ANALIZA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (ReNPIO) 2009 - 2010 Januar 2012 I. UVOD..................................................................................................................4 II. ANALIZA CILJEV, KAZALCEV IN GLOBALNEGA OBSEGA SREDSTEV......5 11.1. Uresničevanje operativnih ciljev...................................................................6 11.1.1. Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih.......6 11.1.2. Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni.....................................................................................................................7 11.1.3. Tretje prednostno področje: izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela..............................................................................................................9 11.2. Krovna kazalca............................................................................................10 11.3. Globalni obseg sredstev.............................................................................11 II.3.1. Obseg in viri javnih sredstev....................................................................11 III. PODROBNEJŠI PODATKI ZA LETI 2009 IN 2010........................................13 III.1. Področja, ki jih pokriva MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT............13 111.1.1. Dejavnost osnovnega šolstva (PP: 6672)........................................................14 111.1.2. Izobraževanje in usposabljanje brezposelnih (PP: 5780)................................15 111.1.3. Dejavnost izobraževanja odraslih (PP: 7229)..................................................16 111.1.4. Tuji jeziki (PP: 4831).......................................................................................34 111.1.5. ACS - LDN (PP: 6095)...................................................................................34 111.1.6. Mreža javnih zavodov za izobraževanje odraslih (PP: 9140)...........................37 111.1.7. Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje (PP: 6909 - ESS; PP: 6953 - lastna sredstva)..............................................................................................38 IV. 1.8. Posodabljanje izobraževalnega sistema in kakovost (PP: 9241 - ESS; PP: 9253 - lastna udeležba).............................................................................................40 IV.2. Področja, ki jih pokriva MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE........................................................................................44 111.2.1. Priprava brezposelnih na zaposlitev (PP 7023)...............................................45 111.2.2. Usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev (PP 4282).................................45 OSTALI PROGRAMI FINANCIRANI IZ PRORAČUNA..............................................49 IV. UGOTOVITVE IN SKLEPI..............................................................................53 VIRI:.........................................................................................................................56 SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC: Slika 1: PROGRAMI IN UDELEŽENCI 2009 ........................................................................18 Slika 2: PROGRAMI IN UDELEŽENCI 2010........................................................................19 Slika 3: FINANCIRANJE PROGRAMOV 2009 .....................................................................19 Slika 4: FINANCIRANJE PROGRAMOV 2010.....................................................................20 Slika 5: IZVAJALCI PROGRAMOV 2009..............................................................................21 Slika 6: IZVAJALCI PROGRAMOV 2010..............................................................................21 Slika 7: UDELEŽENCI PO ZAPOSLITVENEM STATUSU 2009...........................................22 Slika 8: UDELEŽENCI PO ZAPOSLITVENEM STATUSU 2010...........................................22 Slika 9: UDELEŽENCI PO DOSEŽENI IZOBRAZBI 2009...................................................23 Slika 10: UDELEŽENCI PO DOSEŽENI IZOBRAZBI 2010...................................................23 Slika 11: UDELEŽENCI PO STAROSTI 2009......................................................................24 Slika 12: UDELEŽENCI PO STAROSTI 2010......................................................................24 Slika 13; UDELEŽENCI PO SPOLU 2009...........................................................................25 Slika 14; UDELEŽENCI PO SPOLU 2010............................................................................25 Slika 15; ŠTEVILO PROGRAMOV PO REGIJAH 2009......................................................26 Slika 16; ŠTEVILO UDELEŽENCEV PO REGIJAH 2009...................................................27 Slika 17; PROGRAMI IN UDELEŽENCI PO REGIJAH 2009................................................27 Slika 18; ŠTEVILO PROGRAMOV PO REGIJAH 2010........................................................28 Slika 19; ŠTEVILO UDELEŽENCEV PO REGIJAH 2010.....................................................29 Slika 20; PROGRAMI IN UDELEŽENCI PO REGIJAH 2010...............................................29 Slika 21: TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V ŠTEVILKAH 2010...........................31 Slika 22; TVU PO REGIJAH 2010 ACS...............................................................................31 Slika 23; TVU PO REGIJAH 2010 MŠŠ...............................................................................32 Preglednica in slika 1: FORMALNO IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH...........................47 Preglednica in slika 2: FORMALNO IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH...........................47 Preglednica in slika 3: FORMALNO IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH...........................48 Preglednica in slika 4: FORMALNO IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH...........................48 Preglednica 1: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE.................................................................................................................6 Preglednica 