cilja v Kolan-ki ob Dnjestru je precej dolga. Dospeli smo tjeka] popoldne drugega dne. Kolanki je raztegnjeno in raztrošeno gališko selo ob mogočnem Dnjestrovem kolenu. Za mojega bivanja v taistih krajih je bila ta razsežna vas prazna do jedinega živega bitja, do — mačk. Le te so v precejšnjem številu mijavkale in po-migavale z repčki okrog razljudenih bajt in so mi bile dokaz, da so prebivalce iztirali s silo na višji ukaz.
Razen nas voznikov in konj ni bilo nobene druge vojaške suknje v vasi. Ta je bila lepa! Med tolikimi napori sem privozil do zapovedanega cilja, in nikjer žive duše, ki bi mi povedala: Kam pa sedaj? Kar nabit z nevoljo in negotovostjo, sem vendar le pogruntal po valovajočem dimu, ki se je ko^ lobaril iz smrekovega gozda ob Dnjestru, da menda tamkaj tiči in straži naše vojaštvo.
Moje domnevanje se je vdejstvilo. Kmalu smo se našli Oni lačni in že izlakani, jaz pa zbit in u-trujen vsled dolgotrajnega pohoda. Pripeljana živila in jkrepčila smo porazdelili in moral sem nazaj v vas k vozičkom in konjem.
Šiba božja! Te prazne bajte z mijavkajoče plazečimi se mačld so mi z nekako oledenelo tesnobo o-vijale srce in duha. Bil sem sam med moštvom in konji. Je'dino pametno človeče je bil mat' nebeška, ki je že iztikal za pripravnim stanovanjem, ko sem se povrnil v taborišče.
Koncem vasi je mogočno razsežna pristava s
Kfran 2.
SLOTBNSKI ftOSFODA«.
m, ftftf«a ms.
stih zmagoslavje. Petrogradu so se pridružila mesta Moskva, Kazan, Harkcv, Od sa in še druga. Da bi segla revelucija tudi na kmete, se ne poroča in tudi ni verjetro, ker so kmetje zelo verni m bi pač š!i v upor proti vladi in oblastim, a ne prot; carju. Menda nikjer ni v očeh ljudstva vladarjeva oseba t-ko sveta kakor na Ruskem.
Duma imenuje začasno vlado.
Duma, katere je car odgodil do srede aprila je v nedeljo, dne 11. marca popoidne sklenila, da ne bo sledila carjevemu ukazu in da bo nadaljevala seje. Izbrala je izvršilni (prek: cuški) odbor 12 članov, kateremu predseduj dumni predsednik Roddanko. Ta ojbor se je prog!asil za z?časno vlado, odstavil stare -n je imenuvai nove ministre. Izjavil je, da povzame skro za javni red. Duma je tudi takoj brzojavila carju na fr.nto, da naj se določi kaka oseba, ki uživa zaupanje ljudstva« da se ji- poveri sestava nove vlade.
»evolucijski ministri.
*»
Izvrševalni odbor dume je sestavil novo ministrstvo, v katerem se nahajajo: Knez Lvov, ministrski predsednik in notranji minister; poslanec Milju-kov, zunanji minister; poslanec GuČkov, vojni in mornariški minister; vseučiliščni profesor Manujlov, uaučni minister; knez Saratov, justični minister; poslanec -Ukrasov, prometni minister; Konovalov, trgovinski minister; ŠLngarčV, poljedelski minister; ^T^restšenko, finančni minister.
Najvplivnejša oseba v tem kabinetu je proleSčr in poslaneo Miljukov, Mož je zelo častihlepen, V vojni je najglasneje razglašal star cilj Rusije, da si mora pridobiti Carigrad in prost dohod v Sredozemsko morje, Turčijo hoče razdeliti med četverosporaz-um. Avstrijo pa na več držav, a Galicijo in Bukovi-no priklopiti Rusiji, Miljukov je velik oboževatelj — ¡Anglije.
Ministrski predsednik knez Lvov je v dumi zastopnik Petrograda. Velja kot eden izmed voditeljev svobodomiselne stranke. Bil je soudeležen pri umoru meniha Rasputina,
Car se odpove.
Revolucijski odbor razglaša carjev oklic na ljudstvo, v katerem se car odpove prestolu na korist svojemu bratu Mihaelu Aleksandroviču, Ali je ta o-klic car prostovoljno podpisal, ali ga je sploh videl in podpisal, je veliko vprašanje. Ako ni prostovoljno podpisal ali ako je sploh potvara, potem je vedno večja verjetnost, da se bodo car in njemu zvesti pristaši borili za prestol. Revolucijonarji so razglasili tak oklic, ker poznavalci Rusije pravijo, da ljudstvo proti volji carjevi ne bi priznalo drugega vladarja, ali druge vlade. Za to so morali ljudstvu povedati, da je car sam rad odstopil.
V oklicu pravi car, da so nastale v notranjosti velike težave, ki bi znale škodovati končni zmagi
j Rusije. Ker noče biti nobena ovira, da pride ¡Rusija ; do zmage, za to se odpoveduje najvišji oblasti v ear-stvu. In ker se noče ločiti od svojega ljubljenega sina, za to poverja prestolonasledstvo svojemu bratu i Mihaelu Aleksandroviču, kateremu podeljuje svoj bla-j goslov. Svojemu bratu nalaga, da vlada t soglasju ! z zastopniki ljudstva.. Ljudstvo pa prosi, naj se zbe-| re okoli novega vladarja in naj mu bo pokorno.
Kje je car?
O carju se ve toliko, da je bil dne 15. t. m. gotovo v Pslcovu, ker je njegov oklio na ljudstvo, v katerem se odpoveduje prestolu, podpisan v Pskovu. Seveda druga stvar je, ali je oklic sploh podpisal, ker je lahko, da mu ie tudi podtaknjen. Mnogi so m-nenja, da mu je podpis izsiljen. To pa z druge strani zopet radi tega ni verjetno, ker baje biva car v j Pskovu pri generalu Ruski]u, ki mu je ostal zvest. | Ali mu je Ruski res ostal zvest, ne vemo. Kakor se j iz teh različnih vesti razvadi, ne vemo o usodi oar- ! jevi nič gotovega. Tudi to se javlja o njem, da ga ; mislijo uporniki poslati na Krim, da se ozdravi in j okrepi.
Tudi o usodi caričini smo slabo poučeni. Poročila se glasijo različno: da je bila pri nemirih v Petrogradu ranjena, čeprav ni zelo verjetno, da bi se med nemiri pojavila na ulici; da biva v Carskem se-lu, kjer jo varuje zvesto vojaštvo, a druga vest pravi, da je vjeta v Carskem selu, ker so se oficirji tudi pridružili upornikom; da se je oarica hotela u-smrtiti, ko je zvedela za carjevo odpoved, a da se je v zadnjem trenotku njena nakana preprečila.
Carevič Aleksej se nahaja baje pri svoji materi v Carskem selu ter leži bolaru
Veliki knez Nikolaj NikolajeviČ baje ni hotel s-prejeti vrhovnega poveljstva, ki mu ga Je ponudila nova vlada, ampak je ostal carju zvest.
Veliki knez Ciril baje tudi hrepeni po kroni in je mnogo sposobnejši nego Mihael Aleksandrovič.
Carjevo mater so baje spravili v Kijev, kjer je zaprta.
Kdo vlada.
Po poročilih, k nam jih milostno pripušča angleška vlada je sedaj Rusija brez carja. Stari car je odpravljen a Mihael Aleksandrovič, katere mu so uporniki ponuddi krono, se še obotavlja. Izdal je na ljudstvo oklic, v katerem pravi, da sa mo v tem slučaju sprejme carsko krono, ako se ljudstvo v posebnem, splošnem glasovanju ureče zanj. Dokler se ne izvrši U glasovanje, naj vodi j državo od dume sestavljena vlada, ki naj upe\je splošno, naravnostno in enako volilno pravico za dumo. Tako izvoljesa duma naj sestavi novo ustavo.	^	* * >
Sliši o se glasovi, ki pravijo, da se Mihael namenoma obotavlja sprejtti krono. Rad bi carju pomagal in na omenjeni način misli pridobiti zanj dovolj časa, da car lahko začne boj pr»ti upornikom.
Sedaj vlada terej od dum? sa«tav|aoa vlada, ki stoji popoinema pod aagleškim vplivom in ki se je vsled tega morala odločiti za nadaljevanj* vajske z vsemi silami.	h
Kaj hoče nova vlada.
Začasna vlada z ministrskim predsednikom Lvoyom na čeiu ie razglasila svoj program, v katerem ebefa, da bodo pomilošieni vsi po i iti ni zločinci; da se bo v Rusiji smelo svobodno izražati mnenje, svobodno vse tiskati in svobodno snovati društva ter zborovati Priznava se pravica štraj-kov. Odpravlja se razlika veh družabnih verskih in narednih zadev; postavodajalstvo se bo delilo s carjem; v dumo se bo volilo na podlagi splošne in enake vclilne pravice. Policija se bo rekrutirala iz vrst nerodnega vojaštva; tudi v občinske odbore se bo vclilo po splošni in enaki volilni pravici
Zakaj revolucija.
Pri takih velikih dogodkih je aavadna več razlogov. Toda glavna razloga, da je prišlo do preku-oije, sta pač ta dva: Ljudstvo se je ža naveličale vojske in si želi miru. Vojska je pobrala iz vsak® ruske hiše najboljše mladeniče in može. Mnogi, m-nogi se ne bodo nikdar več vrnili, obležali so na bojiščih. Na kmetih je začelo primanjkovati delavcev, v mestih in tovarniških krajih tudi živil. Dovoz živil in premoga je bil posebno to zimo že zelo nereden. Trpeče in gladujoče rusko ljudstvo pa Je «raven moralo gledati, kako nekateri mogotoi žive v izobilju. Vedne preiskave in aretacije t>o dokazale, da to izobilie ni vedno pošteno pridobljeno. Veliki knezi, mogočni generali in visoki činovniki so kradli in poneverjali. Ljudstvo si ni moglo in ni znalo pomagati, a bilo je skrajno nezadovoljno in nemirno, posebno po mestih* To nezadovoljnost in vznemirjenost so — in to je drugi glavni razlog — porabili omi« kanci po mestih, da so zahtevali za dumo (ruski državni zbor) postavodajalstva in nadzorstva, kako m postave izvršujejo, Vsled revolucije, ki je nastala p© rusko-japonski vojski, je sicer car upostavil dumo« a njenih sklepov se je vlada držala le, ako Je hotela. Sedaj hočejo, da mine samodrštvo, in da oar z dit-mo deli postavodajalstvo in nadzorstvo. Ljudstvo Je v sedanjih razmerah, ki so zavladale v Rusiji, to razumelo in za to so omikanci po mestih lahko šli na svoje delo, na revolucijo. Stradajoči delavci po mestih in z vojsko nezadovoljni kmetje-vojaki so se Jim pridružili. Seveda ljudstvo ne bo prišlo na svoj ra» čun. Svobodomiselni omikanci ga bodo, kakor pov-* sod, tudi v Rusiji goljufali. Mnogi izmed njih bodo postali ministri in vplivni gospodje, ustavne pravica bodo sicer tudi večje, toda kruha in miru revolucija, kakor sedaj izgleda, ljudem ne bo prinesla, kei? so voditelji pod vplivom Anglije in Francije za brez»
bil rad fiorinil oče Urban, A vsa ujegova gostobesedna hvala stanu je bila tokrat zastonj. Popolna samota, praznota in zapuščenost, te tri pijavke so me tako grizle, da sem sklenil rajši ostati na prostem, pod milim nebom, kot v praznem gradu.
Mat' nebeška je še nekaj godel o mladostni pla-hosti, a mi vendar postavil sredi med vozovi prostoren šotor z ležiščem, mizo in klopjo. Pod komisno platneno streho sem se počutil bolj domačega, ne tako zakleto zapuščenega in osamelega.
Pod tem šotorom sem bival v lepih in deževnih dneh blizu tri tedne. Dolgega časa in duhomorne samote sem se napil tedaj v krepkih ix>žirkih za nekaj mesecev. Najbolj kratkočasno mi je bilo, če sem po-romal ob Dnjester, se vsedel ob breg reke in zrl v lahno se preganjajoče se valove. Tu sem gledal in užival ta bajno grozni Dnjester, katerega popis sem kot dijak prebiral z zanimanjem in hrepenenjem. Za-tapljal sem se v mislih v to kačje vijočo se reko, ki ima tako globoko strme bregove. Naše vodovje Je nizkobrežno, a Dnjester in njegovi sodrugi se plazi jo v strugi, na obeh straneh do 50 metrov na globoko zarezani in od vode izglobljeni. Ravno radi te brežnih strmin je Dnjester mogočna strategična zavora, ki nas je stala mnogo krvi in žrtev. Pa saj so se od nekdaj ravno ob tem veletoku najbolj vodili i se pobijali razni že tudi stari narodi. Pač lahko tr dim, da je ta reka nekako do dna prepojena s člo ško krvjo. Radi tega se pa tudi tilio, komaj slišno, kradnma plazi v gosto zakrivi enih, kačjih kolobarjih. Dnjester je bila moja jedina duševna zabava za osamelega bivanja v Kolanki, jedini vir razmotri nja o žalostni, že davno minuli zgodovini teh krajev. Ob vodi sem se plazil in smukal le boli na večer ker pri popolno belem dnevu bi mi bil lahko kak Rus s kroglo preluknjal škatlico zgodovinskega tuhtanja in pohrskavanja.
