Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra 1!» » ■■■■■■eeaeai RAZŠIRJENO ZASEDANJE SINDIKALNE KONFERENCE ZP ISKRA Lelošrf l.maj Ali bežimo pred problemi? i i s Praznovanje 1. maja kot praznika dela je neločljivo povezano z razrednim bojem človeštva. V zadnjih stoletjih svoje zgodovine je pravzaprav šele prišlo do spoznanja, kaj vse pomeni delo. Ni vseeno, kaj in kako kdo dela, predvsem pa ne, kdo bo imel koristi od rezultatov tega dela. V usodnem spletu zgodovinskih okoliščin je prvič šele Marx dognal vse razsežnosti družbeno-ekonomskih pojavov in procesov, ki se sproščajo ob tem. Čeprav je 1. maj povezan predvsem z bojem delavstva prejšnjega stoletje za osemurni delavnik in druge pravice, pa ima danes dosti večji pomen. Množična stavka in pokol ameriških delavcev v Chicagu maja I. 1866, ko so od bu ržoazije zahtevali 8-urni delavnik, je imel velik odmev po svetu. Delavstvo vseh dežel se je pričelo zavedati pomena razrednega boja proti kapitalistom. Po sklepu II. internacionale I. 1889 v Parizu so bile nato vsako leto 1. maja manifestacije in stavke v počastitev spomina čikaških žrtev. Praznovanje 1. maja so v nekaterih obdobjih v raznih državah sicer s silo zatirali, vendar ne preprečili. Tudi pri nas ima praznovanje že dolgoletno tradicijo — 1. maj 50 slavili hrvatski in slovenski delavci že od II. internacionale naprej, po I. 1918 pa so ga proslavljali na območju vse države. Tega niso mogli preprečiti ne policijski teror, ne zapori. Delavci so jasno postavljali svoje, upravičene zahteve domači in tuji buržoaziji. Ko se je ta povezala s fašističnim okupatorjem, so skupaj z vsemi naprednimi silami naše dežele pod vodstvom KPJ stopili na usodno Pot narodnoosvobodilnega boja. Ta je prinesel poleg krvavo Plačane svobode še veliko več " odpravili smo razredno razlikovanje in se kot prva dežela sveta odločili za samoupravni ^ocializem Marxova, Engelsova •n Leninova spoznanja rojevajo v resničnost. Ustava in zakoni nam omogočajo, da odločamo o svojem življenju in delu. Nismo več sužnji tega dela, trudimo se, da bi bilo resnično ustvarjalno in primerno nagrajevano — vsakemu po njegovih zmožnostih. Pravice pa vsem enake! Delegatski sistem nam omogoča (čeprav tega marsikje še ne znamo dovolj uporabiti) vpliv na vse odločitve v državi* Tako se ta — kot institucija — vse bolj približuje občanu in njegovim potrebam. Novi zakon o združenem delu, o katerem ravnokar poteka javna razprava, poglablja pozitivne premike v naši družbi. Seveda takle proces ni povše-či vsem tistim nazadnjaškim silam v svetu, ki se bojijo izgubiti moč in vpliv v svojih sredinah Zaradi našega vzgleda. Naše razumevanje in podpora deželam ter narodno-osvobodilnim gibanjem po svetu, ki želijo kreniti Po naši poti, marsikomu ne ugajata. Gibanje neuvrščenih bi želeli razbiti ali pa vsaj zmanjšati njegov pomen in ugled. Vendar ravno oni ne morejo mimo dejstva, da se v dneh pred 1. majem združuje trideset let trpinčeni Vietnam, žrtev imperialistične vojne, eno leto po osvoboditvi znova v enotno državo. Rekli smo, da se ne pustimo zatirati — ne tako in ne drugače) Viktorija Budkovič — Rayyes Jože Čebela je na zasedanju spregovoril o mnogih področjih delovanja sindikatov v ZP Iskra. Namen zasedanja je bil oceniti družbeni in ekonomski položaj v Iskri ter začrtati pot za dejavnost sindikatov v prihodnje. Obširna razprava je opozorila na številna nerešena