2; PREBIVALSTVO 15+ PO DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE.......................7 Preglednica 3; ODRASLI, VPISANI V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TER IZREDNI ŠTUDENTI............................................................................................................................8 Preglednica 4: PREBIVALSTVO 25-64 Z DOKONČANO NAJMANJ SREDNJO ŠOLO.......10 Preglednica 5: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE...............................................................................................................11 Preglednica 6: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2009-2010........12 Preglednica 7: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH.........................................12 Preglednica 8: ŠTEVILO VSEH UDELEŽENCEV.................................................................13 Preglednica 9: FINANCIRANJE PO PRORAČUNSKIH POSTAVKAH MŠŠ.......................14 Preglednica 10: RAZPISANI PROGRAMI IN OBSEG RAZPISANIH SREDSTEV 2009........17 Preglednica 11: RAZPISANI PROGRAMI IN OBSEG RAZPISANIH SREDSTEV 2010........18 Preglednica 12: PROGRAMI IN UDELEŽENCI PO REGIJAH 2009....................................26 Preglednica 13: PROGRAMI IN UDELEŽENCI PO REGIJAH 2010.....................................28 Preglednica 14: TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU) 2009.................................30 Preglednica 15: Programi in projekti združenj izobraževanja odraslih...................................32 Preglednica 16: JAVNI RAZPIS ZA VPIS ODRASLIH..........................................................33 Preglednica 17: JAVNO VELJAVNI PROGRAMI ZA RAZVOJ PISMENOSTI.......................40 Preglednica 18: FINANCIRANJE PO PRORAČUNSKIH POSTAVKAH MDDSZ..................44 Preglednica 19: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA ZAPOSLITEV.......................46 Preglednica 20: PROGRAMI RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV..............................................53 I. UVOD V letu 2010 se je iztekla veljavnost Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (ReNPIO), ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (DZRS) (ReNPIO, Uradni list (UL), 70/04, 28.06.2004). Zaključuje se šestletno obdobje izvajanja Letnih programov izobraževanja odraslih (LPIO), ki jih narekuje resolucija. Prva analiza uresničevanja ReNPIO je bila za leti 2005 in 2006 opravljena leta 2007, druga, za štiriletno obdobje 2005-2008, pa v začetku leta 2010. V skladu z nalogami poročanja, opredeljenimi v resoluciji, je Vlada Republike Slovenije (RS) o uresničevanju ReNPIO do sedaj dvakrat poročala DZRS. Po zaključku veljavnosti ReNPIO, bo Vlada RS DZRS poročala še o uresničevanju ReNPIO za obdobje 20092010 ter o analizi in končnem ovrednotenju uresničevanja ReNPIO za celotno obdobje veljavnosti. V skladu z resolucijo naj bi bila za koordiniranje, usklajevanje in spremljanje uresničevanja ciljev ReNPIO in letnih programov, ter pripravo poročil, zadolžena usmerjevalna skupina, ki jo za posamezno leto imenuje Vlada RS. Navedena skupina naj bi tesno sodelovala z ministrstvi in institucijami socialnih partnerjev, ki so v letnih programih opredeljeni kot odgovorni nosilci posameznih akcij oz. nalog. Naloge navedene usmerjevalne skupine, ki do sedaj še ni bila imenovana, deloma opravlja Komisija za spremljanje izvajanja nacionalnega programa izobraževanja odraslih pri Strokovnem svetu RS za izobraževanje odraslih (SSIO). Uresničevanje ciljev nacionalnega programa in letnih programov je zahtevalo tudi zagotovitev informacijskega sistema za zajem podatkov in ustrezen instrumentarij za njihovo spremljanje. Strokovna podpora je bila v okviru obstoječih institucij zagotovljena, do konca veljavnosti te resolucije pa še ni bila v celoti razvita ustrezna informacijska infrastruktura, ki bi omogočala učinkovitejše razvrščanje podatkov. V letu 2009 je bila informacijska podpora za spremljanje uresničevanja ReNPIO razvita do ravni, ki omogoča podrobnejšo analizo dogajanj na področju izobraževanja odraslih; naslednji korak, ki omogoča spletno poročanje o izvedenih programih in sprotno podrobno analiziranje pa je bil uveden v letu 2011. V gradivu analiziramo uresničevanje operativnih ciljev po posameznih prednostnih področjih in približevanje opredeljenima krovnima kazalcema za obdobje 2009-2010. Pri tem je precej podrobno razčlenjeno tudi področje financiranja. V analizo smo vključili vse razpoložljive podatke. Omejitve pri ažurnosti nekaterih podatkov predstavljajo uradni podatki Statističnega urada Slovenije (SURS), ki se objavljajo z nekajletno zamudo. V analizo smo vključili tudi povzetke rezultatov mednarodne raziskave o izobraževanju odraslih, ki je bila na posebej za to opredeljenem vzorcu izvedena v več državah v letu 2007, rezultati pa so bili objavljeni leta 2010.1 Viri, ki smo jih uporabili pri analizi so bodisi uradno objavljeni podatki Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), bodisi delovna gradiva, ki sta jih za potrebe te analize izdelali obe ministrstvi, oziroma Zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Gre za poročila MŠŠ o uresničevanju posameznih LPIO in poročila MDDSZ o uresničevanju ukrepov Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Pri analiziranju vpisov v formalne oblike izobraževanja smo uporabili tudi 1 AES (Adult Education Survey) http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/microdata/adult_education_survey podatke, ki jih zbira in obdeluje SURS. Za mednarodne primerjave smo uporabili baze podatkov Eurostat. Udeležbo, izvajanje in financiranje programov izobraževanja odraslih na prvem prednostnem področju smo analizirali podrobneje kot na drugem in tretjem prednostnem področju, saj smo lahko uporabili izpise iz individualnih poročil izvajalcev programov. Pri tem nam je bila veliko pomoč pripravljenost sodelavcev Sektorja za izobraževanje odraslih na MŠŠ, da so nam omogočili vnose podatkov neposredno iz poročil izvajalcev za leto 2009 in elektronska obdelava poročil, ki so jo sodelavci Sektorja opravili za leto 2010. Za drugo prednostno področje smo lahko uporabili predvsem podatke, ki jih objavlja o formalnem izobraževanju SURS, dodatno k temu pa smo podatke za osnovnošolsko izobraževanje zbrali tudi s posebnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izvajalcem osnovnošolskega izobraževanja. Uporabili smo tudi Poročilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o uresničevanju tistega dela LPIO, ki ga pokriva to ministrstvo. Za tretje prednostno področje smo za leti 2009 in 2010 podatke dobili od ZRSZ. II. ANALIZA CILJEV, KAZALCEV IN GLOBALNEGA OBSEGA SREDSTEV Dolgoročni cilji Nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010, zapisani v ReNPIO so: 1. Izboljšati splošno izobraženost odraslih. 