Kak teden dni pred odhodom iz teh zakletih krajev sem proti večeru zonet romal k Dnjestru, A tokrat pa so Rusi brusili s strojnicami po obrežju in
me prisilili k povratku.
V naglici sem zadel na novo pot v naše taborišče, katere še doslej nisem hodil. Vila se je v ravnini in krenila pred vasjo v gajček, ki je bil tako prikupljivo-sanjavo poraščen z brezami.
Bilo je tedaj začetkom oktobra in listje je bilo povečini že odpadlo z brez. Po odpadlem, šuštljajo-čem listju, posebno po brezovem, ki se tako neslišno lahno udaja pod nogo, je prijetno hoditi. Ta čarobni gajček, postlan z listjem, preprežen s poti, se mi Je trenutno ovil krog srca in zavrisnil bi bil radosti, ker sem iztaknil nekaj za samoto sanjavo prijetnega.. Lahen jesenski vetrič je pozibaval brezine vejice in prožno, ovenelo listje se je v komaj slišnem šum-ljaniu kolobarilo na tla. Stojml sem po udobni stezi na zemljo uprtega pogleda in se spustil na klopico ob poti. V vojni nenavadno, poskočno prijetno mi je rajalo po duši ob pišu vetra in šuštljanju z dreves plešočega listja.
Večerni veter je potegnil močneje. Drevesa so se vihrajoče zaaibala in prav v bližini je jedna veja j grizeče zaoviknila. Pogledal sem v smeri cvileče ve-! je. V oko me je zbodel grozen prizor, ki se je gotovo i neizbrisno za celo življenje vtisnil v dno duše. Na glas sem bolestno viknil, hušnil na kvišku s klop\ \ a zopet omahnil z vso silo na že trhli sedež, ki se je podrl z lomečim hruščem. Prekucnil sem se preko prevrnjene klopi na hrbet in si prebil pri padcu hlače in koleno do krvi.
Veter je zopet potegnil, veja je zaječala in na veji se je zagugalo na motvozu za vrat obešeno — moško truplo.
Obešeneo je imel na oči jx»veznjen širokokrajen klobuk, da mu nisem razločil obraza, in na hrbtu z-vezane roke. Bil sem tedaj že dokaj vajen pogleda smrti in prizora obešencev: a nobena viseča žrtev me ni tako dirnila, tako silno in trajno preplašila, nego ta samevajoči mrlič v rajsko lepem brezovem gaju, gugajoč se pri pišu vetra na cvileči veji.
Krvavečo pobitega kalen a, ie v drugi* raztrga-
nih hlač, sem jo ubral, ne meneč se za udobno pot„ proč iz groznega gozdiča v taborišče, V ušesih mi je vedno brundal cvil veje, posmrtna pesem nesrečne žrtve.
Ves zasopel, poten in preplašen sem se ustavil v svojem šotoru. Vest pa mi je takoj žugnila, ko sem si drgnil razbito koleno:
„Januš, ta prizor ti je v kazen za ugrabljene hlače 1"
Ta prst božji mi je tokrat tako silovito zamahnil, da sem sklenil še tistega dne potopiti tuje bla-go prav na dno Dnjestra, Mat' nebeška naj mi, tako sem ukazal, na vsak način takoj preskrbi druge» komisne hlače.
Je iztaknil mož na vozu nekaj tej obleki podobnega, ki je pa bilo predolgo, kjer bi moralo biti kratko, in narobe. A potegnil sem se vendar v ta hlačam podobni oklep in se počutil na vesti trenutno olajšanega.
Vzrok tolikih udarcev šib božje pravice, ugrabljene hlače, sem pobasal pod pazduho in hajd z njimi do Dnjestra. Pri najbolj globokem tolmunu ob reki sem postal. Pobral sem dva kamna in jih povezal po jednega v vsako hlačnico. Voda je štrbunkni-la nakvišku prav na sredini tolmuna in baronske hlače so se pogreznile na dno Dnjestra.
Od potopa za me usodepolnih hlač je minulo Se več nego poldrugo leto. Za 22mesečnega bivanja na fronti sem bil v 63 b tkah in praskah. VijJel in Izkusil sem premnogo gorja in pocedil nekaj litrov potnih srag. Cepim že sedaj nad 8 mesecev kot invalid v varnem zaledju, kjer se samo govori in brblja, a ne sliši in ne okusi granat in šrapnelov. Povem in zaupam vam pa, da se mi ne vračajo sedaj v sanjah nikoli prizori iz bitk, pač pa me večkrat preganjajo po kolovozih spanoa nesrečne, mažarske hlače.« Potopljene prav po evangeljsko na dno reke s prt» vezanim kamenjem, mi še iz oddaljenega brezna Žugajo za bodočnost: Ne jemlji, kar ui tvojega!
marcu 1817.
SLO KINSKI »OSrOÜAlt.
Sira:; Ü.
pogojno nadaljevanje vojske.
Angleži sokrivi.
Zli duh sedanje svetovne vojske je Anglija- Že davno bi imeli mir, ako bi Anglija ne vspodbujula Franciji in Rusije, da vzdržita in nadaljujeta vojsko, in ako bi ne znala z denarjem 111 političnimi s-pletkarijami pridobivati vedno novih zaveznikov. Sedanja car že od istega časa. odkar je odslovil zunanjega ministra Sasonova, ni nič prav zaupal Angliji. Minister Protopopov je bil leta 1916 v Londonu in ko se je vrnil, je v posvetovanju pri carju poročal: „Anglija ni naš prijatelj. Anglija je na dnu svojega srca sovražnica Rusije in je za to nevarna. Anglija ▼ojuje proti nam tih, skrit boj, ki meri na to, da bi mi postali poslušni služabniki angleške vlade." Pod vtisom teh besed je car Nikolaj odpustil Sasonova, ki je stal že popolnoma pod komando angleškega poslanika v Petrogradu, Buchanana. Ker je Buchanan izgubil vpliv v vladnih krogih, ga je-iskal tem bolj v krogih svobodomiselnih poslancev. Njih voditelj Miliukov in Buchanan sta odslej delala skupaj politiko, teatere cilj je bil, da se poveča vpliv svobodomiselne večine v dumi in da se zmanjša moč carja in vlade. Njih politika se je končala sedaj z revolucijo. Miljukov je postal zunanji minister in je kot voditelj dumine večine v novi vladi najvplivnejša oseba. Anglija ima sedaj na Ruskem svojo vlado.
Voditelji revolucije.
Kot glavni voditelj ruske revolucije velja prof. Pavel Miljukov, ki je v dumi voditelj konstituclonel-na (ustavne} demokratične stranke, katere pristali se imenujejo po začetnicah k in d („kadeti." Hočejo svobodo v celem ustavnem življenju. Našim strankam primerjani _ so najbližje liberalcem in svobodomiselnem. Miljukov je veljal od nekdaj kot velik prijatelj Anglije in kot hud nasprotnik Avstrije in Nemčije.
Kot tih, skrit voditelj revolucije velja angleški poslanik v Petrogradu, Buchanan, ki je bil s carjevo okolico, posebno s carico nezadovoljen, ker se je vedno bolj nagibala k miru. Anglija je dobivala v-sled njegovega rovanja vedno več vpliva med uradniki in generali. V vsakem uradu je imel svoje kupljene pristaše. Anglija ni samo ruskih financ nadzorovala, ampak tudi celo politično upravo. Le tako je bilo mogoče, da se je revolucija pričela razvijati popolnoma v angleškem smislu. Ali se bo tudi končala v njih smislu, je seveda drugo vprašanje.
Obenem s svobodomiselno stranko so se uprle tudi delavske stranke, seveda iz drugih vzrokov, da bi se končala vojska in da bi minilo pomanjkanje. Njih zastopnik v novi, začasni vladi je pravosodni minister, poslanec Kerenski. V dumi je leta 191!5 pozival Kerenski rusko ljudstvo, naj organizira preku-oijo. Delavske stranke bi rajše imele ljudovlado, nego pa earstvo.
Carjev značaj.
Car Nikolaj II. ni brihten človek. Nima, niti veliko znanja, niti trdne volje. Kot carjevič je bil v-zgojen v smislu, da sta samodrštvo in pravoslavje edina varna stebra ruskega carstva, Za to si je dal vse ljudske pravice le šiloma izviti iz rok. Ljudstvo bi naj trpelo, delalo in molčalo, a postave bi naj dajala vlada in car. Toda to je nevzdržljivo, čim večja postaja ljudska izobrazba. Potem se ne dajo ljudje le samo vladati, ampak hočejo tudi sovladati, Edino kar je bilo v tem položaju pri cesarju dobrega, je, da ni bil nasilen, ni bil tiran. Sicer bi že prišlo mnogo poprej do takih temeljitih prevratov. Bivši ruski finančni minister Vite je pisal pred desetletji o carju Nikolaju II.:
„Sedanji car, slabič na prestolu, je neodločen, nebrižen in popolnoma nesposoben, da bi prijel krepko za vladne vajeti. Za to pripušča, da njegova iz nazadnjakov obstoječa okolica sama vlada in odločil ie. Njegovi nasledniki, mogoče že on sam. bodo zaigrali prestol, to že lahko danes prerokujem. Kazen bo doletela carja Nikolaja II. in njegovo hišo, to je gotovo."
Prerokovanje se izpolnjuje te dni.
Nikolaj. II. je bil rojen kot sin carja Aleksandra III, dne 6. maia 1868 v Petrogradu. Po smrti svojega očeta je dne 20. oktobra 1894 nastopil vlado. Kmalu nato. dne 14. novembra 1894. se je poročil z Aleksandro Feodorovno, rojeno hesensko prin-cezinjo Alice. ki mu je povila štiri hčere in 1. 1904 prestolonaslednika Alekseja NikolajeviČa.
Mihael Aleksandrovi«.
Veliki knez Mihael Aleksandrovi«, kateremu so uporniki ponudili earstvo, je mlajši brat carja Nikolaja II. Rojen je bil dne 22. novembra 1878. Dne 16, oktobra 1911 ga je v dunajski ruski cerkvi nek srbski pop poročil z ločeno ženo Natalijo Wulfert, rojeno Serometerski. Hodila se je v Moskvi dne 27. junija 1880. Neka] časa po poroki je dobila naslov: grofica Brasov. Veliki knez Mihael je bil nekaj časa s carjem sprt in je, pregnan s carskega dvora,-živel v Švici in Parizu, Pozneje sta se brata zopet spravila. Politike se je pa Mihael zelo malo udeleževal.
Odpor carju zvestih.
Berolinska „Vossisehe Zeitung" poroča, da se
je v nekaterih carju zvestih pokrajinah pričela pro-tirevolucija. V pokrajinah Kursk, Poltava in Orel so množice kmetskega ljudstva korakale skozi vasi, ter so prepevale carsko pesem in klicale „Živijo car Nikolaj!" Okraji Kaluga, Gerčakov in Poltava ter besarabski okraji so baje izjavili, da ne priznajo nove vlade. Izredno huda poročila prihajajo iz Turki stana. Generalni upravitelj Kuropatkin noče prizna: nove vlade. Tudi poveljnik mesta Dvinsk, general Lvov, je baje odpovedal pokorščino novi vladi, ena!c tudi povelinik trdnjave Sebastopol, katerega pa so vjeli. Ameriški časnikar Wiegand, poroča, da je v Rusiji zraven tega že izbruhnila nova socialdemo-kraška protirevolucija. Razmere postajajo torej ve. no bolj zamotane.
Vest o uporu v ruskih strelskih jarkih.
Iz Berolina jxirocajo o pojavili v ruskih strelskih jarkih: Da dogodki v Petrogradu niso ostali neznani v ruskih strelskih jarkih, dokazujejo zadnje dni opazovani pojavi v ruskih strelskih jarkih. Opazovalo se je, da so prižigali kresove, streljali in prepevali ter se radovali. To so si naši, ki o petro-grajskih dogodkih ñipo bili poučeni, tolmačili končno z zasedbo Bagdada, Zdaj se pa ve, da so ruski vojaki upor pozdravljali, upajoč, da se bliža konec te strašne vojske. Pričakovati je resnih dogodkov, dokler ne bodo ruske čete izvedele, da se mora po volji voditeljev revolucije vojska nadaljevati z vso silo in močjo.
Nasilia revolucionarjev.
>••-•	i w * ^¿mswmm
Ko so revolucionarji postali gospodarji Petro-grada, so napravili lov na zveste carjeve pristaše in na Nemce. Vojaki in prekucuhi so udirali v stanovanja in vlekli neljube osebe v ječe. Ovaduštvo ]e cvetelo, da nikdar tako. Ako se je koga obdolžilo, da je nasprotnik nove vlade ali pa ie prijatelj Nemcev, so ga kratkomalo zvezali in vrgli v ječo. Revolucij-ski odbor je imel natančni seznam petrograjskih nemških rodbin in carju Nikolaju zvestih Rusov. Od nedelje, dne 11. do četrtka, dne 15. marca so baje zaprli do 12.000 oseb, postreljenih in ubitih pa je po poročilu lista „Politiken" nad 800 Nemcev.