vprašanja, med katerimi je neizpolnjevanje sklepov gotovo eden najhujših problemov. V Domu sindikatov v Ljubljani je bilo v petek, 23. aprila razširjeno zasedanje sindikalne konference ZP Iskra. Na njem je predsednik konference Jože Čebela obširno spregovoril o gospodarskem položaju Iskrinih temeljnih organizacij zdmženega dela, delovnih organizacij in celotnega združenega podjetja, ocenil samoupravno organiziranost TOZD po ustavnih načelih in njihovo samoupravno povezovanje po dohodkovnih odnosih in po branžnem načelu v delovne organizacije in sestavljeno organizacijo zdmženega dela, nadalje ocenil vključevanje TOZD in delovnih organizacij v srednjeročno načrtovanje ter spregovoril o pogojih delovanja ter vlogi sindikata na vseh ravneh Iskrine organiziranosti. Gostje na zasedanju sindikalne skupščine ZP Iskra. Zasedanja so se udeležili delegati osnovnih sindikalnih organizacij, člani predsedstva sindikalne konference ZP Iskra, predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij, predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs, generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, vodilni delavci in direktorji delovnih organizacij ZP Iskra, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kot gostje pa tudi sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije Srečko Mlinarič in dmgi. Predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra je sklicalo zasedanje na pobudo vodstva republiških sindikatov, srečanje Iskrinih sindikalnih delavcev pa je bila hkrati prva akcija vključevanja sindikatov v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Uvodni govor Jožeta Čebele (objavljamo ga v celoti na dmgi in tretji strani spodaj) so dopolnili predstavniki sindikalnih konferenc iz industrij ZP. Spregovorili so zlasti o uspehih pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo sindikalne organizacije na različnih ravneh, podobno kot poznejša razprava pa so tudi oni opozorili na problem neuresničevanja sklepov. (Nadaljevanje na 2. strani) TISKOVNA KONFERENCA V ZAGREBU Panoga splošne rabe je uspešno predstavila svoj novi proizvodni program Vzporedno z našim prikazom novih izdelkov na Zagrebškem spomladanskem velesejmu je organizirala propagandna služba IC posebno tiskovno konferenco. V mali dvorani kitajskega paviljona seje zbralo na povabilo zagrebškega Privrednega vjesnika 19 novinarjev z namenom, da se seznanijo z novimi tehničnimi dosežki Iskre oziroma z dejavnostjo Iskre nasploh. Tiskovno konferenco je odprl in nato dokaj suvereno vodil direktor za stike z javnostjo Boštjan Barborič. Uvodoma je najprej predstavil podjetje z nekaterimi bistvenimi poslovnimi podatki, poudaril našo profesionalno usmerjenost in delež panoge splošne rabe, prikazal smernice sedanje programske politike, letošnje proizvodne načrte — zlasti povečan prodor na tuja tržišča, odprtost našega podjetja za sodelovanje na- temelju delitve dela itd. Za njim sta spregovorila direktorja Simon Primožič in Franc Anžič. Predstavila sta v glavnem panogo spl ršne 1 rabe, njene najnovejše tehnične dosežke in pa kaj bo Iskra v prihodnje ponujala na tržišču. Novinarji so z zanimanjem sledili pojasnilom naših vodilnih sodelavcev, nato pa zastavljali številna vprašanja glede proizvodnje, prodajne in servis- ne dejavnosti v tistih krajih, kjer nimamo svojih predstavništev, politike cen itd. Ob koncu tiskovne konference je direktor