2. Dvigniti izobrazbeno raven, pri čemer je najmanj 12 let uspešno dokončanega šolanja temeljni izobrazbeni standard. 3. Povečati zaposlitvene zmožnosti. 4. Povečati možnosti za učenje in vključenost v izobraževanje. Vseh kvantitativnih podatkov za ovrednotenje doseganja zastavljenih ciljev ni mogoče pridobiti, saj se uradni statistični podatki obdelujejo dve leti, zato jih je mogoče obdelati z časovnim zamikom. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so trendi pozitivni: število odraslih, vključenih v programe formalnega izobraževanja zagotavlja dvig izobrazbene ravni; povečevanju zaposlitvenih zmožnosti je posvečeno zelo veliko pozornosti predvsem v okviru programov APZ; vključevanje v programe splošnega, neformalnega izobraževanja pa po letu 2006 pada in tako ne zagotavlja želenih vrednosti v prihodnosti. Še posebej to velja za tiste ciljne skupine, ki bi jim tovrstno izobraževanje in učenje najbolj koristilo: manj izobražene, starejše zaposlene, osipnike ipd. Kljub trendom, ki kažejo nekolikšno upadanje vključevanja odraslih v programe splošnega neformalnega izobraževanja in učenja, lahko ugotovimo, da so prav aktivnosti in vpeljava novih instrumentov, ki jih je omogočilo uresničevanje ReNPIO, pripomogli k oblikovanju in nadgradnji temeljev za nadaljnji razvoj tega segmenta izobraževanja odraslih. II.1. Uresničevanje operativnih ciljev ReNPIO opredeljuje tri prednostna področja in znotraj teh operativne cilje. Prednostna področja so: 1. splošno izobraževanje in učenje odraslih 2. izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni 3. izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela 2 II.1.1. Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih Operativni cilj Delež odraslih prebivalcev starih med 25 in 64 let, ki se bodo vključili v splošno izobraževanje, se bo v obdobju od leta 2003 do leta 2010 dvignil od 3,5% na 6%.(ReNPIO)_ Uresničevanje Preglednica 1: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE Leto Splošno izobraževanje Javno veljavni programi* Jezikovno izobraževanje Prebivalci 25-64 Delež 2005/2006 38.109 2.305 27.438 1.154.386 5,9 2006/2007 35.110 1.937 25.805 1.167.732 5,4 2007/2008 33.259 463 24.653 1.171.300 5,0 2008/2009 32.240 3.106 22.342 1.183.582 4,9 2009/2010 41.469 3.905 22.962 1.190.000** 5,7 Vir: SURS, izračuni ACS; **ocena *upoštevani so samo javnoveljavni programi splošnega, neformalnega izobraževanja: Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU- 5 različnih programov), Projektno učenje mladih (PUM) in Računalniška pismenost odraslih (RPO). V preglednici je zajeto splošno izobraževanje, brez usposabljanja za potrebe dela, brez izobraževanja za dvig izobrazbene ravni in brez vozniških šol. V ReNPIO je bil ta operativni cilj namenoma postavljen veliko ambiciozneje kot ciljani delež vključenih v vseživljenjsko učenje, ki ga opredeljuje krovni kazalec. Krovni kazalec namreč vključuje vse oblike organiziranega izobraževanja in učenja, med katere spada tudi usposabljanje za potrebe dela3, zakonsko predpisana preverjanja znanj in veščin (varnost pri delu, higienski minimum ipd.) in šola vožnje, ki pokriva med javno veljavnimi programi daleč največji delež4. Kazalca se razlikujeta tudi po načinu merjenja: krovni kazalec je utemeljen na Anketi o delovni sili (ADS), medtem ko je operativni cilj utemeljen na poročanju izvajalcev SURS. Izračunani delež vključenih med odraslim prebivalstvom starim med 25 in 64 let pokaže, da je zastavljeni operativni cilj skoraj dosežen. Po prvem letu veljavnosti ReNPIO se je v letu 2 Operativni cilji bodo opredeljeni ob podrobnejši razlagi posameznega prednostnega področja. 3 Med udeleženci ne-javno veljavnih programov v letu 2008/2009, jih je 85% obiskovalo programe za potrebe poklicnega dela. 4 Med udeleženci javno veljavnih programov jih je v letu 2008/2009 74% obiskovalo šolo vožnje. 2005/2006 že skoraj približal želeni vrednosti, po tem letu pa se je tri leta zapovrstjo nižal, predvsem na račun zmanjševanja vključenih v javno veljavne programe. V letu 2010 se je trend obrnil navzgor, na račun večjega števila vpisanih v splošne, neformalne programe učenja in v javnoveljavne programe izobraževanja. Porast vpisa v javno veljavne programe pripisujemo večjemu obsegu financiranja teh programov iz javnih sredstev; za odrasle je tako na voljo več izobraževalnih mest. Kljub temu, da je delež vključenih v splošno, neformalno izobraževanje in učenje še vedno prenizek, so zadnji podatki spodbudni. II.1.2. Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni Operativni cilji Delež odraslih prebivalcev, ki si bodo zvišali izobrazbeno raven, bo v obdobju do leta 2010 naslednji: - vsaj polovica brez osnovnošolske izobrazbe bo zaključila osnovno šolo za odrasle; - vsaj četrtina z nedokončano srednjo šolo bo pridobila nižjo ali srednjo poklicno, strokovno oziroma splošno izobrazbo in - vsaj desetina s končano srednjo šolo bo pridobila najmanj višjo strokovno izobrazbo. Pri dvigovanju izobrazbene ravni bodo upoštevane tudi potrebe trga dela. Skupine, ki jim bodo namenjene posebne spodbude, bodo odrasli brez izobrazbe in brezposelni. Prednostno področje izobraževanja bo naravoslovno tehnično.