Ker carja ljubim ...	_
V nedeljo, dne 11. marca, ponoči, ko so revo-lucijske čete udrle v petropavlovsko trdnjavo, se je na nekem trdnjavskem stolpiču infanterijski četovo-dja s svojimi 40 možmi branil kljub povelju, da se naj uda. cele tri ure. Revolucionarji so se konečno polastili trdnjavice in so četovodjo zvezanega gnali pred novega trdnjavskega poveljnika. Poveljnik ga je rezko vprašal: „Zakaj si se ustavljal?" — „Ker carja ljubim in mu hočem ostati zvest." — Ker se četovodja ni hotel odpovedati zvestobi do starega carja, so ga revolucionarni častniki ustrelili.
Na primorski fronti je bil dne 15.. 16. in 17. t. m. hud artilerijski ogenj. Italijani so dne 1(1. marca napadli naše postojanke pri Kostanjevici, a niso ničesar dosegli. Na tirolskem bojišču se Vrste manjši spopadi. *Ob švicarski meji so se naši polastili 3300 metrov visoke gore Hohe Schneid. — V Italiji na-' staja nezadovoljnost z vlado, ki noče poslušati glasov, kateri zahtevajo mir. vedno večja.
Naša zmaga na 8300 m visoki gori.
Na praznik sv. Jožefa proti polnoči je majhen oddelek naših čet ob švicarski meji se polastil 3300 m visoke gore Hohe Schneid. Naši so tedne in tedne vrtali skozi debelo ledeno plast več sto metrov dolg predor in so omenjeno noč vrh gore, na kateri je bila blizu 100 mož broječa italijanska posadka, z mino spustili v zrak in na to zasedli goro, katera obvladuje širne pokrajine proti jugu. (iora leži 5 km na italijanskih tleh.
iBfc"	—t:! ■• -
Italija bo posnemala Rusijo.
t " H*»*.;« r^isP^OTBI
Švicarski listi pišejo, da se pripravljajo v Italiji sličm dogodki, kakor v Rusiji pred izbruhom revolucije. Po vseh italijanskih mestih vre in vlada velika nezadovoljnost, ker so že začeli prav pičlo od-merjevati razna živila, kojih uvoz je vsled P-čolnov skorodane popolnoma ustavljen. Ropi in tatvine se v deželi strahovito množijo. Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo v Italiji v prihodnjem mesecu do velikih notranjih nemirov. Italija je podobna velikemu, s smodnikom napolnjenemu sodu. Treba le iskrice in vse zleti v zrak.
Želja po miru v Italiji.
V italijanski zbornici je prišlo dne 16. marca do burnih prizorov. Poslanci Crespi, Modigliani, Fe-rri in drugi so ponovno zahtevali, naj se vlada izrazi, kako stališče zavzema glede miru. Modigliani ie dne 18. marca še posebej povdarjal, naj vlada ne tira vojske tako daleč, da bi bilo še le leta 1918 u-pati na mir. Ako se mir že letos ne sklene, bo Italija gospodarsko popolnoma uničena. Zunanji minister
Sonnino je rekel, da Italija radi tega ni mogla o-stalini četverosporazumovim državam priporočati, da bi pričele z mirovnimi pogajanji, ker Nemčija ni marala naznaniti svo.ih natančnih mirovnih pogojev. Iz
poročil, ki prihajajo iz Italije, je razvidno, da je večina ljudstva za skorajšnji mir.
Na drugih boji^ih.
Rusko bojišče: V gozdnatih Karpatih, pri Stanislavu in ob Stohodu v Voliniji so se zadnje dni naši nekaterokrat nekoliko spopadli z Rusi, a do večjih bojev ni prišlo. Vse z napetostjo čaka, kako se bodo razvili notranji dogodki v Rusiji.
Rumunsko bojišče: Francoski, ruski in angleški častniki so rumunsko armado v južni Rusiji urili in preustrojali cele tri mesece. Zbrali so baje 150.000 do 200 000 za boj sposobnih Rumunov. To armado mislijo pod vodstvom francoskih častnikov meseca aprila poslati reševat po naših armadah zasedeno Rumunijo. Sicer pa je sedaj skoro na celi rumunski fronti mir.
Francosko bojišče: Na francoskem bojišču živahni boji od morske obali notri do Verduna. Nemci so v Flandriji med mestom Aras in reko Oiso prostovoljno in neopaženo izpraznili kos zasedenega ozemlja in so na ta način skrajšali svojo fronto za 70 km. Izpraznjeno ozemlje so zasedle angleško-fran-coske čete. Angleško in francosko časopisje je mnenja, da se pripravljajo Nemci na velikopotezno ofenzivo ob francosko-lotarinški meji,
Macedonsko bojišče: Na celi črti med jezerom Ohrida in Dojranskim jezerom se bijejo že 14 dni srditi boji. Francoske čete napadajo naše postojanke pri jezerih Ohrida, Prespa, severno od Bitolja, ob reki Črni in pri Dojranu z izredno ijuto-stjo. Kljub premoči je sovražnik severno od Bitolja napredoval samo za nekaj kilometrov. Imel je velike izgube Glavni cili napadov sovražne armade je sedaj mesto Prilep, ki leži severovzhodno od Bitolja,
Turška bojišča: V Mezopotamiji se še Turki, kakor pravijo angleška poročila, vedno umikajo pred angleško armado. — V Egiptu baje zbirajo Angleži močno armado. — Na Kavkazu so se ob Črnem moriu razvili živahni boji med Rusi in Turki.
Skrb za obdelovanj® polja
*r
na Štajerskem*
•m
V zadnji seji c. kr. Kmetijske družbe se je posvetovalo radi obdelovanja polja. Namestnija je poverila vodstvo vseh tozadevnih priprav deželnemu u-radniku prof. dr, Thalmayr-ju, ki je znan strokovnjak v poljedelstvu. Poročal je o celem načrtu, po katerem bi se dalo uvesti vspešno obdelovanje in njeno nadzorovanje.
Glavno načelo bo, da se kmetom in kmeticam povsod gre na roko z nasveti in dejanski. Torej je treba biti z l>udmi vedno v stiku.
Dr. Thalmayr-ju, ki vodi pri namestniji gospodarski deželno-žetveni urad, bode ob strani deželni gospodarski svet, ki že obstoja; v njem je že g, poslanec Pišek kot član. Kmetijska družba je še odj .■< ■ slala v njega tri člane, med njimi deželnega odi nika g. dr. Verstovšeka. Ta urad bode nadziral delovanje žetvenih komisij in komisarjev, bode skrbel za pravilno razdeljevanje žita za seme. bode posredoval glede delavskih moči in zlasti branil in ščitil interese gospodarstva in kmetijstva. Nadalje bode vodil statistiko obdelanega polja kolikor mogoče točno, da ne pride oblast do takih brezpomembnih številk, kot prejšnja leta. Skrbel bode. da se obdela polje, ki je res primerno za setev; veliko pozornost bode posvetil obdelovanju vrtov v bližini mest in industrijskih krajev. Ob času žetve se bode uredilo, da se podeli ljudem povsod strojev; oskrboval bode za stroje fvotrebno olje in bencinol. Urad se že sedaj trudi, da bi prišlo v deželo več umetnega gnoja.
Žetvene komisije bodo še zanaprej; samo jih organizira urad tako, da bodo zares morale delovati, Za vsako okrajno glavarstvo se izvoli okrajna žetvena komisija treh do štirih mož. Te komisije bode vodil strokovnjak, ki bode zaprisežen. V slovenskem delu Štajerske bodejo imenovani za Celje g. Goričan, za Konjice g. Zupane, za Ljutomer g. Puklavec, za Maribor g. Petrovan, za Ptuj g. Belle, njegov namestnik g. Rudi, za gornjegrajski okraj g. Goričan, za Slovenjgradec g. Jelovšek. za Brežice g. dr. Leuš-ner. njegov namestnik za kozjanski okraj g. Belle< Mogoče se še spremeni nekoliko ta določba glede o-seb in okrajev.
Ti zapriseženi strokovnjaki bodo vodili vso praktično delo in stavili deželnemu uradu vse zahteve, ki jih opazijo v raznih okrajih. Na te se naj obračajo v zaupanju vsi poljedelci, jih prosijo odpomo-či v vseh zadevah, ki se tičejo obdelovanja poli>. skupnimi močmi se bo dosegla obilna žetev, katero naj blagoslovi ljubi Bog, da bodemo vstrajali v. tej vojski proti sovražnikom, ki nas hočejo izstradati.
Stran ^ _ _ _ ________________________________________
Vprašanja ia odgovori.
Radi rek.viriraa j a žita. ;V „Straži" som čital, da prosa ne bo treba oddajati. Ko pa pridejo rekvirirat, nam pa odmerijo, da ga moramo oddati precejšnjo množino. Ali je tako postopanje o-pravičeno ali ne? Ali imajo pravico, ubogega kmeta tako prijemati? Kdo ie temu kriv? Kam se naj obrnem in kje naj iščem pravice? — Odgovor: V knjižici, ki jo je izdalo štajersko cesarsko namestni-štvo v svrho poduka za člane rekvizicijskih komisij, je na 5, strani, v 5. vrsti stavek: Prosa ni treba oddajati. Vprašali smo v tem oziru tudi na mariborskem okrajnem glavarstvu in se nam je reklo, da če je tudi kaka komisija komu pomotoma predpisala, da mora proso oddati, mu tega ni treba storiti. Kdor hoče proso sam rad oddati, se mu seveda ne stavijo nobene zapreke.
Radi masti i 11 masla. Ab bodo res rek-virirali tudi svinjsko mast in surovo maslo? — Odgovor: Za nekoliko časa ostane oddaja špeha in svinjske masti kakor dosedaj. Vendar ni izključeno, da se bo pozneje upeljalo tudi rekviriranje zabele in svinjske masti, vendar se bo za vsako osebo v družini in tudi za delavce pustila povoljna množina. A gotovega še zaradi rekviriranja špeha in svinjske masti ni nič določenega, za to se ne dajte begati po špekulantih. Tudi zaradi surovega masla še ni nič določeno. Misli pa se zaradi surovega masla takole urediti: Kdor oddaja mleko družinam, bo ga smel dalje oddajati, Kdor ga ne oddaja, bo smel na dan za vsako osebo v družini in za delavce porabiti pol litra, drugo pa podelati v surovo maslo, ki se bode moralo oddati. Vaše glavarstvo (konjiško) bo moralo oddati 230 kg surovega masla na dan. Tako se namerava, odrejenega pa Še ni nič.
Radi razdelitve moke. Prosim, kaj naj napravim s svojimi šestimi otroci. Dobim samo 6 kil moke na mesec, pa štirje otroci v šolo hodijo. Jaz jim nimam kruha dati, Ce se razdelitev moke ne obrne na bolje, ne morejo več v šolo. Jaz nimam nič svojega zemljišča. Pri kmetih pa sedaj nič ne dobim, ker sami nimajo nič in se vsak za se boji, kaj Še bo za pod nos. — Odgovor: Na vsako karto bi si Vam moralo dati 2 kg moke. Ako je Vaš trgovec ne dobi dovolj, naj občina poroča okrajnemu glavarstvu in prosi, da bi se z ozirom na veft ubožnih družin poslalo primerno množino moke. Ali ni pri Vas šo larske kuhinje?
Radi sladkorja. Komu se naj veruje, časopisu ali trgovki? Časopisi so objavili, da se do dne 1, aprila sladkorne karte (9 osmink) delijo, in da se dobi sladkor na vse osminke, čeprav vse na enkrat ne. Trgovka da samo 1 kilo na celo karto, pridrži si pa 1 osminko in trdi, da je okrajno glavarstvo izjavilo, da ta osminka na deželi nima prav nobene veljave. Zakaj pa drugi trgovci strankam 9 osminko vrnejo in jih opozorijo, da dobijo na to osminko prihodnjič sladkor? V katerem času se mora sladkor strankam razdeliti? Sladkor in karte so tukaj, stranke pa morajo na sladkor, katerega željno pričakujejo, pri trgovki več dni ¡čakati. — Odgovor: Trgovka mora dati 1 osminko karte nazaj., ker je bil ravno te dni poslan zopet sladkor na trgovce na deželi. Okrajno glavarstvo je izrecno naročilo trgovcem, da morajo dati en odrezek (eno osminko) Karte nazaj. Ako kak trgovec tega noče storiti, ga lahko javite okrajnemu glavarstvu. Sladkor mora trgovec takoj razdeliti, kakor hitro si ga za prodajo pripravi. Ako se prepočasi postopa, Javite tudi okrajnemu glavarstvu.