Boštjan Barborič povabil vse navzoče, da si ogledajo našo stojnico. Tod so si novinarji ogledali naše najnovejše izdelke kot so televizor “mon-treal“, sesalnik Iskra-AEG, nove kombinirane štedilnike, radijski sprejemnik “planica”, razne nove gospodinj- Dandanes mladi Titove Jugoslavije veselo, brez skrb n o in ponosno praznujejo Lmaj-delavski praznik.zavednioč se svoje svetle bodočnosti,ki jim jo zagotavljajo bogate tradicije nase revolucije in naša socialistična skupnost. RAZGOVOR Z GENERALNIM DIREKTORJEM ZP ISKRA JOŽETOM HUJŠEM Iskra, danes in jutri Težko se je danes pogovarjati o ekonomskih problemih, še posebej o tako zapletenem in širokem gospodarskem kompleksu, kot je naša Iskra. In vendar: že ob samem načinu, kako je znal sobesednik k vprašanjem pristopati, je postalo vse vsaj že na pol jasno. Ostalo polovico pa je tov. Jože Hujs, generalni direktor ZP Iskra, prav tako poskušal razložiti na čim bolj preprost in razumljiv, s tem pa tudi sprejemljiv način. Dejansko po takem pomenku postane bolj očitno, da brez odločnega reševanja gospodarskih problemov naša družba ne bo mogla več tako hitro napredovati kot doslej, da pa je za tako odločno reševanje potrebna hkrati jasna strokovna vodstvena misel, in hkrati čim širša samo-upravljalska akcija. Jasnost računov in položaja je slehernemu delavcu v kolektivu trdna osnova za vsakdanje delo, kar je toliko Generalni direktor Združenega podjetja Iskra - Jože Hujs. lažje, če je tudi prvi delavec v kolektivu — v sleherni situaciji in v vsakem trenutku — s svojo bistrovidno analizo in temu sledečo akcijo prisoten. Sicer pa je pomenek v 12. nadstropju naše ske aparate, antenski ojačevalni sistem „globa!” ter druge in dobili zanje vse potrebne tehniške in komercialne podatke. Tiskovna konferenca je na splošno dobro uspela in z zanimanjem pričakujemo, kako bodo novinarji ocenili in obvestili bralce o naših naj novejših dosežkih s področja zabavne elektronike in aparatov za gospodinjstva. Marjan Kralj Zagrebški novinarji na tiskovni konferenci v mali dvorani Kitajskega paviljona na velesejmu. osrednje zgradbe potekal približno takole: Kako ocenjujete poslovno leto 1975, glede na zaključni račun ZP Iskra? V čem menite, da je bilo finančno poslovanje ZP Iskra najbolj uspešno in kje bi morali narediti več? Z ozirom na okoliščine v letu 1975 — upoštevajoč tako domače razmere kot svetovno situacijo — bi rekli, da smo leto 1975 zaključili dovolj dobro, vsekakor pa bolj kot naše gospodarstvo v poprečju. Vendar nam je obenem situacija, ko so se zmanjšale pridobitne sposobnosti na trgu, pokazala, katere so tiste točke v gospodarskem sistemu, v katerih še vedno šepamo in v katerih smo potrebni popravila. Kakšno je trenutno finančno poslovanje, oz. stanje ZP Iskra kot celote pa tudi njegovih posameznih delov — branž — glede na nov način plačevanja obveznosti v gospodarstvu, ki se pravkar uveljavlja? Kako se Iskra v tem pogledu primerja s slovenskim gospodarstvom in glede na njegove poslovne partnerje? Finančno stanje v Iskri je veren odraz naše strukture kapitala. Vedo smo namreč podkapitalizirani, zato se nam težave pojavljajo permanentno in kronično. Kar pa se novega načina plačevanja tiče pa menim, da nam celo pomaga, saj smo vedno imeli še enkrat več terjatev kot obveznosti. To pa pomeni, da bo Iskra v bodoče lažje dosegala ravnovesje med dobavami in plačili, oziroma med terjatvami in