(ReNPIO) Uresničevanje Osnovna šola Preglednica 2: PREBIVALSTVO 15+ PO DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE Popis 2002 Anketa 2005 Anketa 2007 Anketa 20095 število delež število delež Število delež število delež Skupaj 1.663.869 100,0 1.713.575 100,0 1.734.000 100,0 1.753.000 100,0 Brez šolske izobrazbe 11.337 0,7 12.894 0,8 76.767 4,4 75.000 4,3 Nepopolna osnovna izobrazba 104.219 6,3 74.968 4,4 Osnovna izobrazba 433.910 26,1 406.114 23,7 392.000 22,6 368.000 21,0 Srednja izobrazba 899.341 54,1 952.781 55,6 971.000 61,8 991.000 56,5 Višja 84.044 5,1 89.344 5,2 91.000 5,2 318.000 18,1 Visoka izobrazba 131.018 7,9 177.474 10,4 203.000 11,7 Skupaj srednja in več 1.114.403 67,0 1.219.598 71,2 1.265.000 73,0 1.309.000 74,7 PREBIVALSTVO 25-64 število delež število delež število delež število delež Skupaj 1.097.172 100,0 1.181.000 100,0 1.156.000 100,0 1.167.000 100,0 Srednja šola in več 832.786 75,9 913.000 77,3 947.000 81,9 972.000 83,3 Vir: SURS 5 Podatki v podrobnostih niso popolnoma verodostojni, saj gre za ADS. Glede doseženih stopenj izobrazbe, so podatki iz leta v leto manj podrobni, zato v letih 2007 in 2009 ne moremo več ločiti nižje poklicne od srednješolske izobrazbe. Z gotovostjo pa lahko ugotovimo pozitivni trend rasti izobrazbene ravni. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva (glej preglednico 2), je bilo leta 2002 v Sloveniji 115.556 prebivalcev brez osnovnošolske izobrazbe, kar predstavlja 7% popisanih, po podatkih SURS pa je bilo konec leta 2005 v Sloveniji še 87.862 prebivalcev, ali 5,3%, ki nimajo dokončane osnovne šole, leta 2007 pa, po podatkih ADS, le še 4,4% (76.767). Kljub morebitni upravičenosti metodoloških pomislekov o primerljivosti podatkov, lahko s precejšnjo mero gotovosti zapišemo, da je večji del te razlike povzročen naravno; torej z razliko med praviloma nižjo izobrazbo umrlih in novimi generacijami odraslih, med katerimi domala vsi zaključijo vsaj osnovno šolo. Preglednica 3; ODRASLI, VPISANI V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TER IZREDNI ŠTUDENTI Šolsko leto Osnovna šola Srednj a šola Višja šola Visoka šola vpisani končali vpisani končali Vpisani vpisani 2003/2004 2.163 653 21.732 6.227 7.629 20.312 2004/2005 2.127 556 18.942 5.449 8.525 32.302° 2005/2006 1.562 290 17.245 5.699 9.461 32.653 2006/2007 1.495 259 14.956 5.173 10.308 30.327 2007/2008 1.480 244 14.568 4.341 10.433 28.532 2008/2009 1.527 241 14.319 4.604 9.532 26.934 2009/2010 1.517 246 14.039 4.129 9.097 25.309 Vir: SURS Podatki o vključenosti odraslih v programe osnovne šole kažejo, da število vpisanih niha, s tendenco nižanja (glej preglednico 3). Predpostavimo lahko, da gre za vključevanje mlajših odraslih. Lahko domnevamo, da se bodo starejši od 50 let le redko odločali za vključitev v redno izobraževanje, kljub temu, da imajo pred sabo še več kot deset delovnih let. Manj optimistični so podatki o uspešnem zaključevanju programov osnovne šole za odrasle. V Preglednici 3 vidimo, da je uspešnost odraslih udeležencev izjemno skromna. Ob dejstvu, da je med odraslimi do vključno 44. leta starosti še okrog 11 tisoč takih z nedokončano osnovno šolo (podatki ADS 2009), ocenjujemo da je bil delež vključitev odločno premajhen in ni mogel zagotoviti doseganja zastavljenega cilja. Lahko zaključimo, da je bil postavljeni operativni cilj preveč optimističen in zato ni bil dosežen. Sklepamo lahko, da je pri starejših odraslih neutemeljeno pričakovati, da se bodo vpisovali v program osnovne šole za odrasle, če jih k temu ne prisili, na primer, sistemska opredelitev, da je dokončana osnovna šola pogoj za zasedbo ali zadržanje delovnega mesta7. Pri mlajših odraslih pa je možna tudi ocena, da je določen procent prebivalcev, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne dokonča osnovne šole neka meja stalnica. Po razpoložljivih podatkih, je bilo leta 2009 med odraslimi, starimi med 15 in 44 let, namreč le 1,3% takih, ki nimajo dokončane osnovne šole. Ne glede na to pa bi se moral v vsakem primeru povečati delež odraslih, ki program osnovne šole za odrasle uspešno zaključijo. 6 Podatki se med posameznimi objavami SURS med seboj znatno razlikujejo. 7 Veljavni pogoj je zaključena osnovnošolska obveznost, ki pa ne pomeni nujno tudi uspešnega zaključka šole. Srednja šola: Po podatkih popisa je bilo leta 2002 odraslih prebivalcev brez dokončane srednje šole v Sloveniji 33,1%. Po statističnih podatkih SURS, ki temeljijo na ADS, je v letu 2005 njihov delež padel na 28,8%, do leta 2007 na 27,0%, do leta 2009 pa na 25,3%. Izračunamo lahko, da se je delež prebivalcev z manj kot srednješolsko izobrazbo zmanjšal 23,6%, kar je slaba četrtina. Če po drugi strani primerjamo število prebivalcev, ki so se v tem času kot odrasli vpisali v srednješolske programe (94.069) in ga primerjamo s številom odraslih brez dokončane srednje šole (443 tisoč v letu 2009), dobimo delež 21,2%, kar je blizu zastavljenega operativnega cilja (25%). Neprimerljivo slabši pa je izplen, če primerjamo število tistih, ki so šolanje tudi uspešno dokončali (29.395) - v tem primeru je delež 6,6%. Višja in visoka šola: V času od sprejetja ReNPIO se je izjemno povečal vpis izrednih študentov v programe višjih strokovnih šol in tudi v programe visokih strokovnih šol in v univerzitetne programe (glej preglednico 3). Višje šolstvo se je v zadnjih letih izjemno razvilo, po podatkih za leto 2010/2011 deluje že 29 javnih in 31 zasebnih šol. Poleg potreb, ki jih trg dela očitno narekuje prav programom na tej ravni, gre brez dvoma tudi za poslovno donosno tržno nišo, ki so jo znali ustanovitelji tovrstnih šol dobro zapolniti. Zastavljeni operativni cilj je bil med vsemi, opredeljenimi v drugem prednostnem področju, najlaže uresničljiv. II.1.3. Tretje prednostno področje: izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela Operativni cilji Polovica brezposelnih se bo vključila v programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti. V programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti, se bodo vključevali tudi tisti zaposleni, ki jim bo delovno mesto zaradi nizke stopnje izobraženosti ogroženo. Vsaj 10% brezposelnih in zaposlenih brez poklicne ali strokovne izobrazbe bo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo po certifikatnem sistemu. Prednostna skupina so brezposelni in zaposleni brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe. (ReNPIO) Uresničevanje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v povezavi z Zavodom za zaposlovanje, spodbuja, financira in izvaja zelo veliko število programov, namenjenih povečevanju zaposljivosti brezposelnih, in skrbi za ohranitev ogroženih delovnih mest. Teh programov je iz leta v leto več, saj tovrstna prizadevanja spodbuja tudi EU, ki preko socialnih skladov namenja temu področju tudi znatna sredstva. Opredeljeni cilj do leta 2010 ni bil povsem dosežen zaradi omejitve, ki