Radi tkanja plat ufa. V „Slov. Gospodarju" ste nedavno priporočali, da naj sejemo mnogo lanu in konopelj, da bomo imeli dovolj domačega platna. Vprašam Vas pa, kdo bo nam platno tkal, ko nimamo na blizu in daleč nobenega tkalca, Edini tka-lec v sosednji občini, ki je tkal za 20 občin, je bil lansko leto vpoklican, dasiravno so občine prosile za njegovo oprostitev. Koncem leta 1916 je tudi ta mož padel in tako sedaj ni upati, da bi nam kdo tkal platna. Ali bi ne kazalo, da bi se poslalo nekaj invalidov v tečaj za tkalce in da bi vlada dala na razpolago več novodobnih strojev za tkanje platna? Se prosi odgovora, — Odgovor: Tkanje Vam opravi c. kr, kaznilnica v Mariboru. Obrnitje se na ta naslov. Vaša misel glede invalidov je dobra. Našim poslancem bomo priporočali, da na merodajnem mestu sprožijo misel, naj se več invalidov izuri za kmetske tkalce.
Radi dražen j-a. Gospod urednik! Te dni sem čital v nekem dunajskem listu, da stane na Dunaju 1 kilogram štajerskih jabolk 2 K 60 v, 3 K in oelo po 4 K. To so tista iabolka, katera so dunajski trgovci letošnjo jesen in zimo kupovali v naših krajih prvotno po 50 v, in nazadnje po 1 K 20 v 1 kg. Ali je to pravično, da se naše kmetsko blago prodaja s tako velikanskim dobičkom? Kmet, ki mora dolga leta gojiti in negovati sadno drevje ter čakati na sad, plačevati leto za letom velike davke in obresti, niti približno toliko ne dobi za sad, kolikor zaslužijo tuji prektipCi v nekaterih dneh, v par tednih. — Odgovor: Kakor izvemo, so oblasti ostro nastopile proti dunajskim prekupcem in so jih dale cela več zapreti. Gotovo bodo vsaj nekateri dražilci občutno kaznovani. Edina pomoč proti izsesavanju naših sadjarjev bi bila zadružna prodaja sadja, kakor je ure-
SLOVENSKI GOSPODAR.
jena y drugih deželah. S to organizacijo bi moraU začeti kmetijska šola v St. Juriju.
Radi p o t o v a n j a i 11 potnih izkaz-n i c. Kako listino moram imeti, ako hočem kam dalje potovati po železnici? — Odgovor: Ako se peljete iz Celja v Maribor, ali iz Celja na Zidani Most, ali sploh na kak drug kraj na Slovenskem Štajerskem, Vam pravzaprav ni treba nobene potne listine. Radi previdnosti pa je vendar dobro, da vz mete seboj na pot eno izmed teh listin: domovnico, delavsko knjižico, krstni list, orožni list ali pa izkaznico, ki Vam jo da župan. Ako pa hočete potovati izven Štajerske ali čez Spilfeld proti severu, morate imeti potni list, ld ga dobite na okrajnem glavarstvu. Ko greste na glavarstvo po potni list, vzemite seboj izkaznico, ki Vam jo napiše župan, fotografijo in kolek za 3 K, Ako potujete na Kranjsko Koroško ali kako drugo deželo, ki spada pod ožje vojno ozemlje, morate še dobiti dovoljenje za potovanje od tamošnjega vojaškega poveljstva. V tem oziru Vam dajo na okrajnem glavarstvu natančnih ¡pojasnil.
Črvi v ozimnem žitu. Meseca septembra 1916 vsejana ozimna še mi je dobro vkorenini-la. Upal sem na najboljšo žetev. Ko je sedaj skopnel sneg, sem opazil, da so cele plasti žita močno sples-nele. Ko sem posamezne rastlinice natančneje preis-kal, sem v mnogih našel % do % cm dolgega črva s črno piko. Rastlinice, v katerih je črv, so suhe. Od kod so ti črvi in kaj mi je storiti, da jih zatrem? — Odgovor: Črvi so se zaredili pod snegom, ker zemlja ni bila prav nič zmrznjena. Ko smo vprašali na tukajšnji deželni sadjarski in vinarski šoli, odkod so črvi in kako jih zatreti, so nam rekli, da je to čisto nova prikazen. G, ravnatelj Zweifler Vas prosi, da bi več rastlinic s črvi prinesli k njemu, da jih preišče in Vam potrebno svetuje.
Tedesiske mivlce.
Cenjeni naročniki, pozor! Vsi naročniki, ki nam še dolgujejo kaj naročnine za nazaj ali še niso obnovili iste za naprej, imajo danes na ovitku modri križ, da jih s tem opozorimo na plačilo. Prosimo jih, da takoj pošljejo denar, ker se njim bo drugače list koncem tega meseca ustavil. -- „Slovenski Gospodar" stane: za celo leto 6 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 1.50 K. Za vojake pa stane: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K.
Smrt. f Župnik Ivan T omani č. Dne 19. marca zvečer je umrl č. g. Ivan Tomanič, žup" mk pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v 67. letu svoje star rosti. Rojen ie bil leta 1850 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji in v duhovnika posvečen dne 22. julija leta 1880, Kot kaplan je služboval v Vitanju, pri Mariji Snežni, pri Sv, Juriju ob Taboru, pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji in v Jarenini do 1. marca 1895, ko je bil imenovan za župnika pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Pogreb se je vršil dne 22. marca ob 10. uri predpoldne. Blagi mož naj v miru počiva! — f Župnik Jernej Pernat. V Mariboru je na Jožefovo umrl v 57. letu svoje starosti vpokojeni župnik v Selah, Č. g. Jernej Pernat. Rojen je bil leta 1860 v Cirkovcah na Dravskem polju in v mašnika posvečen leta 1885. 'Kot kaplan je deloval v Ribnici na Pohorjfo, pri Mariji Snežni, Mali Nedelji, Sv. Rupertu nad Laškim, v Majšpergu, v Kapelah pri Radgoni, pri Sv. Juriju ob Sčavnici, pri Veliki Nedelji, na Pilštanju pri Kozjem, in slednjič v Žita-lah do leta 1903, ko je jjostal župnik v Selah pri Slovenjgradcu, Od leta 1912 je živel v pokoju v Mariboru. Bil je tukaj vedno bolehen in je zadnji čas trpel tudi precejšnje j>omanjkanje, katerega ga je sedaj rešila smrt. Pogreb se je vršil dne 21. marca iz deželne bolnišnice na mestno pokopališče ob 4. uri popoldne Svetila mu večna luč!
Šestnajsta vojna pobožnost v mariborski stolnici, ki se je vrnila na Jožefov praznik, dne 19. tm., je bila izredno izjx>dbudna in veličastna. Že brž v začetku molitvene ure, ob petih popoldne, so bili vsi prostori cerkve polni pobožnih molilcev, ki pa so še vedno prihajali, med njimi zlasti mnogo vojakov. Ob šestih je bila pridiga prevzv. g. knezoškofa, v kateri so tolažbe potrebni verniki prejeli v poljudni, v srce segajoči besedi času primerna navodila, da se namreč naj po opominu sv. apostola Pavla „Obnovite se v duhu svojih misli!" obnovijo v duhu žive vere, neomahljivega zaupanja in dejanske ljubezni, v duhu krščanskega družinskega življenja, v duhu molitve, pokore in zahvalnosti. Slovesni nadpastirski blagoslov in navdušeno peta cesarska pesem sta proti pol osmi uri zaključila imenitno slovesnost. Pri cesarski pesmi se je po dolgem Času pela zopet poslednja kitica, ki se nanaša na presvetlo cesarico. Dne 20. t. m. ziutrai ob 8. uri je mil. nadpastir imel v stolnici ob obilni udeležbi našega pobožnega ljudstva, slovesno mrtvaško opravilo za vse rajne avstrijske vojščake.
Nad denarjem, darovanim od vernikov za sv. maše, se neki dopisnik v raznih časnikih spodtika, češ, da se v gotovih krajih plača več maš, kako)-jih tamošnji duhovniki morejo opraviti, in da bi se naj ta denar rajši obrnil V dobrodelne namene. Dotičnik niti ne sluti, kolika tolažba je vernikom zavest, da
22, startet 14*17.
s? svetimi: mašami, ki jih najemajo, morejo ne.an^ra-c» milosti nakloniti dušam svojih umrlih dragih, pa ravno tako tudi pomagati živim v njihovih stiskah tožavah. Hvala dobremu ljudstvu, ki mnogo, mnogo daruje za dobrodelno namene s telesnimi deli k čanskega usmiljenja, obenem pa ne pozabi na duhovna dobra dela! Dopisnik tudi ne ve, kako vestno ravna sv. Cerkev z najetimi mašami, da obstcoijo o-stre naredbe, vsled katerih duhovniki odpošiljajo darove za sv. maše, ki jih sami v določenem času ne morejo odslužiti, višji oblasti, in da jih ta razdeli med duhovnike, ki niso z njimi preskrbljeni. Naročniki sv. maš to dobro vedo in je to po njihovi volji in želji. Pač pa se dopisnikovo početje čudno vjema s početjem izdajalca Judeža Iškarijota, kateri edini se je hinavsko pohujševal nad maziljenjem Gospodovim v Betaniji, o čemer poroča sveto Pismo: „Marija je tedaj vzela dragega mazila, prave narde, in je ma-zilila Jezusove noge, in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih učencev tedaj, Judež Iškarijot, tisti, ki ga je imel izdati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev in dalo ubogim? To pa je rekel, ne da bi mu bila skrb za uboge, temveč, ker jo bil tat." (Jan. 12, 3—6.)
V Marijinem Celju bo dne 25. t. m. veliko vojno romanje. Kot cesarjev zastopnik se ga udeleži tudi nadvojvoda Karel Štefan.
Dr. Mile Starčevič. V Zagrebu je umrl dne
10.	marca velik prijatelj Slovencev, voditelj hrvatske pravaške stranke, dr. Mile Slarčevič. Za voditelja pravaške stranke je izvoljen istrski državni poslanec dr, Matko Laginja.
Nildjasti 20vinarski novci so veljavni samo do konca meseca aprila. S 1. majnikom izgubijo vso veljavo.
Državna podpora ubogim za meso. Kakor znano, je država obljubila revnim družinam* poskrbeti ceno meso za mesece april, maj, juni. V to svrho bo izdala 300 milijonov kron, od katerih pride 12 milijonov kron na Štajersko.
Gospodarske novice.
Zaradi oddaje jajc. Na Štajerskem hočejo u-peljati tudi prisilno oddajo jajc. Vendar še stvar ni dozorela, Ako se upelje taka oddaja, je nameravajo poveriti znanim velikim jajčjim firmam« Mali trgovoi se naj obrnejo s svojimi zahtevami na namestništvo, oddelek: prehranjevalni urad.
Oddaja sena v mariborskem glavarstvu. Kakor nam okrajno glavarstvo v Mariboru javlja, bo vlada zopet rekvirirala seno, Okrajnemu glavarstvu se je naročilo, da od posestnikov zahteva vse odviš-ne množine sena in jih odda kar najhitreje vojni u-pravi. Že odrejena zasega, vseh nahajajoČih se zalog sena in slame v političnem okraju mariborskem ostane torej tudi nadalje v polni veljavi. Nakupovati in odprodaj ati seno sme torej le, kdor ima dovoljenje od okrajnega glavarstva. Da se pa onim posestnikom, ki za svojo lastno živino nimajo dovolj sena, priskrbi potrebna množina sena, se je od okrajnega glavarstva postavljenim prevzemnikom seua naročilo, da naj posameznim strankam, ki prosijo za seno, če so prošnje upravičene, odvišno seno v dotičnih občinah kratkim potom odkažejo,. Povsem nedopustno j nakupovati seno brez dovoljenja ali vednosti postavljenih prevzemnikov sena, Od okrajnega glavarstva so kot prevzemniki sena postavljeni: Henrik Sollag pri Sv. Lenartu, Anton Birgmayer v Mariboru, kmetijska zadruga v RaČah, Andrej Kralj v Slov. Bistrici, Alfred Geuer v PoljČanah, Adam Kinzl pri Sv Juriju ob juž, žel. Obenem se opozarja, da se prevzemna cena senu, oziroma otavi in slami, ni zvišala in da znaša še vedno 13 K. Brezpogojno je oddati od okrajnega glavarstva zahtevane množine sena in slame, istotako imajo občine dolžnost, pravočasno preskrbeti zahtevana vozila, ker bi se sicer proti osebam in občinam, katere zakrivijo zakasnelo oddajo, moralo neprizanesljivo postopati po zakonu o vojnih dajatvah. Dajatve za vojaštvo se morajo točno izvrševati.
Kako je z nadaljnlm rekviriranjem sena? Na
vsestranske prošnje se je od višjih oblastij začasno ustavilo rekviriranje sena. Množina zahtevanega sena se je izdatno zmanjšala. Toda precej se ga še bo moralo oddati v deželi. Zato je zahteval centralni odbor c. kr, Kmetijske družbe, da se pri nadaljnem re-kviriranju zbere potrebna množina sena po eeli deželi, pravično razdeljeno po vseh okrajih in se upošteva jx)sebno tiste okraje, ki so že morali največ oddati, tako, da ne bodo zlasti nekateri okraji hujše prizadeti na račun drugih okrajev, kjer se še ni toliko pobralo.
