Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 20. avgusta 1889.
13$.
Razglas finančnega ministerstva od 10. avgusta 1889,
da se je mala colnija II. razreda v Kunštatu (na Češkem) spremenila v podružnico male colnije II. razreda v Bartošovicah.
Mala colnija II. razreda v Kunštatu se je spremenila v podružnico male colnije II. razreda v Barto-šovieah s pravicami male colnije II. razreda; ta podružnica je svoje delovanje pričela s 1. dném avgusta 1889.
Uunajewski s. r.
11».
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 15. avgusta 1889,
da naj se v uradnem abecednem blagovnem spisku obči čolni tarifi za avstrijsko-ogrski čolni okoliš spremeni opomnja pri iskalnici „vijaški klinci in vijaške matice“.
V porazumu z udeleženimi kraljevo-ogrskimi "dnisterstvi sc v uradnem abecednem blagovnem sP'sku od leta 1887. (Drž. zak. št. 55) spreminja °P°rnnja pri iskalnici „vijaški klinci in vijaške Oiatice“ lakö-le:
Opomnja.
Vijaški klinci (vijakovci) so tisti klinci, ki imajo na svojem spodnjem konci zavoje, potrebne v natég matice.
S taistimi se ravna po številki 263 b), oziroma 263 c) tedaj, kadar znaša premér stebla (vretena) pri nerezanem delu stebla tam, kjer je ta najbliži poslednjemu zavoju, več kakor 14 milimetrov. Prav tako kakor z vijaškimi maticami je ravnati s tistimi, vrezane zavoje imajočimi maticami, pri katerih znaša premer vijaške jame ob narezišči več kakor 14 milimetrov.
Vijakovce in vijakovnice (vijaške matice) manjšega preméra je zacolavati kot vijake.
Na enak način je pri vijakih (številka 269 in 269 bis) delati razloček po debelini 5 milimetrov.
Dunajewski s. r.	Bacquehem s. r.
130.
Razpis finančnega ministerstva od 15. avgusta 1889,
o prcmembi nekaterih določil, kako je sè splošno denaturovalno tvarino denaturovati žganje, namenjeno v davščine prosto uporabo.
Da bi se žganje, namenjeno v davščine prosto uporabo, denaturovalo sè splošno denaturovalno tvarino, v to se po §. 6. žganjarinskega zakona od 20. junija 1888 (Drž. zak. št. 95) in z ozirom na oddelek III. lit. A v pravilniku o žganju, namenje
(Slovamuch.)
79

I.
Od 1. dné septembra 1889 počenši se mora poleg doslej propisane mešanice iz 2 delov lesnega špirita in 1/2 dela piridinovih osnov vsakim 100 litrom alkohola tistega žganja, katero je dena-turovati, kot splošno denaturovalno tvarino pri-devati tudi še po 20 kubičnih centimetrov fenol-ftalejlnove raztopine v žganji.
Ta raztopina se proti poravnavi troškov dobiva samo pri finančnih deželnih gospodarstvih in se po potrebi oddaja v uradno zaprtih stekleničicah v količini po 100, 200, [>00 in 1000 kubičnih centimetrov.
Raztopino je hraniti vselej v temnem, hladnem prostoru.
Nareja pa se takö, da se pod uradnim nadzorom v 93 litrih žganja, ki ima 90 do 95 prostor-ninsko-odstotne alkoholovitosti, raztopi 10 kilogramov fenolftalejina, čegar kakovost mora ustrezati zahtevam, kakor so propisane v prilogi.
Fenolftalejfn ima to lastnost, da se lahko raztopi bodi si v zgoščenem ali razredčenem alkoholu, kateremu pa ne spremeni barve, da se pa vendar žganje, kateremu se pridodâ, takoj živo in močno zarudi, kakor mu primešaš natronovega luga Na ta način provzročena bârvanost je tako izdatna, da jo je še dobro razločevati v razrčdčenji 1:10,000.000.'
Z dodatkom fenolftalejina morejo torej pri-gledni organi vselej na priprosti način skusiti, ali je pitno žganjč narejeno iz žganja, ki je bilo za obči promet denaturovano, oziroma, ali je pitno žganjč s takim žganjem pomešano ali ne.
Fenolftalejinova raztopina se žganju, katerega je denalurovati, pridodâ ali pred dodatkom lesnega špirita in piridinovih osnov ali po tem dodatku s prostim prilivanjem v primčrni količini in tako, da se ž njo zmešano žganjč do dobra premête.
Ako se v denaturovanje rabi samo neki del v steklenici hranjene raztopine, mora se dotična steklenica takoj zopet uradno zapreti in v uradni sozapori hraniti na hladnem in temnem prostoru.
Zalogam žganja, katero je že denaturovano z dosedanjimi splošnimi denaturovalnimi tvarinami,
II.