jo je predstavljalo nenadejano povečanje števila brezposelnih v letu 2008. Večja stopnja brezposelnosti se je nadaljevala tudi v letu 2009 in 2010, s tem pa tudi izjemno povečanje potreb po dodatnem usposabljanju in prekvalifikacijah. Zanimanje za pridobitev poklicne kvalifikacije v okviru certifikatnega sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), se je do leta 2009 povečevalo (2007: 9.589 pridobljenih NPK, 2008: 14.483, 2009: 15.357), v letu 2010 pa je občutno padlo (4.911). Delež zaposlenih, ki so si do leta 2010 pridobili kvalifikacijo po tem sistemu, se je tako približal želeni vrednosti 10%. K temu je bistveno pripomoglo tudi znatno povečanje vključenih brezposelnih oseb: v letih 2007 in 2008 je bilo vključenih okrog 200 oseb na leto, v letu 2009 476, v letu 2010 pa že 1278. II.2. Krovna kazalca Poleg operativnih ciljev, opredeljenih pri vsakem od prednostnih področij, ReNPIO opredeljuje tudi dva krovna kazalca, ki se nanašata na ciljne vrednosti, opredeljene v Lizbonski strategiji. Tako naj bi z uresničevanjem operativnih ciljev na prednostnih področjih nacionalnega programa, v Sloveniji do leta 2010 dosegli, da bo: 1. delež odraslih z najmanj srednješolsko izobrazbo v starosti od 25 do 64 let dosegel najmanj 85 odstotkov; 2. stopnja udeležbe delovno aktivnega prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 15 odstotkov. Prvi kazalec Po podatkih EUROSTAT za leto 2010 (Preglednica 4), je imelo v Sloveniji 83,3% odraslih, starih med 25 in 64 let dokončano najmanj srednjo šolo. S tem smo se precej približali želeni vrednosti, nismo je pa dosegli. Predvsem pa moramo poudariti, da gre še vedno za metodološke razlike med posameznimi bazami podatkov, saj gre pri cilju, ki smo ga postavili v ReNPIO izrecno za 4-letno srednjo šolo, medtem ko so v EUROSTAT-ovih bazah med srednješolsko izobrazbo (»upper-secondary«) vključeni tudi 2 in 3-letni programi.8 Preglednica 4: PREBIVALSTVO 25-64 Z DOKONČANO NAJMANJ SREDNJO ŠOLO leto 2004 2005 2006 2008 2010 Slovenija 79,7 80,3 81,6 82,0 83,3 EU - 27 68.1 69.1 69.7 71,5 72,7 Vir: EUROSTAT 8 ciljna vrednost, ki jo na področju izobrazbene sestave določa Lizbonska strategija, je 85% prebivalcev starih 20 -24 let, z dokončano srednjo šolo (upper-secondary) do leta 2010, in se razlikuje od cilja, ki ga opredeljuje ReNPIO. Za Slovenijo je bila za leto 2007 vrednost po Lizbonski strategiji 91,5%, v letu 2008 90,2% (EU 78,5%), v letu 2009 pa je presenetljivo padla na 89,4% (EU 78,6%). Kljub padcu smo po tem kazalcu med državami EU uvrščeni razmeroma visoko. Drugi kazalec Ta kazalec se nanaša na udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju. Tudi tukaj se lahko opremo le na podatke EUROSTATA: Preglednica 5: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Slovenija 8,4 13,3 16,2 15,3 15,0 14,8 13,9 14,6 16,2 EU - 27 7,6 9,0 9,9 10,2 9,6 9,7 9,5 9,3 9,1 Vir: EUROSTAT Podatki o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju so bili pred letom 2005 še bistveno bolj ugodni, saj so temeljili zgolj na pomladanskem snemanju ADS. V letu 2005 so metodologijo spremenili in zdaj upoštevajo povprečje vseh štirih medletnih merjenj ankete. Zaradi znatnega zmanjšanja vrednosti (po prejšnjem merjenju je bil podatek za Slovenijo že 17,9%), smo v letu 2004 že presegali ciljno vrednost za leto 2010, v letu 2007 pa je ta vrednost že zdrsnila pod ciljno vrednost 15%. Trend zniževanja se je v letu 2008 še nadaljeval in se približuje vrednosti iz leta 2003, ko Slovenija še ni koristila evropskih sredstev. V letu 2009 se je trend obrnil in tako v letu 2010 beležimo že drugo zaporedno rast kazalca, ki v letu 2010 znaša že 16,2%, kar je nad zastavljeno ciljno vrednostjo. Komentar: Po vključenosti v vseživljenjsko učenje nas v Evropi prekašajo samo nekatere države, ki so na področju izobraževanja najbolj razvite, kot so Danska, Finska, Islandija, Švedska, Norveška, Nizozemska in Velika Britanija. Vse ostale države zaostajajo. Kljub zadovoljstvu, ki nam ga tak podatek vzbudi, moramo omeniti, da gre daleč največji delež vsega vključevanja v vseživljenjsko učenje, ko govorimo o ne-javno veljavnih programih, na račun usposabljanja za potrebe dela, ko govorimo o javno veljavnih programih izobraževanja in usposabljanja pa na račun učenja vožnje. II.3. Globalni obseg sredstev II.3.1. Obseg in viri javnih sredstev Globalni obseg sredstev določa ReNPIO, v letnih programih izobraževanja odraslih pa so sredstva operacionalizirana po programih in dejavnostih v takšnem obsegu, ki naj bi zagotavljal stabilno financiranje dejavnosti, od katerih je odvisno uresničevanje operativnih ciljev. LPIO, ki je instrument za uresničevanje ReNPIO, zato določa obseg sredstev, ki je dejansko podlaga za presojo o zagotavljanju obsega in virov javnih sredstev. V tem gradivu so prikazana sredstva, opredeljena v sprejetih LPIO in realizacija sredstev, določenih v LPIO po ministrstvih in virih (lastna, EU). Indeksi realizacije so izračunani na načrtovane letne programe. v eur VIR 2009 REALI ZACIJA INDEKS 2010 REALI ZACIJA INDEKS MŠŠ -lastna sredstva 6.580.670 6.574.462 99,9 6.742.194 6.566.329 97,4 MŠŠ -lastna udeležba 1.564.218 1.031.119 65,9 1.777.278 1.123.493 63,2 MŠŠ -skupaj 8.144.888 7.605.581 93,4 8.519.472 7.689.822 90,3 MDDSZ - lastna 29.203.183 22.739.739 77,9 15.515.529 17.220.207 111,0 sredstva MDDSZ - lastna udeležba 3.819.505 2.501.277 65,5 2.867.276 1.975.929 68,9 MDDSZ -skupaj 33.022.688 25.241.016 76,4 18.382.805 19.196.136 104,4 MŠŠ -sredstva EU 8.737.114 5.736.758 65,7 10.071.234 6.365.197 63,2 MDDSZ - sredstva 8.606.238 2.773.621 32,2 16.247.902 11.196.935 68,9 EU Sredstva EU -skupaj 17.343.352 8.510.379 49,1 26.319.136 17.562.132 66,7 SKUPAJ: 58.510.928 41.356.976 70,7 53.221.413 44.448.090 83,5 Preglednica 7: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH v eur Prednostno področje ReNPIO 2009 delež LPIO 2009 delež ReNPIO 2010 delež LPIO 2010 delež I. 12.223.335 24,7 8.495.229 20,2 12.875.981 23,7 13.201.210 23,3 II. 18.889.584 38,2 10.090.072 23,9 20.729.427 38,2 9.605.575 17,0 III. 10.371.808 20,9 17.111.749 40,6 11.810.633 21,8 27.043.179 47,8 Podporne dejavnosti 8.023.702 16,2 6.455.595 15,3 8.809.881 16,2 6.735.021 11,9 SKUPAJ 49.508.429 100,0 42.152.645 100,0 54.225.922 100,0 56.584.985 100,0 Vir: ReNPIO, Analiza uresničevanja