Nove najvišje eene za klavno živino. Cesarska namestnija je od 1. aprila 1917 naprej določila nove oene za klavno živino in sicer: za vole I. vrste 1 kg žive teže 3 K 50 v. II. vrste 3 K. III. vrste 2 K 50 v. Za krave I. vrste 3 K 10 v, IT. vrste 2 K 60 v, III. vrste 2 K 10 v. Za bike in telice I. vrste 3 K 30 v. II. vrste"2 K 90 v, III. vrste 2 K 40 v. Za drobnjad gorej omenjenih vrst 1 K 80 vin. Oes. namestnija pravi, da šo se za sedaj znižale samo ee- " ne ža IT. in III. vrsto; za I', vrsto pa s6 znižajo cone dno'1. junija. Sedaj določene cene veljajo pri hlevu posestnika. Običa;nih 5% žive teže se bo še tudi odslej odtegovalo. — Ker imamo v naših krajih sedaj večinoma samo tako živino, ki se prišteva \
11.	in III. vrsto, so naši živinorejci a znižanje« cen
22. »ara» 1917.-is
—-

hudo- prizadet^ dofiiin seseene za živino L vrste, ki je imajo: skroro izključno samo grafičaki in pivovar-narji, niso znižale.
Ha| je z mlini? Iz mariborskega okraja nam piše prijatelj; Od dne 5, do dne 12, marca so bih «Kni [.>o celem Štajerskem zaprti. Namestnija je za-ukazala. da se ne sme v mlinih za to dobo nič žita s t, re,jemati, pa tudi ne moke oddajati. V namestniš-ki odredbi pa ni povedano, da mlini med tem časom ne bi smeli mleti. V drugih okrajih, n. pr. v lipniš-kem, radgonskem itd. so mlini mleli naprej, samo žita se ni sprejemalo in tudi moke se ni oddajalo. Le v mariborskem okrajnem glavarstvu je bila izjema, Mlini so morali ravno v času ustaviti svoje delo, ko se je sneg topil in imajo manjši mlini vsaj dovolj vodne moči. S tem se je izgubilo mnogo dragocene' ga časa. Škode nimajo samo mlinarji, ampak tudi družine, ki imajo žito v mlinu in že komaj čakajo, da bi dobile kako trohico moke. Po mojem mnenju je okrajno glavarstvo namestniški odlok napačno razlagalo. Spomladanska voda bo odtekla in mlini bodo zopet stali. Naj bi se v bodoče take važne gospodarske zadeve, ki so splošno-gospodarskega pomena, malo bolje premislile.
Cene za les. V naši državi se potrebuje vedno ve« lesa, zlasti tovarnam za izdelovanje železniških vozov primanjkuje trdega lesa. Cene za nekatere vrste lesa so od meseca oktobra 1916 narasle za 40%. Tudi tovarne za izdelovanje papirja imajo veliko premalo lesa. Zveza dunajskih velikih lesnih trgovin je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za .kubični meter do preklica: Hlodi (mehek les) 52—64 K, hlodi (hrastov, bukov les) 95—126 K, debele deske iz trdega lesa 200—248 K, Vsled splošnega in velikega pomanjkanja vsakovrstnega lesa je nastala v lesni trgovini velika nestalnost v cenah.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju zelo malenkostno in tudi cene so nekoliko padle. Cene za štajerski in moravski hmelj so se gibale med 90 in 110 K. — Od 1010 avstrijskih pivovarn je do sedaj 600 ustavilo svoj obrat. V času od 1, junija do konca meseca septembra bodo vsled pomanjkanja ječmena ustavile obrat vse avstrijske pivovarne. Hmeljski nasadi so na Češkem slabo prezimili: ena petina je baje uničena.
Najvišje cene za sladkorčke. Izšla je ministrska naredba. ki določa najvišje cene za raznovrstne sladkorčke, kot bonbončke, karamele itd. Cene za sladkorčke boljše kakovosti so določene od 5 K do 5 K 50 v za 1 kg, za sladkorčke slabše kakovosti pa 4 K do 4 K 50 v za 1 kg. Za 1 kg kandis-gladkorja je določena najvišja cena 2 K 40 v. Tudi za nadrobno prodajo sladkorčkov so določene najvišje cene.
Razne novice,
Surovo maslo namesto piva. Gostilničar v ,Wetsu na Gornje-Avstrijskem si je naročil po železnici večjo množino sodčkov piva. Na kolodvor je poslal po pivo svojega dolgoletnega zvestega hlapca. Ko je hlapec nalagal na voz sodčeke, je opazil, da je bil eden sodček lahkeji od drugih in da je v sod-čeku klopotalo. Misleč, da si je nekdo po nepoštenem privoščil nekaj litrčkov piva, je naznanil zadevo po-stajenačelniku, kajti njegov gospodar mu o tihotaj stvu ni ničesar povedal. Ko so na postaji odprli ta čudni sodček, je bilo v njem namesto piva — surovo maslo. Blago je bilo zaplenjeno in gostilničar izročen sodišču. Tako je zvesti hlapec proti svoji volji ovadil svojega lastnega gospodarja.
Draga pasja pečenka. Lastnik kavarne „Parlament" v Pragi je imel zelo lepega psa, za katerega so mu ponujali 600 K. Nekega dne je pes Izginil. Sojka, begunec iz Galicije, je izvabil psa v praško predmestje Kraljevi Vinogradi, ga zaprl v svoje stanovanje in ga ubil. Policaj je našel v stanovanju Sojke kožo ubitega psa, kos pasje pečenke in skledo zelja. Ker je tehtalo meso ubitega psa 10 kg. je stal 1 kg pasje pečenke 60 K. Pač zelo draga pasja pečenka»
Staro prerokovanje. V prastarem Skandinavskem rokopisu so našli baje sledeče prerokovanje za leto 1817-1818: V teh letih ne bodo stari ljudje sitni in prepirljivi, mlada dekleta ne bodo radovedna, mladi ljndje bodo ponižni, govorili bodo malo in spodobno in o pravem času, Novoporočeni ne bodo porabili dve tretiini svoje dote za proslavljanje poroke. Stare zakonske dvojice bodo prenašale radovolj-no drug drugega napake. Mladi ženski svet ne bode gledal toliko na modo, kakor na to, kar mu pristoja po stanu, premoženju in obrazu. Botre in sosede bodo govorile druga o drugi samo lepe reči. Nar migovalke (kokete) bodo skrbele pred vsem, da bi le dopadle svo;emu lastnemu možu. Učenjaki se ne bodo iznebiiali več samih neumnosti, modri ljudje ne bodo počenjali neumnosti, odvetniki bodo končali v-sako pravdo hitro, sodniki bodo spali samo po noči. Trgovci bodo prodaiali tako pošteno, da bo samo za tretjino predrago. Vino bodo delali vinogradniki in trgovci samo jesent, vode mu bodo prilivali samo o-poldne pri kosilu. Bogatini bodo ljudomili, reveži delavni. Vsak človek bo zadovopen s svojim stanom in vsi ljudje istega slanu in posla se bodo ljubili med ■saboj.
Bftffomila, nHitvenik za dekleta, je popolnoma razprodan in <*e n»j ne naroda več, ker ga n e moremo nikomur več poslati Tiskarna sv. Cirila.
L
£iS
lainovelia poročila
uradnih poročil.
|
Na avstrijskih in nemških bojiščih nič poseb- i nega. — Bitka v Maeedoniji se nadaljuje. Naši so j v naskoku iztrgali Francozom višine severnovzhodno j od Trnovega in Snegovega, ki so nedavno ostale v j francoskih rokah.
Dve upravniški vladi
V	Petrogradu sestojita pravzaprav dve vladi: ena je izvrševalni odbor' dume, druga izvrševalni odbor petrograjskih delavcev. Dumin odbor je za vojsko, delavski odbor za mir. Dosedaj se je zgodilo le, kar sta oba odbora dogovorno odločila. Zdi se, da je delavski odbor zasedaj mnogo vplivnejši. Za njim stojijo delavci in vojaštvo. Delavski odbor ni hotel, da sprejme Mihael Aleksandrovič vlado, dokler ni določena ustava. Odbor tudi Nikolaja Nikolajeviča ni maral za vrhovnega poveljnika.
Car vjet?
Poveljnik severne ruske fronte, general Rus-kij, se je postavil popolnoma ob stran upornikov. Ruskij je bil, ki je carja držal šiloma v Pskovu ter ga prisilil, da se je odpovedal prestolu. Poveljnik južne fronte, general Brusilov, je ostal carju zvest. Ko mu je predsednik dume, Rodzianko, brzojavil, da se naj pridruži upornikom, mu je odgovoril: „Storil bom svojo dolžnost napram carju!"
Ruska armada na fronti brez živil.
Iz Berolina se poroča, da že od 10, marca ne vozijo iz notranjosti Rusije na fronto nobeni vlaki, tako, da armada ne dobiva nič več živil, municije in drugih potrebščin. Posledica tega je, da so sedaj že vsa vojaška skladišča za živež prazna, Ustaši so tudi ustavili v Moskvi vse železniške vlake, ki so prevažali živila iz Sibirije za armado na fronto in so razdelili med prebivalstvo vsa živila, namenjena za vojaštvo na fronti.
Oklic nove vlade.
Začasna ruska vlada je izdala na rusko lji>' stvo dne 19. t. m. oklic, v katerem opisuje vzroke, ki so privedli do sedanjih dogodkov. V oklicu pravi nova vlada, da so bili vsi poizkusi zaman, da bi se dosedanjega carja in njegovo vlado spravilo na pot skupnosti z ljudstvom. In ko je Rusija radi protipo-stavnih in škodljivih dejanj vladujočih krogov bila pred največjo nesrečo, je ljudstvo vzelo vso moč v svoje roke. Sedanja viada obljublja, s svoje strani storiti vse, da se armadi zagotovi vse potrebno, da se vojska vodi do zmagovitega konca. Vlada bo zvesto varovala vse zveze z državami, s katerimi je država zvezana. Kar se tiče oblike novega vladstv bo sedanja vlada, kakor hitro mogoče sklicala ustavno zborovanje na podlagi splošne voiilne pravice, pri čemer bo pa tudi hrabrim braniteljem domovine zagotovila udeležbo pri volitvah v parlament. Vlada bo tudi skrbela za določitev načel, ki vsem državljanom tudi zagotovijo udeležbo pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile na podlagi splošne volilne pravice. Hvaležno se tudi sjx)minja tistih, ki so padli v bo)u za politično ali versko misel, ter bo z veseljem tiste, ki so trpeli za blagor dežele, poklicala iz -pri-gnanstva in iz ječe.
V Rusiji vedno bolj za mir.
Švedski listi pišejo, da je treba smatrati dogodke v Rusiji kot znak za bližan je zmage socialistične mirovne stranke. List „Svenska Dagblad" piše: Na dreganje Anglije so svobodomiselne stranke dvignile v dumi zastavo revolucije. Hoteli so na ta način strmoglaviti nazadnjaško vlado, ker so Jo sumili, da dela za mir. Toda razmere so se razvijale tako, da si je delavska stranka, ki je že davno zahtevala konec vojske, pridobila vso moč. Razvoj dogodkov v Rusiji pomenja za Anglijo novo razočaranje.
Zahteve ruskih socialistov.
Pariški list „Temps" poroča, da so zastopniki ruskega delavstva za vstop svo!ega člana Kerenski-ja v novo ministrstvo, stavili med drugim sledeče pogoje: Začasna vlada mora kljub vojski uvesti zahtevane ustavne preosnove. V program riove vlade se mora dati določilo, j>o katerem si smejo vsi narodi ruske države sami označiti svojo narodnost. Dovoliti se jim mora, da se lahko svobodno razvijajo. Izvoliti se mora posebna komisija delavcev in vojakov, ki bo nadzorovala dejanja začasne vlade.
Revolucija tudi v vojni mornarici*
V	ruski vojni mornarici v Vzhodnem morju Je dne 16. marca izrekel del brodovja zaupanje vrhovnemu ppveljniku vojne mornarice, admiralu Nepeni-nu, dočim mu, je man/Si del izrekel nezaupnico. Nla-stali so nemiri, v katerih je bilo nekaj Častnikov u-morjenih ali ranjenih. Dan pozneje je bil po nesreči us*mrčen tudi admiral Nepenin.



Maribor. Pred izjemnim sodiščem tukajšnjega okrožnega sodišča se'je dne 20, t, m. pričela obravnava proti mesarju, gostilničarju in živinskemu nakupovalen Avgustu Stanitz na Bregu pri Ptuju. Ta je obdolžen, da je kot pooblaščenec graške živinske vnovčevalnice pri prevzemanju živine iz ptujskega okraja s ponarejenimi računi in listinami ogoljufal ne samo posamezne jiosestnike, ampak tudi vnovče-valnico, mesarje in vojaški erar. K obravnavi, ki je trajala dva dni, je povabljenih nad 100 prič. Stanitz je bil dne 21. t. m. obsojen na 4 leta težke ječe.
Sv. Lenart v Slov. gor. Martin Križan, posestnik in občinski svetovalec v občini Senarskia v SI. gor., je obhajal dne 11. svečana zlato poroko. Imenovani je star 74, niegova soproga 73 let. Oba sti! še čvrsta in zdrava.