1.	Tiste osebe, ki so zadobile dovolilo za denaturovanje davščine prostega žganja sè splošno denaturovalno tvarino, morejo dobivati lesni špirit in piridinove osnove tudi v uradno že preskušenem stanji.
V	ta namen se daje fabrikantom, ki izdeljujejo, oziroma rafinujejo lesni špirit in piridinove osnove, kakor tudi tistim tvrdkam, ki s temi rečmi tržijo, po potrebi dovolilo, da ta dva izdelka dado z ozirom na propisano kakovost za denaturovanje po propisu preskusiti in ju potem v preskušenem stanji kar brez vsake posredne trgovine oddajajo tistim osebam, ki smejo vršiti denaturovanje davščine prostega žganja.
2.	To dovolilo daje s pridržkom vsakočasnega preklica finančno ministerstvo na prošnjo takim podjetnikom omenjene vrste, ki uživajo zaupanje finančne uprave in niso niti v konkurzu, niti so bili kedaj kaznovani zavoljo tihotapske kupčije ali težkega dohodarstvenega prestopa. To dovolilo se precej odvzame za vsako zlorabo, bodi si kakoršna koli.
V	dovolilu se tudi določi, ali in koliko odškodnine mora podjetnik plačevati za troške, ki nastanejo državnemu zakladu iz nadzorovanja po doho-darstvenem uradu.
3.	V skladbo tistih količin piridinovih osnov in lesnega špirita, ki so namenjene v denaturovanje žganjd, smejo se od tistega trenotka, ko sc njih vzorci odvzemo v preiskavo propisane kakovosti, do tedaj, ko se prodadö, oziroma nesö v stran, rabiti samo poslopja in zaprti prostori, katere je finančno oblastvo I. stopinje v ta namen spoznalo sposobne, in v katerih se ti izdelki morejo vlagati popolnoma zâ se ločeni od drugega blaga. Med imenovanimi prostori morajo biti popolnoma varni tisti, v katerih se preskušene denaturovalne tvarine hranijo, dokler se popolnoma ne pretočč v posode razpošiljalnice [8 lit. e) in f)~\.
4.	Prošnji za gore omenjeno dovolilo, ki jo je vlagati pri finančnem oblastvu I. stopinje, priložiti je natančen popis skladišč in njih vnanjih zvezi z načrtom obrisa vred. V taisti je nadalje povedati
nem v davščine prosto uporabo (Priloga 1) iz-1 morajo se, ako presegajo en hektoliter, najdalje vršitvenega propisa, Drž. zak. št. 133) porazumno i do 31. dné avgusta t. 1. s posredovanjem finančnega s kraljevo-ogrskim finančnim miuisterstvom ukazuje organa dodatno primešati potrebne količine fenol-naslednje :	; ftalejina, vendar se to mešanje izjemoma smé iz-
vršiti v hranilnih posodah.



obseg, katerega doseže po priliki v enem letu prodaja preskušenih denaturovalnili tvarin (lesnega špirita, piridinovili osnov), in pa osebo, katera bo pri prigledih finančnim organom dajala odgovor in razjasnila.
Tudi vsaka sprememba v shrambenih prostorih je zavezana poprejšnji zglasitvi in privolitvi.
5.	Na prošnjo da finančno oblastvo I. stopinje preiskati shrambene prostore, in o posledku le preiskave se napravi zapisnik v dvojnem izvodu.
En istopis tega zapisnika s pridejanim uradnim potrdilom dobi v svojo založbo podjetnik, drugi istopis pa ostane finančnemu oblastvu.
Podjetnik si mora v prigledne namene omisliti potrebna pomagala, zlasti uradoma preskušeno (cimentovano) vago in uradoma preskušeno. kakovosti ustrezajočo mersko posodo.
Nadalje je zavezan, da o prodaji preskušenih denaturovalnili tvarin (lesnega špirita, piridinovili osnov) ločeno piše knjigo, iz katere se mora zlasti razvideti prodana količina, številka doličnili potrdil (8 lit. </) in ime kupovalcev.
6.	Kadar se imajo vršiti pregledi in preiskave, zavezan je podjetnik, da razjasni in izkaže finančnim organom vse, kar je v prlgled potrebno, in da jim pri njih uradnih činih sam ali po svojem služnem osebji pomaga, kolikor treba.
7.	Podjetnikova zaloga vseh denaturovalnili tvarin vkupe (lesnega špirita, piridinovili osnov) namreč takih, ki so že preskušena in spoznana, da ustrezajo propisu, kakor tudi takih, katerim so se vzorci odvzeli v preskus, ali se o njih še ni spoznalo, da propisu ustrezajo, in pa tistih, katerim se vzorci še niso odvzeli, ta zaloga ne sme presegati količine, ki se je potrebuje za prodajo v 3 mesecih. Na to morajo prigledni organi paziti pri vsakem jemanji vzorcev.