obveznostmi, kar je vsekakor ugodnejše za nas, kot pa je bilo to doslej. Vendar pa je nujno pričakovati prehodne težave predvsem na področju nekaterih segmentov našega asortimana široke potrošnje, ki se prodaja preko trgovske mreže. Baje so zdaj aktualne nekatere pomembne spremembe v okviru srednjeročnega plana. Posebej omenjajo premike proizvodnega programa iz Elek * v tro mehanike Kranj v Pržan, iz Pržana v Sežano in podobno. Ali nam lahko pojasnite razloge, ki vodijo v take spremembe? Mislim, da je normalno in jasno, da smo po večjem številu let statičnosti tako glede organizacije kakor tudi razvojnega programa, zdaj na tem, da uredimo večje korekture, ki jih zahteva tako kvantitativna rast programa kot na primer tehnika, tehnologija in razvoj trga. Srednjeročni plan, ki je prvi te vrste, pa tudi že sam novi zakon o družbenem planiranju, nam nudita idealno priložnost, da si nekoliko bolj smelo in revolucionarno začrtamo razvoj za naslednje srednjeročno obdobje. To pa pomeni, prav tovrstne spremembe, za kakršne sprašujete. Menim pa, da so navedene le kot možni primeri in še tu ni nujno, da so natančno taki ali še manj edini. Na onovnih tezah za srednjeročni plan in v sporazumu o osnovah plana pa tudi o planiranju samem se bomo morali dokopati do takih rešitev, saj to nenazadnje terja od nas tudi osnutek dogovora o družbenem planiranju v republiki, katerega podpisnik naj bi bili in v okviru katerega smo določeni kot eden od nosilcev razvoja gospodarstva v republiki. To p« za nas ne pomeni le priznanja, ampak predvsem veliko obvezo, za katero bomo morali upora- (Nadaljevanje na 2. strani) z ISKRA DANES IN JUTRI V_____________________________________ (Nadaljevanje s 1. strani) biti vse svoje notranje sile, da jo bomo lahko dostojno opravili. Na osnovi jugoslovansko- italijanskega meddržavnega sporazuma se za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo odpira novo okno v EGS. Pri tem omenjajo tudi prosto industrijsko cono pri Sežani. Kako se ZP Iskra vključuje v naložbe v to cono in kaj si od tega obeta? Formiranje proste industrijske cone pri Sežani je vsekakor za nas izredno zanimivo in potrebno je, da smo v taki coni tudi prisotni zaradi znanih prednosti, ki jih ta cona nudi zunanji trgovini. Preliminarne razgovore z občino Sežana smo že imeli, najavili smo svojo kandidaturo za prostor v coni, pa tudi sprožili razpravo o tem, da naj bi bil nosilec nastopa v tej coni TOZD Sežana, kar je glede na domicil in lokacijo razumljivo. Seveda pa naj bi ta TOZD to funkcijo opravljala ne le zase in za svoje delovne organizacije, ampak za Iskro kot celoto. V zadnjem času beremo o tem, da si mesto Ljubljana prizadeva zgraditi večjo industrijsko bazo in o tem, da bo ZP Iskra pri tem sodelovalo. Kaj nam lahko poveste konkretnega o tem? Ali gre v primeru, da bo Iskra sodelovala — za razširitev sedanjega _____________________________ J proizvodnega programa, ali za povsem novo proizvodnjo? Najbolj konkretno, na kar lahko v zvezi s tem vprašanjem odgovorim je, da nameravata Iskra in Gorenje skupno vlagati v proizvodnjo kapsul kompresorjev — tovarno pa naj bi oba partnerja gradila v okrilju Iskre v Ljubljani in bi pomenila kapaciteto z okoli 1000 do 2000 zaposlenimi, odvisno od končne zmogljivosti in tudi od stopnje obdelave na istem mestu. Mimo tega je znano, da so Iskro razglasili tudi kot enega izmed nosilcev gospodarskega razvoja