Sv. Rupert v Slov, gor. "Žalostno novico nam poroča Rudolf Malek. Padel je dne 18. februarja Junaške smrti Franc Muršec, posestnikov sin v Nad-bišecu. Bil je veren katoličan, zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja." Pri stotniji ga je vse liubilo. Tudi njegov poročnik zelo žaluje za njim, ker ga Je imel rad kot svojega brata.
Sv. Jurij v Slov. gor. Nemila smrt je v Dola,jševi hiši pobrala najstarejšega sina in brata Martina, kateri je, spreviden s sv. zakramenti, dne 1. marca, mirno v Gospodu zaspal. Bil je zelo priljubljen daleč naokrog. Bil je treznega značaja in dober gospodar. Bil je zvest čitatelj „Slovenskega Gospodarja" in „Straže," Ko je izbruhnila svetovna vojska, se je poslovil koj prvi dan od svojih domačih in šel na bojišče. Zadet je bil od ruske krogle. S komaj zaceljeno rano je šel v drugič na bojišče. Po zopetnem večmesečnem bojevanju je močno zbolel na tifusu. Ko je ozdravel, je šel v tretje na bojišče proti Italijanu. Prijavil se je v vojno orožniško šolo. Bolehal je na pljučih in je prišel v bolnišnico. Dne 19, februarja je prišel na dopust. Nepričakovano veselje se je kmalu spremenilo v veliko žalost. Po tem pardnevnem dopustu se je za vselej poslovil v boljšo večnost, kjer naj uživa večno veselje.
Kapela pri Radencih, Nemila smrt je pobrala moža-črnovoinika Franca Bračko iz Velikega Janiš-berga. Na Tirolskem se je vsled hudega mraza zelo močno prehladil in dne 15. prosinca je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zatisnil oči za vedno. Rajni je bil mirnega In treznega značaja, bil j; mož na pravem mestu.
Podova pri Račah. Za vedno je zatisnil oči dne 28. februarja velespoštovani kmet Štefan Veber, star 32 let. Hrabro se je bojeval od začetka vojske na raznih bojiščih. Morilne krogle so mu prizanesle, pa silni napori in prehlajenje mu je uničilo zdravje. 7 mesecev je bil v bolnišnici v Pragi. Pred kratkim pa dobi žena obvestilo, naj pride po moža, da ga s-pravi v domovino. Pa nemila usoda ga ni pustila živeti med dragimi domačimi. Komaj je prišel domov, je že drugi dan, to je dne 28. svečana, previden s sv. zakramenti, mirno in vdan izdihnil svojo junaško dušo. Zapustil si, dragi Štefan, štiri majhne o-tročiče in v trpljenje obdano ženo. Kako si nam bil priljubljen, pač najbolj spričuje mnogoštevilna ijde-ležba pri pogrebu. Oddelek vojaštva iz Rač je nosil krsto ranjkega ter so ga spremili na slivniški mi-rodvor, kjer si naj telesni ostanki odpočijejo od viharjev svetovnega nemira.
Marenberg. Občni zbor mladinske organizacije, ki se je vršil pri Sv. Janezu v nedeljo, dne 11. sušca, je bil zadovoljivo obiskan. Ko se je podalo letno poročilo, je sledila volitev odbora, ki Je ostal večinoma prejšnji. Nato smo slišali nekaj poučnih in šaldvih govorov ter deklamacij. Napravili smo si tudi nekak načrt za bodočnost, kako je treba šole odraslo mladino, zlasti mladeniče, pritegniti v mladiu sko zvezo, da tako ne pozabijo na svojo nadal'no izobrazbo. Dosedanji udje naj navajajo nove k temu. da bodo redno zahajali k sestankom, in radi čitali knjige in časnike, ki jih imamo na razpolago. Tako ram nudijo sestanki pouk in razvedrilo obenem.
Šmartno na Paki. Citali smo v časnikih, da je bil naš vrli župan Martin Pirtovšek od Njih Veličanstva presvitlega cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono. To odlikovanje nas je prav srčno razveselilo. Ce je kateri župan zaslužil odlikovanje, tako ga je g. Pirtovšek, On je bil nepretrgano od 1. 1868 v občinskem odboru, bil je 6 let občinski odbornik, 20 let svetovalec, oziroma namestnik župana ip 23 let župan. On je kot župan gospodaril prvih 14 let z 20% in prihranil 5000 K denarja. Ustanovil je prostovoljno požarno brambo in kmetijsko podružnico. Hranilnico in posojilnico pa sta ustanovila gg. Pirtovšek in č. g. župnik Jožef Kolarič. Oba gospoda delujeta Še sedaj pri domačem zavodu v splošno zadovoljnost Na ta način sta dosegla omenjena dva gospoda, da ima naša Hranilnica, kljub malemu o 'o lišu in malemu prometu zdaj v svojem 17. upravnem letu 18.000 K rezervnega zaklada ali čistega dobička, Za vzgledno delovane bomo mi in naši nasledniki našemu županu in č. g. župniku vedno hvaleč ni in jih bomo ohranili v dobrem spominu. , ,
Loterijske Številka.
Gradec, dn« 1*. marca 1917. 40 «1 67 7« 37 Lin«, dne 17. marca 1917. 21 10 79 89 «1
Strmi 6.
euuñvk&wi CröSPOöAJi«
22. »arca ISIS'.
Ustnici imtMffm
Jakob Felicijan in tovariši: Hvala za pozdrave! Vira »lovemakini rojakom kličemo: PraT iskreč o pozdravljeni I — Strožja Ta» pri Ljutomera Porazdelitev sladkorja ima ▼ rokah okrajno glavarstvo. Vsaj drugoi na Slov. Štajerju je tako. Ako se t ljutomer »kam okraju porazdelitev sladkorja ne vrši v polnem redu, pritožite se na okrajno glavarstvo in če tam nič »o izda, naravnont aa c kr. namestnijo v Grad a. Trgovci nikakor ne smejo jemati za s/4 kg slad-koija ««lih kart, ki so glasijo na '/,, ampak morajo osta"o odreske C/1) dati odjemalca nasaj. — Poljčane: Glavarstvo je res odredilo da so sme na eno krušno karta dati samo 2 kg moke. Oblast se izgovarja, da so se zaloge tako skrčile, da je to skrajšanje bil) neob ko ¿no potreb ao. Ako Vam trgovec ne da 2 kg, se pritožite. — Ptuj: Stvar se preiskuje. Za vsako nerednost se pritožite. — Celje: Ako je bil neprijazen z Vami, da je kričal in Vas ni hotel poslušati, javite to na višje mesto, ki bo tak nedostatek gotovo odpravilo. — Ptuj: Le za ubožce darujte! Bog bo Vam stotero poplačal, kar boste ubogim z veseljem darovali. Sedaj ne mislite na to, kako je bilo. Pozdravljeni. — Raznim dopisnikom: Badi pomanjkanja prostora smo nekaj dopisov izročili „Straži."
0%
Nobenega zobobola
tv-i " '	Sobenilt neii bres spanja. Sredstvo	masj
,	" iujo bol pri todik aoborOi, kakor tndi pri najb«
"•»	Owmta«a, revmatičnem «oboboln, kjer «o 4« »»
droga sredstva bila sam&ii. Ako nI uapeka, m poiHr «'»r nazaj. Cena Is 150, 8 škatlji« K 4'—. — Nobenega tarnaj ia sobovih več t Snežno belo zobovje se dorein s sredstvom „Xirisor* vodi •a sobe." Takojšni uspeh. Cen» 2 S; 3 steklenic« K 5. Kem»oy, Kofic ,?'M6h*a), I. Poutfach 12/Z 90, Ogrsko.	i H. 8ek
naznanila«
Ključavničarji pozor! Fant 15 let star se želi učiti za ključavničarja na deželi ali v mestu, kjer bi imel hrano in stanovanje. Vstop takoj. Erjavec Štefan, pošta Podplat pri Poljčanah.	242
Viaičarja
ia delavce za vin-gradna 'ela spri j m». Jakob Vrsčko, Maribor, Melje 10.	232
Iščem za vodstvo mile trgovine ia nadzorstvo 3 mal h otrok (za šolo) 50 -60 let staro pošteno vdovo ali samsko žensko* dobrimi spričevali na deželo blizu Eerkve. Dopisi se naj pošiljajo na lTpravniŠt»o B Slov. Gospodarja" pod ,Zren£\	231
Kaj boljšo sveže pegico (ronlno)
seme, rumeno, veliko, „Ecken-eorferca* i a rdeč* „Mamut" in sveže deteljno sme, nadalje vse Jlauth ner-jtvo seme. MieJae sreče, za domačo ra"'io, za ;:erkre i o pogrebe, vse samo pri trgovcu Alojzijo Vriii u v Lbtomeru. 233
¥iničarja
i 2 ali 9 močnim» delfskimi ljudmi sprejme proti dobremu plačilu Janez Pebsžia, Gorca pošta Podlehaik pri Ptuju.	239
Malo rabljen šivslni strej za 8i—
>vilj« (Riogschiff) pripraven tudi ia vezenje, se takoj proda za K 1.20'—. Vpraša se pri g Mtrčiču čevljarskem mojstru, Viktringhof-ova ulica. Maribor.	234
Pozdrav!
Vsi slovenski fantje, aahajajoči se v visokih snežnih gorah na Južnem Tirolskem pošiljamo srčne pozdrave vsem slovenskim hitom in dekhtam v domovini: Andrej Miklošič iz Slamjaka, Ferdinand Rozman iz Grustršaka, Joief Šef h Badom»rščaka, Martin Maller in Jakob Škrlec od Kapele, Vinko Prijol iz Iva:ijkovec, Knn-j Martin iz Sv. Petri pod Sv. gorami in Konrad Zorm&n od Sv. Antona v Slov. goricah.
Hiša na Teznn pri Mariboru, no-vozidana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59.	248
Sprejme se deklica brez starše-, starost 6 do 11 let, eventuelno za «fojo. Djpisi na Upravuištvo lista .pod na lovom „Sirota it. 535''.
POZOR! 35letno dekle, dobra gospodinja ia varčna kuharica, izurjena v kmetijstvu, želi priti k samostojnemu posestniku v službo. Gre tudi kot oferca h kaki kmetici. Ponudbe se prosijo na uprav-ništvo t. lista pod „Varčnost št. 251" do 1 aprila.
Iščem v najem stanovanje, sobo, kuhinjo, svinjak in kos njive za krompir. Plačam z denarjem ali se odsluži. Moj naslov: Jožef Pe tek, Gradec, Andrägassa 12. 237
Kupim posestva v okolici Polj-ča«, Loč, Bistrice. Cena 4000 do eOOO K. Viljem Flick, Winkl .3!. Kapleaberg.	252
Takoj se sprejme majer. oženjen z 1 ali 2 šolarjema na posestvo blizu Sevnice. Več se izve pri lastniku Karlu Cimperšek. Sevnica vb 8avi.	258
oooooooooooooo
Cvetje
iz vrtov sv, Frančišfea
(g!asilo III. reda) izhaja v Kamnika na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
OOOOOOOOOOOOOO
rae mm
Mala Lenčica
od Svetega Boga. Primerna knjižica za prvoobhajance. Stane 50 v in se dobi v tiskarni sv. Cirila.
KGUWGM09A3C
Dekie vsakega dela vajena želi službe na deželi. Naslov Julija Vido-vič, Uferstrasse 24, Maribor. 209
Želim.kupiti pasestvo od 18—14 oralov z gozdom vred na ravnini blizu okrajne ceste. Ponudbe se naj pošljejo na: Andreja Bassa, Lugac, pošta Cmurek. Štaj. 250
Iščem konjskega hlapca. Oglasi se naj pri gosp. županu v Framu. Plačilo po dogovoru.	249
Več panjev čebel kupi ali vzame v rejo H. Likar. Blanca pri Sevnici.	243
Safar za kmerijstvo, živinorejo in če mogoče tndi za vioogradniStro (»ešč teh del), se sprejme pri Ed. Suppanz, Pristova Štaj. 246
Srednje težek konj in breja krava sta na prodaj v Celju, Gaberje št. 21.	244
Prodam svojo pristavo v Roš-pahu pri Mariboru. Sadonosnik in travnik na pobočju hriba. Zraste 3 do 4 vagone živinske krme. Na posestvu so tudi primerna gospodarska poslopja. Posestvo je kakor nalašč za dobičkanosno mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. Več se poizve pri posestniku Francu Smodej, Auberg, občina Rošpah pri Maribora, župnija Kamnica. 239 |
Prodani dva vprežna vola, staro okoli 1V3 leta, 1 bika in 1 krava. Franc Smodej, Auberg, Rošpah pri Mariboru (blizu Kamnice). 239 b
500 K ML
Dne 28. februarja 1917 zvečer se je na mariborskem kolodvoru ali na potu na kolodvor izgubila tridelna denarnica iz rjavega usnja. V njej je bilo ca"6t) K gotovine, ea 3000 K še ne zapadlih kuponov, 2 koleka a 5 K in več a 1 K. potni list za okrajnega sodnika dr. Gstolt-nerja in bel koščen glavnik. Pošten najditelj dobi 500 K nagrade, ravno tako tudi tisti, ki naznani nepoštenega najditelja. Poročila se naj pošljejo na mestni svet kot policijsko oblast v Mariboru.	241
ki so boljši kot selanje usnje, trpežne in mpre-močijive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf Star&valnik, Kenif*e. itsi»
CEI\A:
za moške K 5-50, za ženske K 4 50 ia za otroke K 3-50 par.
Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se ¿ajo ravne« tako kot podplati iz usnja.	osr-
Priporošam svoš® nnvootvsrie*»©
tapetniško delavnico
"v Gaberjis pjri Celj«-
Prevzamem vsa, v to stroko spadajoča de-la ter j h
hočem natančno izvršiti. Z velespoštovanjem K&f&ffi JszbGC, Gfelerje 81 pri G^Ijte, (Dohod k moji delavnici: Od sokolskega domoi 5 minut po stranski cesti.)	236
VABILO
na
eti?i§ občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Polzeli»
c»g. aattntga s notaa, »a vit» ¡-,
ki se bo vršil dne 1. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
ENEVNI RE33:,
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1916.
3.	Poročdo o izvrženi reviziji.
4.	Predlogi in slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem ča.su ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu ia po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na števila navzočih za družnikov.	257
HalelstVD.
Tesarski mojster in podjetnik
Jožff Nekrep,
Maribor, Mozartova »lica it. 59,
se priporoča cen j. občinstvu na deželi in v mestu za vsakovrstna dela. Telefon 15/VIII, Maribor.
Vabilo
na
redni občni mfomr
Ljudske o^sojiinice
v O^lotnici,
ragj HUblgl | MMBj MH
ki ?e bo vršit dne 1. aprila 1917 (cvetno nedeljo) oh 3 ari popoldae v posojilcifinem prostoru pri cerkvi.
DNEVNI RED:
1.	Citsnje in odobrenje zapisnika o zadnjem ob čnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za L l&lft.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva 6". Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor cb navedenem času re bit sklepčen, vrši te pol uie kasneje na- ¡siem mestu in po istem dnevnem re^u drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gede na število navzočih zadružnikov
255	NAČELST V O.

Sijajna bo^acnosf
js zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turškim srečkam! Nakup tek i zbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaja
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!	192
Srečkovno zastopstvo 16, LJubljana.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob iagubi našega srčnoljablje-negs, na bojišču padlega brata--rojaka
Franca Muršec,
se podpisani najprisrčnejše zahvaJjujemo do-mRČernu č. g župniku za ganljive in tolažila» besede ob njegovem mrtvaškem opravilu dne 26. februarja 1917. Iskrena zahvala gre tudi č. g Krenerju za tolažilno pismo ic za sv. ma?e. Isto tudi g. poročni k-n SalJič iu g. I. Lukman-u od Sv. Trojice v Slov. gor. za dvakratno poročilo o Djegovi smrti. Tadi vsem sosedom, prijateljem in znancem izrekamo našo globokočatačo zahvalo.
Bog Vam bodi plačo'k!
Očs, mati. brata-iavalida Lorenc Ia Konrad, sestre Marija! Magdalena, Katarina, Terezija, Ljudmila Muršec.
Počivaj v mira dragi krat, Ki v taji zenlji moraš spat; Zaman, iskali bi Tvoj grob Na mirodvoru tu okiog.
Prepevali smo v božjo čast Pri »v, maši dostikrat, Bog dsj, da bi še v večaosti Prepevali med angeli.
St. Rupert v SL g, dne l i. inarea 1917.
247
'sšMmmmH
T*, n. gospodom kmetovalcem
naznanjaai, da sprejmem naročila na vsakovrstne	__'
HMETIJIKE STROJE
kakor: pluge, brane kaltivatorje, sejalne im kosilne stroje, atrojé za obračanje sena, grablje, vitle, bencinove in pli-nove motorje, mlatilnice za rožni in pogon s silo, slamo-reznice, reporeznice, drobilne mline, parilne kotle, grozdne in sočivne preše in mline, naprave za vodnjake itd. — Priporočam nujne nabave, ker bo v kmetijskih strojih pozneje najbrž pomanjkanje. — Izdelki prvovrstni. — Poset za rtflektanta brez stroškov - poštna dopisnica zadostuje. Priporočam se z odličnim spoštovanjem
Ivan Hajny, Maribor n. D.
Kokoiinekova nlioa 32.
- i^Rft

r
22, marea 1917,
SLeTBNSKi «OSPOBAJl.
8 íraja i,
In, b«M(U «tac« 6 vmsrjav, petitvrsta 18 viu. Mrtvaška osk&niia in •«.'«a!« vsaka petifcrrBU 24 7, Izjav* i» Poslaco 86 vinarjev. Za m
ohjito xnatac poyufit. Isierati Bi sprejsmajo 1« proti prrépla-čil«. ZjkJo?; «t»*«» rprejemaoj« fasorato* torok opoldne.
Kupiti žel m hišo z malim zemljišče», Yredno»t 10.000 do 20.C00 K za gotoi • plačilo. Ponudbe bla-gOT«lijo se pesi» ti: L. Šijsnee, trgovec, Križevei, Štajersko. 225
Priporoča se kot kuharisa ozir. gospodinja, starejša oseba z lepimi spričevali k samostojnem g. na deželi z malim posestvom. Naslov pove upr»v. 81. Gospodarja pod „Kuharica 224".
ifefiiAE&A kiimajoskmet-liBCM^ ikim ijudstvom
«je,r*dobijo službo s plačo,
provizijo in dijetami. Dopisi na generalno zastopstvo dražbe „Kos-mos", Gradec, Jakomini trg št. 11.
Išče se pridno dekle k rodbini brez otrok na deželo. Starejša in taka, ki zna kuhati ima prednost. Ponudbe na upravništvo Slov. Gospodarja pod „št. 190".
Redka prilika!
Radi preselitve ' 250 komadov lepih razglednic, namesto K 2-'— sedaj samo K 10'— franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. Sapir», eks-portna hiša Galanta št, 110, Ogrsko.	191
Želim kupiti >sgo na vodo, t dobrem stanju, celo opravo, to je: s stavbo in streho ali brez nje. Ponudbe na naslov: Karel Viden-šek, mlin., Globoče p. Vojnik. 196
Učenec, star 16 do 17 let, se takoj sprejme pri Antonu Marčič, usnjarski mojster v Slov. Bistrici. Tri letna učna doba. Dobi tudi hrano in obleko.	155
Želim prodati posestvo, kojo' f'b-fltoji iz velik« zidane hiše, hleva In nad tri orale zemljišča, hosto, koja meri nad dva orala. Hiša stoji poleg okrajne ceste, blizu kolodvora in 5 minit od farne cerkve 8v. Marjete. Ker je hiša za vsako obrt pripravna, se tudi na željo sama proda. Cena po dogovoiu ali pa pismeno. Jožef Lokovšek, posestnik na Ogečah. pošta Rimske Toplice.	220
Zanesljiv kočija/, (je lahko tudi čez 50 let star} se sprejme na dobrem zasebnem in stalnem mestu. Plača K 160.— ■ prostim stanovanjem Ponudbe pod „kočijaž št. 206" na upravništvo Slov. Gosp. v Mariboru.
Šafar z dvema osebama išče službe; ima lepa spričevala. Naslov pove iz prijaznosti Krajnc Franc, Tr-žaška cesta it. 7J*- Maribor. 218
Konja z opravo vred proda lončarski mojster Frane Rajšp t Framu pri Maribora.	156
Majer z 2 ali S delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se v Maribor«, Gartengasse 12.
Na prodaj srednje p«sestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, gozda in lepega sado-nosnika. Zidana hiša in hlevi ob okrajni cesti; vse v najboljšem stanju. 5 minut od cerkve. Kdor želi kupiti, naj vpraša j. Luršak, restavracija Soršak ob železnici, Slovenska Bistrica.	214
Mesarskega učenca sprejme takoj pod agodnimi pogoji mesarski mojster, Franc Selak v Celju. 189
Mlada 2ena s 3 letnim sinčkom, katere mož se nahaja na bojišča, išče službe za gospodinjo ali mle-karico na gradu ali večjem posestvu. Če je potrebno ima tudi Ivo delavski moči. Naslov: Veronika Bračko, grad Spielfeld.	212
HI Í1C A VIP je S® dobro ohran-Uiaauill, jen, želim kupiti. Kdor ga ima na prodaj, naj mi naznani. Rozman Anton, organist, Št. Ilj ▼ Slov. goricah.	219
jaška m apetoisn
»ikl»ite ali is jekla K 10-—, 14'— in 18 K, z mdittm ¡¡v;t-labno ploščo K 14 — 18-— 23., * la kolesjem K 34'— S0 —, s radium avitiobno ploščo K 28' 83 —, 36-- -, t preiUijskiDi kolesjem K 60' --, »rebrna um z oifragljifo zapcstak® K 26 —, 80'—. fiiats ura s nategliWe £ 90-—j I00-J letno jsai^tyo. Zim*njiva áers-ijoca, aH pt> denar n&z*j. ?#-se proti povzetju^* fes-jižie proti prejínjanu ¡¿HcmKe d&sarja pekg SO v za poštnino.
Prva tovarna ur! Ivan Konrad, }
o. i k. dvorni dobavitelj t Brfiae g
8M na Mkt^. a D |
Takoj se sprejme
mizarski pomočnik
ali učenec, ki se je že nekaj časa učil. Naslov: Fr. Kolman, Orehova-vas, pošta Slivnica p. Maribora.
Konj, 8leten, krasen, se proda. H. Drofenik, c. kr. davč. upravitelj, Ptuj.	195
Kislo zelje in repo
kupuje M, Berdajs, Maribor, 80-fijin trg.	197
Kislo zelje kupuje vsako množino K. Roj, Maribor, Glavni trg, 3. 199
Prodajalka, boljša moč, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga Lud. Kuharič, Ormož.	198
Kmet» ko dekle, vsakega dela vajena, išče službe na deželi Naslov pove iz prijaznosti Neža Va-cas, Maribor, Uferstr. Vi. 209
Solzna Avstrija"
Dve novi pesmi v trajni spomin: 1. „Z Bogom zvonovi I' in 2. „Ro-narska Vlarijina" stane vsaka s pošto vred 21 vin., torej obe 60 vin. Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 bojnimi pesmimi je še tudi za eno krono in 40 vin. na razpolago. Kdor je še nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se lahko pošlje v neporabljenih poštnih znamkah ali pa v denarju. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati. Naročuje se pri Matiju Belec pri 8v. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj Štajersko.
Posestvo na prodaj tik glavne ceste v Močni, Sv. Marjeta ob Pesnici, 4 orale rodovitne zemlje. Naslov : Črnko Julijana, Močna, 8v. Marjeta ob P._ 200
Učenoa poštenih staršev, (ne pod 14 let starega), pridnega, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj trgovec J. Traun, Ptujska gora. Ponndbe se naj pošljejo v Celje, Gosposka ulica 82 Ivsn Traun. 204
Malo posestvo
j» na prodaj, meri štiri oralo. •/< orala vinograda, njive in sadonos-nik. Cena 9000 K. Posest. Barbara Lubej, Počehova št. 245, občina Leitersberg pri Mariboru. 180
Domače mtlne (železne žrmlje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrsto žita melje, preskrbi Janez Dsjčman, posestnik v Selnioi ob Muri, p. Št. Ilj v 81ov. gor. 109
Mm^mk
<5
Pri slabostih rsled starosti in te-fcavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več stoletij znan kot najboljše sredstvo ta doigo življenje in ojačenje. Pošiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 poUitre 12 let starega konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjska, čudnodobro uspevajoča sredstvo za vdrg ijenje pri trganju t členkih 4 pol-titrske steklenice 32 K. Prodaje w tudi vino od 56 litrov naprej. Seli rizling in rdeči burgundee liter po 8 S 60 v Benedikt Hertl, mleposestnik, grad Golič pri Ko-«jieak, Štajersko.	1 Kienr.
Pridnega in močnega pekovskega pomočnika ali učenca sprejme s celo hrano in plačilom Ivan Bohm, Fram pri Račah. Štaj.	144
iftmačo slmvko • • sebelni vosek . . • nnski kamen. . •
• sako množino po najvišji ceni.
Ponudbe naj se pošljejo: Iv. Serec, trg., Maribor, Tegett-hof-ova nI. 57. 91
Učenec se takoj sprejme. Prod nost ima tak, ki bb ja že nekoliko učil čevljarstva. Št»fan Strošek, čevljarska delavnica Celje, Kova čeva ulica št. 8	te
Naznanilo beguncem. Kot predsednik Gospodarske zadruge za Goriško okolico in zaupnik Dunajskega odbora za begunce iz juga naznanjam svoj sedajni naslov: Ivan Mermolja, Gačnik 72, pošta Pesnica pri Mariboru, Štaj. 190
Dva čevljarska pomečnika se takoj
sprejmeta za lepo in priprosto delo. Stalni zaslužek. Sprejme se tudi čevljarski pomočnik-invalid. Štefan Straiek, Celje, 8thmiedgas. 8. 168
Dobri čevlji po ceni.