8.	Gledé jemanja vzorcev in razpošiljanja de-naturovalnih tvarin (lesnega špirita, piridinovih °snov), ukazuje se to-le:
a) Vzorce morata jemati dva finančna uradnika tako, kakor je propisano v oddelku III., lit. A, št. 4 v pravilniku o žganju, namenjenem v davščine prosto uporabo (Drž. zak. št. 133 od leta 1888. priloga D).
Ako je denaturovulna tvarina, od katere je vzeti vzorec, razdeljena na več posod, odvzeti je, kadar se je vsebina dobro premešala, iz vsake posamezne posode poseben vzorec in ga poslati v preskus.
Ako se pa raji hoče skupni vzorec za več posod, pretočiti je treba vsebino iz poslednjih v skupni reservoar, tam jo dobro premešati in iz te mešanice vzeti vzorec.
Da bi se posameznim posodam odvzeti vzorci med seboj pomešali in bi se iz tega odvzel skupni vzorec, to ni dovoljeno.
Največa količina, za katero je en vzorec pripusten, ustanavlja se s 25 hektolitri.
Obe vzorčni stekleničici se morata pred uporabo oplakniti z denaturovalno tvarino, ki jo je preskusiti, ter preskrbeti se morata z vinjetami, ki se dado sneti ; na teh je postaviti na videž imé vpošiljalčevo, dan, kedaj seje vzorec odvzel in teža v vzorec vzete denaturovalne tvarine. Pri tisti stekleničici, ki se odpošlje na preskuševališče, postaviti je pod uradni pečat tudi ovoj ter ob enem odposlatev priznanih preskuševališču.
h) Posode, v katerih so denaturovalne tvarine, kakor tudi prostori, v katerih se hranijo, morajo se takoj po tem, ko so se vzorci odvzeli, déti v varno uradno zaporo in ostati v nji dotlej, dokler se ni spoznalo, da denaturovalne tvarine ustrezajo propisu, in dokler se ne pre-toče v posode razpošiljal nice in se poslednje uradno ne zaprö (Ut. c in /), ali pa dokler denaturovalne tvarine vsled tega. ker niso spoznane, da ustrezajo propisu, ali pa iz kakega drugega vzroka ne izgube namena v denaturo-vanje žganja.
c)	Preskus vzorcev, odvzetih pri prodajalcu, pri-stoji samo poljedelsko-kemični poskusni postaji na Dunaji.
d)	Takoj, ko dobi podjetnik preskusni izvid, naznaniti mora to dotičnim priglednim uradnikom, da izločč iz uradnega zapora (lit. b) denaturovalne tvarine, katerih se preskusni izvid tiče, ali pa da nadzorujejo pretakanje v posode razpošiljalnice, po tem, kakor jim ta izvid zanikuje ali priznava propisu ustrezajočo kakovost za denaturovanje.
Ta uradni čin je izvršiti po dveh finančnih uradnikih.
e)	Posode razpošiljalnice morajo biti napravljene iz stekla ali gline in imeti stekleničasto grlo ter se prilegati v nameščenje prepisane uradne zapore.
V ta namen mora bili steklenično grlo spodaj v jasnem prostoru nekoliko ože, da
brani zamašku v steklenico. Nadalje mora biti prav na robu stekleničnega grla najmenj 1 l/2cm. visoka in primerno široka nabuhlina (klobasa); zaporni zamašek smé največ 1 cm. segati nad rob stekleničnega grla.
f)	Zapora sama se namešča tako, da se čez zamašek položi kos v vodi namočenega pergamentnega papirja po 15 kvadratnih cm. in zaplata nesešitega in nepretrdnega platna ter se tikoma pod steklenično nabuhlino sè žičasto, skozi platno potegneno vrvico stisne in pritrdi.
To vrvico, ki se smé samo enkrat, največ dvakrat oviti okoli grla dotične posode, deti je, trdno nategnivši jo, v svinčeno zaporo kar se dâ blizu posodnega grla.