ReNPIO, LPIO Preglednica 7 je zelo zgovorna: razmerja med sredstvi namenjenimi posameznim prednostnim področjem izrazito odstopajo od razmerij, načrtovanih v ReNPIO. Tretje prednostno področje, Usposabljanje za potrebe dela, je povečalo delež najbolj na račun formalnega izobraževanja in na račun podpornih dejavnosti. Povečanje obsega sredstev namenjenih usposabljanju za potrebe dela je tudi posledica novih možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov, ki so v preteklih letih več pozornosti namenili pomenu usposabljanja za večanje zaposljivosti, kot splošnemu izobraževanju in učenju. III. PODROBNEJŠI PODATKI ZA LETI 2009 in 2010 III.1. Področja, ki jih pokriva MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Preglednica 8: ŠTEVILO VSEH UDELEŽENCEV PROGRAMI/ AKTIVNOSTI Število vseh udeležencev v izobraževanju LPIO 2009 REALIZACIJA LPIO 2010 REALIZACIJA Izobraževanju po programu UŽU: BIPS, IP, MDM, MK, MI 3.800 1.591 1.500 1.440 Izobraževanje po programu PUM 200 189 (297) 160 395 (184) Neformalno izobraževanje za rabo IKT in računalniško 4.000 3.404 3.500 2.070 opismenjevanje Studijski krožki 3.000 2.603 2.600 3.015 Izobraževanje za aktivno državljanstvo 1.500 2.383 2.000 Izobraževanje za posebne potrebe 650 1.284 1.000 1.008 Izobraževanje za manjšine in Rome 600 513 900 576 Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje 4.500 7.124 6.200 7.498 Borza znanja 5.000 901 950 1.018 Središča za samostojno učenje, točke VŽU 5.000 6.075 6.075 5.094 SKUPAJ I. 28.250 26.175 24.885 21.903 1. OŠ za odrasle brezposelni 190 307 300 drugi 1.000 970 1.000 1.125 2. Nižja poklicna, srednja poklicna, strokovna oz. splošna izobrazba brezposelni 3.040 2.835 2.000 3.682 drugi 3.000 3.000 3. Višja strokovna izobrazba brezposelni 570 472 250 727 4. različne stopnje brezposelni 4.000 3.371 4.000 3.740 SKUPAJ II. 11.800 7.955 10.550 10.284 1. Usposabljanje brezposelni 8.600 8.484 8.600 8.951 zaposleni 5.500 10.000 2. Pridobivanje NPK po certifikatnem sistemu brezposelni 860 469 860 1.278 zaposleni 500 1.500 SKUPAJ III. 15.460 20.960 Preglednica 9: FINANCIRANJE PO PRORAČUNSKIH POSTAVKAH MŠŠ PRORAČUNSKA POSTAVKA SREDSTVA 2009 (rebalans) REALIZACIJA 2009 INDEKS SREDSTVA 2010 (plan) REALIZACIJA 2010 INDEKS 6672 - Dejavnost osnovnega šolstva 1.690.000 1.690.000 100 1.690.000 1.690.000 100 5780 - Izobraževanje in usposabljanje nezaposlenih 1.145.986 1.140.805 99,5 1.148.565 1.126.700 98,1 7229 - Dejavnost izobraževanja odraslih 1.937.888 1.948.314 100,5 1.897.118 1.895.790 99,9 4482 - Izobraževanje odraslih - računalniško opismenjevanje in informatika 144.391 154.389 106,9 70.000 29.986 42,8 4831 - Tuji jeziki 30.000 21.206 70,6 30.000 12.901 43 6095 - Andragoški center RS 851.582 851.226 99,9 832.114 875.533 105,2 9140 - Mreža javnih zavodov za izobraževanje odraslih 780.823 768.725 98,4 780.823 780.822 99,9 9242 - izobraževanje in usposabljanje učiteljev in izobraževalcev odraslih ESS 07 13 EU (85%) 126.787 106.250 249.538 126.004 64,9 9254 - izobraževanje in usposabljanje učiteljev in izobraževalcev odraslih ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 22.374 18.750 83,8 44.036 28.588 6909 -Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje ESS 07 13 EU (85%) 4.885.711 2.648.930 54,2 6.499.356 3.049.375 46,9 6953 - Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 862.184 467.458 1.146.946 538.346 9241 - Posodabljanje IS in kakovost -odrasli ESS 07 13 EU (85%) 3.851.403 3.087.827 80,2 3.571.878 3.315.822 92,8 9253 - Posodabljanje IS in kakovost -odrasli ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 679.660 544.910 630.332 585.145 SKUPAJ 17.008.788 13.448.794 79,1 18.590.706 14.091.017 75,8 III.1.1. Dejavnost osnovnega šolstva (PP: 6672) V šolskem letu 2008/09 se je v osnovno šolo za odrasle (v nadaljevanju: OŠO) vključilo 970 udeležencev, v 2. semestru šolskega leta 2009/10 se je vpisalo 1.125 udeležencev, v 1. semestru šolskega leta 2010/2011 pa 1.010.9, Izvajalci programa OŠO so razpršeni po celotni Sloveniji. Največ vključitev je bilo na območju Celja in Novega mesta, v Gornji Radgoni, Idriji, Škofji Loki, Lenartu in Sežani pa v letu 2009 ni zabeleženih vključitev v OŠO. S sredstvi upravlja Sektor za osnovno šolstvo pri MŠŠ. 111.1.2. Izobraževanje in usposabljanje brezposelnih (PP: 5780) Sofinanciranje tega programa poteka v podpori nacionalnega cilja, ki izhaja iz ReNPIO: - dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zlasti aktivnega, vključno z brezposelnimi osebami; - zmanjšanje poklicnega strukturnega neskladje na trgu dela; - zmanjšanje osipa v šolskem sistemu in odpravljanje njegovih posledic ter povečanje zaposlovanja. V letih 2009 in 2010 je bila temu področju v celoti namenjena proračunska postavka 5780 - Izobraževanje in usposabljanje brezposelnih, iz katere so bila sredstva porabljena domala v celoti. Zagotovljeno je bilo financiranje izobraževanja in usposabljanje brezposelnih oseb v okviru Programa izobraževanja za brezposelne osebe (IBO) za šolska leta 2008/2009, 2009/2010 in del šolskega leta 2010/2011, ki ga za vsako leto pripravljata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport ter sprejme Vlada RS. Gre za (so)financiranje izobraževanja za pridobitev formalne izobrazbe z javno veljavo, po programih nižje poklicnega, srednje strokovnega in splošnega izobraževanja ter v manjšem obsegu dokončanje nekaterih vključitev v višješolsko, visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, pri čemer je prioriteta v zagotavljanju dviga izobrazbe na srednješolski stopnji izobrazbe. V letu 2009 je bilo realizirano sofinanciranje izobraževanja brezposelnih oseb za pridobitev izobrazbe 2220 udeležencem izobraževanja odraslih10, v letu 2010 pa 3.740 udeležencem11, ter dodatno 189 udeležencem vključitev v programu PUM, od predvidenih 200. Izvajalo se je tudi financiranje učne pomoči brezposelnim osebam, vključenim v različne programe formalnega izobraževanja, ki poteka v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje. Zagotavljajo se sredstva za plače zaposlenim prek javnih del, ki v organizacijah izobraževanja odraslih zagotavljajo učno pomoč brezposelnim osebam, vključenim v formalno izobraževanje. Učno pomoč je tako v letu 2009 kot v letu 2010 izvajalo 50 učiteljev - brezposelnih oseb, zaposlenih iz naslova opravljanja javnih del, v 25 organizacijah, kjer se izvaja izobraževanje odraslih. Pri programu javnih del - Učna pomoč niso bila porabljena vsa sredstva, saj na Zavodu RS za zaposlovanje oziroma njegovih območnih službah, ni bilo mogoče 9 Kljub temu, da so bili lahko nekateri posamezniki vpisani v oba semestra, smo števili vključenih sešteli, zato je treba ta podatek vrednotiti nekoliko z rezervo. 