Pošiljam vsspovsod proti povzetja sledeče obav»lo in sicer tako dolgo, dokler bo kaj zaloge po najnižjih fabriških cenah: Otroške čevlje s klobučavino in podplati iz linoleja št. 19 do 28 4 K, Otročji čevlji, »«ima kakovosti s močni»! prob-kov častim i pedpUti št. 51—S5 G K. Dobri čevlji za ženske is jdobuč*?ins z debelimi «kosi za Sitimi klobueerinastimi podplati št. 37-42 1! K. (D roj» čevljev). Močni moški usujati čevlji s pri bitimi lesenimi podplati št. 42—46 SI K. Našlo? Rudolf Werdisheim to^ariiišcii zaloga čevljev, Grade«, Spnrjtass« 11.	76
Kupim kostanjev les vsako
množino in plačam pe najboljši dnevni ceni. Jos. Zajelšnik, trgovec ▼ Št, Jerneju pri Ločah. Štaj.
Gostilna y Maribora
na lepem prostoru v sredi mesta se takoj proda. Lep vrt, gospodarska poslopja s hlevom. Cena 46.000 kron. Pismene ponudbe na upravništvo pod .costilna v Mariboru štev. 157."
| Najemninska hiša
i V Maribora, t bližini koroškega i kolodvora, enonadstropna, z veliko j kletjo, lepimi stanovanji se radi ! odpotovanja proda. Ugodna naložitev kapitala, čisto obrestovanje «*/.•/► Vpraša se Klostergasse, vei-bališče št. 1, pritličje, levo 176
Potovale i uradniki in nradnice
se sprejmejo pri okrajnem vodstvu «. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega fonda (oddelek vojno zavarovanje) v Ptuju, minoritski trg. Stalna plača. Vprašanja na pisarno v Ptuju, minoritski samostan.	159
Kovači pozor!
V Hotinji vasi p. Slivnica pri Mariboru se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Bliža železniška postaja. Najboljša ■veza z Mariborom. Oglasiti se je pri občinskem Brada t Hotinji vasi, p. Slivnica.	101
Kapiti želim dobre okrnjen harmonij. Plačam takoj. Peaadb« s natančnim opisom ia ceno se naj pošljejo na naslov: TTprovništve Slovenskega Gospodarja v Mariboru.
Delavci v zemlji, zidarji, profeti-jonisti, se proti dobremu plačilu sprejmejo za dobro stanovanje in oskrbo je preskrbljeno. Naslov: Union Baugesellschaft, Ruše pri Mariboru.	311
Avtomatična miinica
za podgane 5 K 80 v., za miši 4 K. V eni noči se nalovi po 40 mili.
Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žu želke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 3"70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. 8e pošilja proti povzetju. Poštnina 80 v. Ra/.pošiljalnica Tint-ner, Dunaj IIL/72. Neuburggasse št. 26.	(1 Lasalč).
Učenec mcine postave iz boljše hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom Marti« Ogorevc, Konjice.	89
Lončarska pomo mka
enega pri „šajbi," ki zasluži pri hrani 12—25 K na teden, enega pa pri pripravljanju, ki zasluži 6 — 12 K, sprejme takoj lrnčarski mojster Franc Rajšp v Framu pri Mariboru.	155
Apno
prodaje Kmetijska Zadruga v Račah. Posojilnica t Makohtli
vabi svoje zadrnžnike na
redili občni zbor,
ki se bode vršil v lastnem domu, MdkoSe št 11 v Četrtek dne 29. marca 1917 ob 1/22 popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo računsk. pregledovalca.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
5.	Razdelitev &stega dobičke.
6.	Volitev načeistva in rač pregiedovalcev
7.	Nasveti in predlogi.
Makole, dne 9. marca 1917.
328
N a i fi 1 s i v o.
Velika izbera vseh
ča^iffirsktti izdelkov
posebno lesenih čevljev. Zunanja naročila se takoj izvedejo. Štefan Strašek, čevljarska delavnica in največja zaloga čevljev, Celje, Schraiedgasse 3.	1W

*pt ejent« *-ss tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: Sasftikt. knjige, broiure, stenske hi druge koledar]«.
'£* » i iapniiite mpm« «poredne in muijonsk« hrtk* s iraim, rč»čtm ali modrin: t-ekoia, arisdni savitke t natisom glase ter razne »mamin« a&piso «	»bčinstj, šoiike ir iruft urade uradne zavitte, oznanila, a»
pi»;	Maitiij* predpise p/ejemsi potrdila itd S» obrtnik« is
~>frr-'.* p»»», ®»*itk», okrožnice. Tačune, opomine, menim, cenike, do-fižuiee, naslovaiee letak» »a igpak* a čraim m dragobarroim tiakosa. Zs	«aSrcj;» in društva: pravil*, «apienike, pristopa«» in
jtias;«-, Mtata penila, računske saključk«, dreštvuMs siutke, vabOa itd.

Brzojavni nasiov; Cirilov» tlakama Maribor
SilSlPIll

Trgovina tiskarne sv, Cirila f
MARIBOR, v lastni h!5l Koroška c«sia fifcv, 8 e
priporoča »vejo veliko asloj« raine^i» papirja, percAsikov, purm, «Ji>fijk- | sa perssnics, ¡maicikc-T, mdirk, kini«!ičkov, Ublic, črnil, saritVe^ fkar-vaaih in belih, r vseh velikostih), trgovakfb knjig, noticcv,	J
papirja v napak in ikatljah, r»gt«dnto. itd. — Svete podob« (tait!«'.. i like
ia stenske), nupela vsefc velikoeti, molitvsniki, taolaki. «vtii^v-^ škapstirjl — Štwrbi5ijf so arailf in Ar. — Postrežba to-"1«* In

»
«f ifwwwwiitn^fiaiw«^-.- imiht "n-trrrrndnn-iv in< ' t r---nrirr>ii i i i'iík^i1 www»neswiia ~nnsimnnnanilWinMlti'Mi <	»"mi—'ihmwii is lUMi..
lil


.i-iWKf&uisg&a
Uradne ure	'
y&t prtak m «»k sušenid dan si g fl| «j^* mi*	»i « do po» JO *m
f« hipladojft «e m<hto*w]eat? o)} arasfeffe ¿mv®.	m <S»j«je vMk dsua od i. d« IS. ar? éef.
Uradni prostor!
m tuÜMji^o v aíuoritrfketa 8autM«;«icffiB v
f-/ ~n ni—miissinmiain »si m i n—
«■■■^■»■»«■■■■^■■■■¡»»«■■mmb^	u« iitws hi—w—m
Hranilne vlog«	«
po 4	l. ia iS. ?	ffesStri ia d«
iS, ia xaáajega pred drip)®. Mevidignj^ efcr«« H biScejei jimija in	I«t» pt-rpifcio
-«f li^Or ta-Is oltr<viitnj«» .SurajaHjaj« ge %m*8x» ¿írojph aavodwr hú tí««», m da H pn ¡m. «irastev^stf« prdüfuto ta i» bi tó^.iM iwtáá pi -J	Um feažlfe §otev aH Sltaof»,* . %
mfit-lago s» sspaakara ^esmjafei»	m-
U. 118 6««/ doaatrfÜ khhateíH

M- t
% MlwB


Ljudska hranilnica in posojilnica v
ragistr^^ena zadruga s neoin. zamo
	m m m	spim im\\m ?io£B od m\m> is M obrestuj« p Posojilu dlaje 4©|0, članom na vknjižbo, na poroštvo in za3tavo UffSlffSS II Za nalaganje denarja po pošti 80 na raspola gopo- Pod zeI° Ugodnimi pogoji. Vknjižbo in dru- ložnice c. kr. poštne hranilnice na Dnnajn 8t. 92.465 go zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- va&k delavnik ad 9 do 12. ure dopoldne Rentni davek plačuje zadruga Bana niča sarna brezplačno; stranka plača le koleke. l6		m m asu. P		
ME" „Hotel Beli vol*\ Graika (cesarja Viljema!			1 cesta it 9.			
Semena
zanesijiTO kaljiva kupujte same pri trrdki
Ivan RaTiilkar-Celje.
Na primer: deteljn» seme, peso Mamut, rdečo in rnmeao, različno travino seme, rrtno in cvetlično po aaj nižjih dnevnih cenah.
Lepo deteijno seme
ima na prodaj, Franc Matjašič v Šetarjevi pri
Sv. Lenartu v Slov. gor.	201
01M \ I ZBOR
Hranilnice in posojilnice t De i» ju
togi KB&rmg* 1 nsonti saveso
se vrši dne 1. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi v župnišču.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1916.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem kraju občni zbor pri vsakem številu zadružnikov.
NAZNANILO.
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mari boru se bo v času od 16. do 17. aprila 1917 vršil
t« čaj za zelenjavo, na katerem se bo teoretično in praktično poučevalo o vseh, zelenjave se tikajočih debh. Udeležba je za vsakega prosta (za moške, ženske in dekleta) Učni iezik je nemški. Priglasiti se je treba do 5. aprila 1917 na podpisano ravnateljstvo
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.	240
i
Kisle
belo
zelje, repo,
kupuje trgovina Poš,
Maribor, Koroška cesta 20.
228
naCelstvo
Kmetijsko društvo
t Reetcl ob Savinji
naznanja članom, da bode imelo
reden občen zbor,
dne 25. marca 1917 po večernicah pri gospodu Josipu Stigl c p. d. Cuježu, ter vabi k obilni ude ležbi. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje. Pridite!
280	ODBOR.
Hranilnica in posojilnica v Vuatu.a
reg. zadruge z neomejeno zavezo,
vabi na
deseti obrni zbor
za upravno leto 1916,
ki se vrši
v nedeljo dne 1. aprila 1917 ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni (hiša št 34).
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov za leto 1916 ter razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volifev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	229
Načelstvo.
„Usiijehran"
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). K. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.

V
Panorama-International"
množino
Gnoj.
Havbični polk št. v Mariboru ponudi gnoj od 150 konj počenfii s 15. marcem 1917. Ponudniki se vabijo, da stavijo svoje predloge v nadvojvode Viljema vojašnici v Mariboru pri zapovedništvu
171
Î0
129
Maribor, Or&jskl trg Itev. 3, zraven gostilne „k črnemo
orlu" se priporoča na obilen obisk. Odprt) cel dan. Vstopnina 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minnt. Vojni dogodki iz vseh bojiič, pokrajine vseh dežel celega sveta v nararroi vel kosti, slikovite in resnične. Za malo denarja in malo izgnbo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," p»ide zopet, ker so vedno nove predstave.
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celj<
Gonilne jermene
takoj razpošilja Kattner 8 Co., Gradec 46. Brzojavni naslov »Gigant*, Gradec. 1 Kien.
* '	9
Vinogradniki pozor!
Na suho cepljene trte so na prodaj, same
najboljše rodovitne vrste in sicer L vrste. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in Gothe štev. 9. Cepljene trte so zelo močne in lepe. Trte so popolnoma zaraščene in jako lepo vkoreninjene, zakar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močn« (1. 1915). Cena po dogovoru. Kdor si Jboče naročiti zelo močne in lepe trte naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu S1 o d n j a k, trt-nar v Rotmanu, pošta Juršmci pri Ptuju (Spod. Štsjersko).	9e
s «
apijice za svinje.
Cena 1 steklenice je k 120. O dobrem nčiofes« teh kapljic imam mnog© priznalmh in po« bralnih pisem. F. Pmli, mostna ksk&roa „pri 5, kr. orla" Maribor, Glavni trg št. 15.
(Zahvala,
Nil aro verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko »o 3» m prepričal, ds re» pomagajo, V sira izrekaš: lepo hvala m priporsi*«» t« zdravilo vsem »vinjersjaeui. Proslsl, poiljite mi tsvinjskih lrtp.
S j is za rdečico le sicer hitro kakor morets 6 stekkaie. 8 posdnrom vas skorjacc.
čredni a vs», dne 6. evgnata 191«.
PREDIVO
laneno in makovo seme kupuje po najvišjih cenah
RaSterinecki v Celju,
oblastveno do očen^ nakupovalec
za stdne okraje:	203
Celje, Vransko, Gornjigrad, in Šmarje.
IIIHSI1III
■ \ lZ\AMLO S
»iitve.
Osrednja pnarna Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem se nahaja od 15 marca 19 l6 v Gradcu, B;smarck platz št. 3.1, nadstr. i0 KUnr.)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žaloštno vest, da je naš ljubljeni sin oziroma brat
Rudolf Npan,
desetnik pri lovskemn polku
dne 8. marca po težki bolezni, spre viden s svetimi zakramenti in udan v voljo božjo, v rezervni bolnici »Holler-schloss« v Gradcu mirno v Gospodu
zaspal.
Predragega rajnika priporočamo v blag spemin in molitev.
Planina, dne 8. marca 1917. 245	Gleboko žaluje či ostali.
izdajatelj ta satotoik": Katoliško tiskovna irajiSvo.	nSgtraaa! ¡»«sKafS* gsKuiav Mapaa»
ITJbK tiskan« rvb Dfcdla s Maribor