Na pergamentni papir, namenjen v zaporo, treba je še pred pomakanjem v vodi z navadno črno šiškovo tinto zapisati ime stranke, številko in dan potrdila in preskusnega izvida poljedelsko-kemične poskusne postaje, količino in vrsto denaturovalne tvarine in podpise posredujočih finančnih organov, in to se mora dobro posušiti, predno se papir v vodo pomoči.
g)	O vsaki posodi, ki je posamez določena v razpo-slatev, morata pretakanje posredujoča finančna uradnika na podlagi izvidapoljedelsko-kemične poskusne postaje na Dunaji iz registra, ki ga mora voditi vsak podjetnik posebe po priloženem obrazcu, napraviti potrdilo, iz katerega se mora razvideti:
a) ime stranke, katera dâ denaturovalno tvarino preskusiti,
ß) vrsta denaturovalne tvarine,
7) številka in dan izvida poljedelsko-kemične poskusne postaje na Dunaji,
o) količina denaturovalne tvarine, hranjene v posodi,
e) nečista teža in znamka uradno že zaprte posode razpošiljalnice,
Ç) dan, kedaj se je potrdilo izdalo, in podpis posredujočih finančnih organov.
h)	Kar se tiče uporabe že pri prodajalcu pre-skušenih denaturovalnih tvarin v denaturovanje, morajo se v nadzorovanje poslednjega postavljeni finančni organi najprej prepričati o ne-pokvarjenosti uradne zapore na posodah raz-pošiljalnicah, potem o soglasji potrdila sè znamko posode, in ako ni nič spotakljivega, morajo po odpretji uradne zapore s potrdilom primerjati tudi vsebino pergamentnega papirja.
Ako se najde kaka spotika, treba je narediti nov preskus denaturovalne tvarine. Sicer pak se mora tako vnovično preskuševanje že preskušene zaloge lesnega špirita in piridinovih osnov vršiti od Časa do časa brez posebnega povoda.
Kadar se denaturovalna tvarina, založena s potrdilom, uporabi samo deloma, tedaj se mora pred uporabo dobro premešati in neuporabljeni ostanek zopet deti v uradno zaporo in hraniti v uradni sozapori.
Po porabi dotične denaturovalne tvarine je odvzeti potrdilo.
III.
Izvzemši določilo poslednjega odstavka v oddelku I., zadobi ta ukaz moč s 1. dnem septembra t. 1.
Dunajewski s. r.
Priloga.
Kakšen bodi fenolftalejin.
V denaturovanje sposoben fenolftalejin mora ustrezati tem zahtevam:
1.	02—03 grama fenolftalejina ne smejo puščati, ako se sežgo, nobenega vidnega ostanka. (Odsotnost anorganskih nesnag.)
2.	1 gram fenolftalejina se mora, ako ga poliješ z 10 C3 alkohola po 90 prostorninskih odstotkov, raztopiti v tem brez ostanka v jasno, rumeno-rjavo tekočino. (Odsotnost organskih, v alkoholu neraz-topnih pristavkov, kakor cukra, dekstrina i. t. d.)
3.	Barvna zmožnost mora biti taista, kakor pri očiveslno čistem fenolftalejinu. V preskus se raztopi, oziroma dopolni po 1 gram preskusnega in normalnega fenolftalejina vsak na 500 C3 z alkoholom po 90 prostorninskih odstotkov. Od teh raztopin se vsakim 5 C3 dodene po 1 C3 normalnega luga in vnovič dopolni z alkoholom po 90 prostorninskih odstotkov na 100 C3. Te raztopine, razredčene v raz-mérji 1 : 100.000, morajo, ako jih opazuješ v brezbarvnih steklenih posodah s paralelnimi stenami (n. pr. tistih steklenkah, ki se rabijo v preskuševanje barve lesnega špirita), ipokazati iste ali samo nebistveno različne barvne odtenke (nuance).
urad v
Kronovina
Potrdilni register
o potrdilih, izdanih tvrdki................................................v
»
na podlagi dovolila c. kr. finančnega rainisterstva z dné..................
lesnega špirita	njegove
o preskusu . . ———	glede---—— propisane kakovosti.
pmdinovih osnov	njih
Strogo zaračunivna tiskovina.
!	g GO 0) S G G	O	Izvida polje-delsko-kemične poskusne postaje na Dunaji		Koliko litrov lesnega špirita, oziroma piridinovih osnov je		Izdana potrdila
	a	J		0) CO		O	
§. s ■i h	kedaj se je izdalo potrdilo		številka	dan, kedaj je izdal	v posodi raz-pošiljalnici	•rH	
						'"Ö	
							Kronovina . . .	Finančno oblastvo I. stopinJe-
						o t r	(0 	
						&	Preskusno potrdilo št.
							izdano za
						reskusno	(ime, posel) v	• • Podpisanca s tem potrjujeta, da sc je v posod' se količina lesnega špirita piridinovih osnov z . .	. litr. ... po uradnem posredovanji vze*8 in pretočila v posodo razpošiljalnico, pristojno k temu potrdilu, iz tiste zaloge, ki je bila po izvid" poljedelsko-kemične poskusne postaje na Dunaj' z dné	št. . . glede propisa"e kakovosti preskušena in za sposobno spoznana. Nečista teža gore omenjene posode razp° šiljalnice se je izmerila s . . . kilogram. . . •
						Ph	(Datum)	 	 1. I. /	\ :	Uradni	•	I.	I. '.	pečat.	; \ i