10 V OŠO je bilo vključenih 307 brezposelnih, od predvidenih 600, v nižjo poklicno izobraževanje 639, od predvidenih 250, na srednjo strokovno stopnjo 879 od predvidenih 2150, na višjo in visoko stopnjo pa 395 od predvidenih 550. 1 Za leto 2010 ni podatkov po stopnjah izobraževalnih programov. vsem izvajalcem programa vsak mesec napotiti načrtovano število brezposelnih oseb, da bi lahko ustrezno porabili vsa rezervirana sredstva za poplačilo materialnih stroškov izvajalskih organizacij učne pomoči. Sofinanciranje tega programa poteka v podpori nacionalnega cilja, ki izhaja iz ReNPIO: - dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zlasti aktivnega, vključno z brezposelnimi osebami; - zmanjšanje poklicnega strukturnega neskladje na trgu dela; - zmanjšanje osipa v šolskem sistemu in odpravljanje njegovih posledic ter povečanje zaposlovanja. III.1.3. Dejavnost izobraževanja odraslih (PP: 7229) V letih 2009 in 2010 so bili iz te proračunske postavke (so)financirani različni programi neformalnega splošnega izobraževanja odraslih in nekatere dejavnosti v podporo izobraževanju odraslih, kot so študijski krožki, središča za samostojno učenje, prireditve in dogodki ob Tednu vseživljenjskega učenja, splošni neformalni programi izobraževanja odraslih, programi združenj izobraževanja odraslih, javni razpis za vpis odraslih in Letni posveti o izobraževanju odraslih. Študijski krožki (ŠK) in dejavnosti izobraževanja odraslih - (so)financirane po razmestitvah. Izvedenih je bilo: - v letu 2009 229 splošnih in 40 bralnih ŠK, s 2.603, v letu 2010 pa 285 ŠK s 3.015 udeleženci. - dejavnost 33 (2009) oziroma 35 (2010) splošno-izobraževalnih središč za samostojno učenje (SSU) - vključenih 6.075 udeležencev v letu 2009 in 5.094 v letu 2010; - dejavnost 4 regionalnih Borz znanja, skupaj z dejavnostjo osrednje Borze znanja s koordinacijsko funkcijo. V letu 2009 je bil vključen 901 udeleženec, v letu 2010 pa 1.018 udeležencev. Splošni neformalni programi izobraževanja odraslih Programi so izbrani na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje izobraževanja odraslih 12 Predmet razpisa je sofinanciranje splošnih izobraževalnih programov v izobraževanju odraslih, infrastrukturnih dejavnosti v izobraževanju odraslih in programov združenj organizacij za izobraževanje odraslih (v nadaljevanju: združenja) . V letu 2009 je na javni razpis za področje Splošno izobraževanje odraslih (A) prispelo skupaj 764 izobraževalnih programov. Uspešno je prestalo ocenjevanje 674 programov, neuspešnih pa je bilo 90 programov ali 11,78%. V razpisu so bili opredeljeni vsebinski sklopi programov in ciljne skupine, ki so jim programi namenjeni: 12 za leto 2009 je bil objavljen 15. 5. 2009, za leto 2010 pa 23.4.2010. IZOBRAŽEVALNI VSEBINSKI SKLOPI CILJNE SKUPINE 1. Trajnostni razvoj a) Migranti 2. Jezikovno izobraževanje (1. in 2. stopnja) b) Osipniki 3. Zdravje c) Brezposelni 4. Nacionalna identiteta in usposabljanje za aktivno državljanstvo d) Odrasli s posebnimi potrebami 5. Socialne kompetence e) Manjšine in Romi 6. Medgeneracijsko učenje f) Zaporniki 7. Ekologija g) Aktivni odrasli (25 - 55 let) 8. Aktivno in kakovostno staranje h) Starejši odrasli (nad 55 let) 9. Spodbujanje in motivacija za učenje, učenje učenja V sledeči preglednici vidimo število razpisanih in izbranih programov ter obseg razpisanih in odobrenih sredstev: Preglednica 10: RAZPISANI PROGRAMI IN OBSEG RAZPISANIH SREDSTEV 2009 IME PROGRAMA Število razpisanih programov Sofinancira nje za program (v EUR) Okvirni obseg sredstev (v EUR) Število izbranih programov Sofinanciranje za program (v EUR) Sredstva (v EUR) 1. Aktivno državljanstvo 170 470 80.000 128 700 82.311 2. Izobraževanje odraslih s posebnimi potrebami 108 920 100.000 99 1300 97.665 3. Izobraževanje odraslih pripadnikov manjšin in Romov 97 920 90.000 36 1300 34.803 4. Izobraževanje starejših odraslih 504 470 237.000 411 700 266.223 SKUPAJ 879 507.000 674 481.002 V letu 2009 je bilo tako izpeljanih: - 128 programov izobraževanja za aktivno državljanstvo; - 99 programov izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami; - 411 programov izobraževanja starejših odraslih; - 36 programov izobraževanja odraslih pripadnikov manjšin in Romov. V naštetih programih izobraževanja je sodelovalo 11.493 udeležencev. V letu 2010 so bili razpisani programi razdeljeni v štiri skupine, A1-A4, med katerimi je bil sklop A3 - izobraževanje starejših odraslih razdeljen na štiri podskupine: A1: Izobraževanje odraslih s posebnimi potrebami A2: Izobraževanje odraslih pripadnikov manjšin in Romov in A3: Izobraževanje starejših odraslih A3-1 izobraževalni programi s področja jezikovnega izobraževanja, A3-2 izobraževalni programi s področja družboslovnih ved in ohranjanja kulturne dediščine, A3-3 izobraževalni programi s področja zdravega načina življenja in varovanja okolja, A3-4 izobraževalni programi s področja medgeneracijskega sožitja in interkulturnih kompetenc A4: Izobraževanje drugih izobrazbeno ali učno prikrajšanih skupin odraslih. V razpisu je bilo tudi opredeljeno, koliko bo izbranih programov v posamezni skupini, ki bodo po mnenju razpisne komisije najbolje ustrezali pogojem in namenu: Preglednica 11: RAZPISANI PROGRAMI IN OBSEG RAZPISANIH SREDSTEV 2010 Programi Število razpisanih programov Sredstva A1 Izobraževanje odraslih s posebnimi potrebami 75 99.000 EUR A2 Izobraževanje odraslih pripadnikov manjšin in Romov 26 35.000 EUR A3 Izobraževanje starejših odraslih 376 267.118 EUR A4 Izobraževanje drugih izobrazbeno ali učno prikrajšanih skupin odraslih 116 83.000 EUR SKUPAJ 593 484.118 EUR V letu 2010 je bilo izvedenih 598 programov, v katere je bilo vključenih 9082 udeležencev. Izvajalci so po zaključenih programih poročali MŠŠ na posebnih obrazcih. Podatki so bili računalniško obdelani, kar nam omogoča podrobnejšo analizo izvedenih programov, tako glede značilnosti izvajalcev, kot udeležencev. Poglejmo