Ljubljane v srednjeročnem planu. To seveda pomeni nadaljnje širjenje Iskre v Ljubljani, predvsem na že znanih področjih pa se bosta kot končna objekta tu uveljavila Mikroelektronika in Elektrooptika. Za konec pa smo generalnemu direktorju ZP Iskra Jožetu Hujsu namenili še vprašanje, kaj bi ob bližajočih se praznikih 1. maja želel delovnemu kolektivu? Čestitam vsem delovnim ljudem za 1. maj in jim želim, da bi praznik uporabili za to, da bi se oddahnili in tako zbrali novih sil, s katerimi bi skupno prebrodili letošnje nelahko leto kar najbolje. Želim vsem, da bi družno v celoti izpolnili svoje naloge iz letnega na^rta" Mara Ovsenik S TISKOVNE KONFERENCE Lotii se bomo računalnikov „Vse kar je kvalitetnega in primernega sprejemamo!je izjavil generalni direktor Združenega podjetja Iskra Jože Hujs na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek, 22. aprila v Ljubljani, na kateri so v navzočnosti predstavnikov znane nizozemske elektronske tvrdke PHILIPS seznanili javnost z novim dogovorom, v smislu katerega se je Iskra na področju proizvodnje poslovnih računalnikov povezala s holand-skoi firmo PHILIPS Data Systems. Na tem razgovom so bili prisotni med drugim tudi M. F. van Assen - regionalni manager Philips Electrologica, J. C. Schut — regionalni manager Philips za Vzhod, ing. Radojko Voličevič — šef predstavništva za Jugoslavijo, ing. Bora Dugič sodelavec predstavništva za Jugoslavijo. Tiskovni konferenci pa so prisostvovali tudi dipl. oec. Ivan Škof - pomočnik generahega direktorja Commerce, Ljubljana, dipl. oec. Jože Penca - višji svetnik Co- Sodelovanje Iskre in Philipsa na področju elektronskega računalništva je bik zanimiva tema za novinarje na tiskovni konferenci. mmerce, Ljubljana in dipl. phil. Katarina Puc, pomočnik direktorja sektorja Philips. Že pred letom dni je v obratih Iskre v Kranju stekla proizvodnja lastnih procesnih računalnikov, ki so namenjeni krmiljenju avtomatskih telefonskih central. Prav te naprave postajajo v razvijajočem se jugoslovanskem gospodarstvu, pa tudi v družbenih dejavnostih in upravi vse bolj potrebne; doslej smo bili navezani na uvoz te opreme, zdaj pa je Iskra na pobudo Iskra Commerce sklenila načelni sporazum s Philipsom glede kooperacije v proizvodnji najsodobnejših poslovnih računalniških sistemov, od naprav za zajemanje podatkov in terminalov do malih in srednjih računalnikov. Generalni direktor Hujs je na tiskovni konferenci opozoril, da prav gospodarski razvoj in samoupravljanje v Jugoslaviji teijata sodobno poslovanje in ustrezno avtomatizacijo. Že pred skoraj dvemi leti je Iskra izdelala analizo potreb na tem področju v Jugoslaviji, zdaj pa je končno padla odločitev, ki bo skrajšala pot nroizvod-nje. Vsak bi namreč ustvarjal v tej kooperaciji del elementov, prodala pa bi oba partneija vse proizvode, razen tega pa bi Iskra tudi uvažala te izdelke za domačo valuto. Iskra razpolaga z zadostno tehnologijo in strokovnjaki, da bo lahko svoj del obveznosti ustrezno uresničila. Vsekakor je 40--50 strokovnjakov že izšolanih za softvvar-ske potrebe. Sploh gre usmeritev Iskre v prihodnje na večje uveljavljanje profesionalne tehnike. Predstavnik Philipsa je po svoji strani povedal, da so se odločili za Iskro pri kooperaciji zaradi prednosti, ki jih ima naše podjetje. Skupno nameravajo v okvim te kooperacije zaposliti dvesto do dvestopetdeset ljudi, hkrati pa sc nadejajo tudi dobrega komercialnega posla in hitre pogodbe. Dodal je celo, da bi morala proizvodnja steči že letos. Proizvajali pa naj bi predvsem male in srednje računalnike, za katere je tudi sicer največ zanimanja med potrošniki. Sodelovanje naj bi zajelo vrednost dvesto milijonov dolarjev do leta 1980, v letu 1980 pa hi seglo že na okoli petdeset, do šestdeset milijard starih dinaijev. Po vzajemni presoji naj bi pri tem odpadlo na bartvvar trideset do petintrideset odstotkov, na softvvard pa petinšestdeset do sedemdeset odstotkov poslov. Partnerji so izrazili tudi prepričanje, da ne bomo proizvajali le za jugoslovansko tržišče, ampak tudi za izvoz, predvsem na vzhod. Na tretjem trgu pa naj bi sploh nastopali skupaj. Tiskovna konferenca je pokazala ne samo nekaj novih zanimivosti v proizvodnem programu Iskre, ampak je tudi potrdila, daje samo s kvaliteto mogoče doseči ustrezno visoko mednarodno kooperacijo. mak --------------------------------------------------------------------N ALI BEŽIMO PRED PROBLEMI? ^ (Nadaljevanje s 1. strani)^ V razpravi je prvi sodeloval generalni direktor Jože Hujs. Tudi on je najprej opozoril na neresnost pri uresničevanju sklepov ter v zvezi s tem poudaril, da smo v Iskri v zadnjem času sprejeli veliko pomembnih stališč in sklepovf toda uresničili smo jih bore malo. Tako je povsem nerazumljivo, da zdaj, tik pred 1. majem, še vedno nimamo gospodarskega načrta .za letošnje leto. Skupščina je dala osnutek načrta v javno razpravo že pred tedni#po nekaterih podatkih pa sta ta načrt od 65 TOZD sprejela le dva. „To je vsekakor velika klofuta za nas vse“, je poudaril generalni direktor. Podobno je tudi s sprejemanjem samoupravnih sporazumov, ko smo nekatere sprejemali tudi po pol leta, precej neresnosti pa je bilo opaziti tudi na drugih področjih. Jože Hujs je poudaril, da čakata Iskro zdaj dve osnovni nalogi: to sta srednjeročni načrt gospodaijenja do leta 1980 ter uresničitev zakona o združenem delu. V zvezi s srednjeročnim planom je opozoril, daje Iskra eden izmed nosilcev družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja Slovenije do leta 1980. To je vsekakor lepo priznanje, zato smo še toliko bolj dolžni, da zastavljene naloge uresničimo. Sindikalni konferenci predlagam, naj posa-, mezna področja prouči na problemskih konferencah ter eno od teh konferenc nameni prav srednjeročnemu načrtu. Glede javne razprave o zakonu o zdmženem delu je dejal, da bo treba v Iskri spremeniti in dopolniti več samoupravnih sporazumov, ker niso več v skladu s tem dokumentom. Dotaknil se je tudi drugih vprašanj, kot na primer problematike v zvezi s tem, zakaj še vedno nismo ustanovili Iskrine interne banke. V razpravi je med drugim sodeloval tudi predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs. Poudaril je, da so Jože Čebela in predstavniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij izčrpno opozorili na problematiko, s katero se srečujemo v zdmženem podjetju. Podobno kot Jože Hujs se je tudi Vladimir Klavs zavzel, naj bi posamezna področja reševali na prob-1 lemskih konferencah. „Vse sile moramo zastaviti,da prebrodimo sedanje težko obdobje; še več: iz tega obdobja moramo priti še močnejši, vsi vemo, kakšen je gospodarski položaj in ta položaj ni lahak. Storiti moramo vse, da bomo našim organizacijam združenega dela zagotovili možnost normalnega gospodarjenja. Glede srednjeročnega načrta gospodarjenja Iskre