si podatke o izvajalcih in udeležencih nekoliko podrobneje: Slika 1: PROGRAMI IN UDELEŽENCI 2009 Največje število programov je bilo namenjeno izobraževanju starejših odraslih, katerih se je udeležilo tudi največje število udeležencev. Glede števila udeležencev na posamezno izvedbo, med vrstami programov ni bistvenih razlik: v povprečju se število udeležencev giblje med 12 in 18. Slika 2: PROGRAMI IN UDELEŽENCI 2010 Na Sliki 2 vidimo, da so bilo tako glede števila programov kot števila udeležencev najbolj privlačni programi, namenjeni jezikovnemu izobraževanju (A3-1) ter družboslovnih ved in ohranjanja kulturne dediščine (A3-2), najmanj pa programi, namenjeni pripadnikom manjšin in Romov (A2) ter zdravega načina življenja in ohranjanja okolja (A3-4). Povprečno število udeležencev v posameznih programih se je gibalo med 11 in 18. Slika 3: FINANCIRANJE PROGRAMOV 2009 Delež sredstev, ki ga za izvedbo programov zagotavlja MŠŠ je največji pri programih, namenjenih odraslim s posebnimi potrebami in programih, namenjenih pripadnikom manjšin oziroma Romom. Ostala sredstva zagotavljajo izvajalci (v obliki prostora in opreme), nekaj lokalne skupnosti, pri nekaterih programih iz skupine A4 pa znaten delež prispevajo tudi udeleženci (npr. programi učenja jezikov). Slika 4: FINANCIRANJE PROGRAMOV 2010 Na Sliki 4 vidimo nekatere značilnosti financiranja programov. Največ sredstev je MŠŠ na podlagi razpisa namenilo programom jezikovnega izobraževanju (A3-1), za katere so morali največ med vsemi programi prispevati tudi udeleženci sami. Udeleženci so znatno prispevali tudi za udeležbo v programih A3-2 (družboslovne vede in ohranjanje kulturne dediščine). Največji delež financiranja s strani MŠŠ je bil v strukturi namenjen programom A1 (odrasli s posebnimi potrebami) in, A2 (pripadniki manjšin in Romi), za katere udeleženci niso prispevali svojih sredstev. Pri vseh programih so pomemben delež prispevale tudi lokalne skupnosti. Slika 5: IZVAJALCI PROGRAMOV 2009 Programe, namenjene prebivalcem s posebnimi potrebami in pripadnikom manjšin, v največji meri izvajajo ljudske univerze in ostali javni zavodi (knjižnice). Delež društev, zasebnikov in d.o.o. med izvajalci pa je večji pri programih, ki so tudi tržno zanimivi. Slika 6: IZVAJALCI PROGRAMOV 2010 Na Sliki vidimo, da so pri programih, namenjenih najbolj ranljivim ciljnim skupinam (A1, A2, A3-4 in A4), izvajalci večinoma ljudske univerze, medtem ko so pri izvajanju programov, kjer lahko del stroškov zaračunajo tudi udeležencem, v znatni meri prisotna tudi društva, družbe z omejeno odgovornostjo in, pri programih jezikovnega izobraževanja, tudi gospodarske družbe. Slika 7: UDELEŽENCI PO ZAPOSLITVENEM STATUSU 2009 Glede zaposlitvenega statusa je, razumljivo, največja razlika med programi A1 (aktivno državljanstvo), kjer je prevladujejo aktivni prebivalci (zaposleni in študenti) in programi A4, namenjenimi starejšim prebivalcem, ki se jih udeležujejo predvsem upokojenci. Slika 8: UDELEŽENCI PO ZAPOSLITVENEM STATUSU 2010 Po zaposlitvenem statusu (Sliki 7,8) vidimo izrazito prevlado upokojencev, predvsem pri programih, ki so namenjeni starejšim odraslim, medtem ko pri programih, namenjenih posebno ranljivim skupinam, velik delež med udeleženci zapolnijo nezaposleni. Pri programih A3-1, A3-2 in A3-3 bi si želeli več udeležencev med starejšimi zaposlenimi, saj gre za pridobivanje novih ključnih kompetenc. Slika 9: UDELEŽENCI PO DOSEŽENI IZOBRAZBI 2009 Po doseženi izobrazbi se udeleženci programov A1 in A4 skoraj ne razlikujejo, razumljivo pa odstopajo programi, namenjeni manjšinam in Romom, pri katerih je delež udeležencev z doseženo osnovno šolo ali manj prevladujoč. Slika 10: UDELEŽENCI PO DOSEŽENI IZOBRAZBI 2010 Zelo velike razlike so med udeleženci posameznih programov glede izobrazbe. Pri programih, namenjenih jezikovnemu izobraževanju in ohranjanju kulturne dediščine, ki so tudi po strukturi financiranja specifični, saj pri le-teh največji delež prispevajo udeleženci sami, je bistveno večji delež višje izobraženih, medtem ko je stopnja izobrazbe pri najbolj ranljivih skupinah, razumljivo, najnižja. Slika 11: UDELEŽENCI PO STAROSTI 2009 Tudi sestava udeležencev po starosti ne preseneča. Glede razlike med spoloma pa lahko znova ugotovimo, da je delež žensk bistveno višji od deleža moških. Slika 12: UDELEŽENCI PO STAROSTI 2010 Tudi po starosti se udeleženci zelo razlikujejo po posameznih skupinah programov. Glede udeležencev v programih, namenjenih starejšim odraslim, je slika razumljiva, vendar lahko po drugi strani, v povezavi s sliko o zaposlitvenem statusu udeležencev, ugotovimo tudi zelo velik delež upokojencev v starostnem razredu 50- 64, kar v znatni meri opredeljuje značilnosti izobraževanja odraslih v Sloveniji in njegove potenciale. Slika 13; UDELEŽENCI PO SPOLU 2009 Slika 14; UDELEŽENCI PO SPOLU 2010 Na slikah vidimo, v veliki večini programov, izrazito številčno prevlado udeleženk nad udeleženci. Še posebej izrazito je to pri programih, namenjenih starejšim odraslim. Če to povežemo s podatki iz prejšnjih slik lahko po eni strani sklepamo, da med mlajšimi upokojenci, razumljivo, prevladujejo ženske, po drugi strani pa lahko tudi ugotovimo, da so moški upokojenci v programih, ki jih obravnavamo, v precejšnji meri neaktivni. Razmerje je bolj izenačeno pri programih, namenjenih posebno ranljivim skupinam. Obseg izvajanja programov splošnega izobraževanja se zelo razlikuje po regijah. Preglednica 12: PROGRAMI IN UDELEŽENCI PO REGIJAH 2009 A1 A2 A3 A4 pr. ud. pr. ud. pr. ud. pr. ud. Pomurska regija 13 207 8 61 5 96 96 1778 Podravska regija 12 188 2 33 4 48 29 455 Koroška regija 4 56 5 84 0 0 17 288 Savinjska regija 20 302 12 175 0 0 51 870 Zasavska regija 0 0 0 0 0 0 0 0 Spodnjeposavska regija 1 15 2 30 2 25 5 32 Jugovzhodna Slovenija 18 274 24 272 25 344 68 1180 Osrednjeslovenska regija 28 857 19 204 0 0 38 602 Gorenjska regija 8 150 3 80 0 0 17 267 Notranjsko-kraška regija 1 24 0 0 0 0 9 116 Goriška regija 16 232 22 334 0 0 47 787 Obalno-kraška regija 6 78 1 11 0 0 31 749 SKUPAJ 127 2383 98 1284 36 513 408 7124 Slika 15: ŠTEVILO PROGRAMOV PO REGIJAH 2009 ŠTEVILO PROGRAMOV PO REGIJAH 120 100 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 ŠTEVILO UDELEŽENCEV PO REGIJAH l ■ 1 ■ 1 .. m I . j ifunii 1 [ fcLil ■ 1 S? d? F J? J* if