moramo najti pravo pot in ta je profesionalizacija. Več poudarka moramo dati tisti proizvodnji, v kateri je odstotek znanja večji in to odstotek našega znanja/' Kot že rečeno se je zasedanja udeležil tudi sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije Srečko Mlinarič. V obširnem govom je opozoril zlasti na pomembno sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami ter na vlogo delegatov-komunis-tov na področju graditve ekonomsko — socialnega položaja v vseh oblikah združenega dela. V nadaljevanju je spregovoril o številnih področjih, s katerimi se bodo morali spoprijeti Iskrini sindikati. Med temi je veliko pozornosti namenil prav socialni varnosti zaposlenih delavcev v zdmženem podjetju ter poudaril, da pri načrtovanju gospodarskega razvoja Iskre ne smemo imeti pred očmi le petletni razvoj, pač pa moramo misliti na daljše obdobje. V razpravi so sodelovali tudi številni dmgi udeleženci. Podobno kot govorniki pred njimi, so tudi oni kritično spregovorili o tem, zakaj v Iskri ne uresničujemo sprejetih sklepov, o tem zakaj bežimo pred težavami in se gremo marsikje tako imenovano nojevsko politiko, o tem, kako bomo poslovali in kaj smo sklenili v zvezi s prehodom na nov način plačevanja, o sodelovanju med posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi organi. Nadalje so bili nekateri mnenja, da večina problemov izhaja iz slabe organiziranosti, takšna organiziranost pa je kriva za neučinkovitost, beseda je stekla tudi o neinformiranosti, problemih bran-žne organiziranosti Iskre, o uresničevanju akcijskega programa sveta ZK Iskre in Gorenja in podobno. Nekateri udeleženci so opozorili tudi na gospodarske težave v posameznih TOZD, na težave pri izplačevanju oseb-nili dohodkov, v zvezi s tem, pa tudi na nesolidamost nekaterih delovnih organizacij. Ob koncu razšiijenega zasedanja sindikalne konference ZP Iskra so zadolžili predsedstvo, da na osnovi referatov in razprave izpopolni in sprejme stališča in sklepe zasedanja ter določi nosilce in roke za izvršitev posameznih nalog. Sklepi se nanašajo na gospodarski položaj Iskrinih TOZD, delovnih organizacij in Združenega podjetja, samoupravno organiziranost TOZD po ustavnih načelih in njihovo samoupravno povezovanje po dohodkovnih odnosih po branžnem načelu v delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo, vključevanje temeljnih organizacij in delovnih organizacij v srednjeročno načrtovanje ter pogoje delovanja in vlogo sindikata na vseh ravneh Iskrine organiziranosti. Lado Drobež I 1 5 ( I I Č ( I S f I r 0 T k N 0 B B II ni 0 R B: M m 0] mi V; M, na I. Pc da izl Pl nj sa Izvajanje predsednika sindikalne konference ZP Iskra, Jožeta Čebele Predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra je sklicalo današnje srečanje - srečanje celotnega sindikalnega, partijskega, mladinskega, borčevskega, samoupravnega ter poslovodnega vodstva z namenom, da bi ocenili družbeni ter ekonomski položaj v Iskri ter, da bi se dogovorili za našo nadaljnjo aktivnost. Namen imamo, da z odkrito besedo z vseh vidikov ] podamo-oceno ter poiščemo čim bolj realno pot za razrešitev problemov. Verjetno naše današnje zasedanje ne bo dalo napotkov za razrešitev vseh problemov, ker je leteh preveč, zadovoljni pa bomo, če se bomo sporazumeli za postopno razreševanje vsega tistega, kar nas tare v globalu. Na današnjem zasedanju bomo razpravljali o gospodarskem položaju Iskrinih TOZD, DO in ZPI, ocenih samoupravno organiziranost TOZD po ustavnih načelih in njihovo samoupravno povezovanje po dohodkovnih odnosih in po branžnem načelu v delovne organizacije in v SOZD. Nadalje moramo preanalizirati, kako se naše TOZD, DO in ZP Iskra vključujejo v srednjeročno načrtovanje in ne nazadnje - ugotoviti moramo, v kakšnih pogojih deluje in kakšno vlogo ima sindikat na vseh ravneh Iskrine organiziranosti. To so teme, o katerih bo tekla beseda in za katere se moramo čutiti odgovorne. Že sam sestav tega današnjega srečanja, saj smo zbrani najodgovornejši predstavniki DPO vseh ravni naše organiziranosti in najodgovornejši vodilni delavci ZP in delovnih organizacij Iskre, menim, da to mora biti porok, da današnja konferenca ne bo potekala samo zato, da imamo en sestanek več. Predlagam, da se kritično lotimo vsega, kar nas tare, ne z namenom, da bi obsojali drug dmgega ter iskali krivca, pač pa naj bo naš cilj v iskanju novih skupnih poti za razreševanje problematike. Poleg tega pa naj še posebej poudarim, daje to naše srečanje sklicano na pobudo vodstva republiških sindikatov, kjer so od nas zahtevali, da ocenimo družbeno-ekonomski položaj v Iskri. Ocena samoupravne organiziranosti, temelječa na ustavnih načelih bo kažipot za ustrezno ustvarjanje novih odnosov, ki bodo v skladu z Zakonom o zdmženem delu, oz. „našo malo ustavo11. Skratka — naša delovna konferenca sindikata v Iskri je prva akcija, ki sovpada v naše aktivnosti ob času obravnave osnutka zakona o združenem delu. GOSPODARSKI POLOŽAJ ZP ISKRA Fizični obseg proizvodnje je v Iskri v zadnjih letih rasel za okrog 25 % letno. Produktivnost dela je letno naraščala med 13-15 %. To so le grobi podatki, nad katerimi smo Iskraši za preteklo obdobje lahko ponosni. Iz majhnega kolektiva smo v 30 letih našega obstoja postali vefiko industrijsko podjetje, kjer se število zaposlenih že približuje 30.000. Tudi razvejanost naše dejavnosti je široka. Tu pa ne mislim samo na pestrost našega proizvodnega programa, ampak tudi na teritorialno razvejanost,"saj,smo z. našimi tovarnami in obrati razprostrti skoraj po vseh regijah SR Slovenije. Zato tudi nič čudnega, če vsakodnevno beležimo vzpodbudne in zaskrbljujoče vesti o naših dosežkih, ah neuspehih. V dosedanji zgodovini se je namreč vedno dogajalo, da je nekaj izmed 65 TOZD prikazovalo nadpoprečne poslovne rezultate, nekaj letu 1976. Članstvo sindikata si opravičeno postavlja vprašanje, kako razrešiti ta problem. Nujno moramo najti vzroke za takšno stanje in izdelati program njihove razrešitve. Socialna varnost zaposlenih v tej TOZD je ugotovljena iz naslova solidarnosti ostalih TOZD v okviru DO, toda postavlja se vprašanje, koliko časa bo ta še lahko obstajala, glede na ostale obveznosti TOZD za pokrivanje ostalih izgub izven OZD (železnica, elektrogospodarstvo,), kar predstavlja zanje dvojno obremenitev. Sindikat kot družbenopolitična organizacija se tudi ne more strinjati, da še vedno nimamo na ravni ZP sprejetega gospodarskega načrta za 1. 1976. Menim, daje potrebno kritično oceniti, zakaj ni sprejet stroškovnik skupnih služb ZP. Odnose med TOZD in skupnimi službami ZP mora regulirati samoupravni sporazum. Financiranje skupnih služb ne more izhajati na osno vi raznih ključev, oz. predpisanih tarif. Vzpostaviti moramo dohodkovne odnose med TOZD in skupnimi službami. Te službe morajo pred delavce TOZD dostaviti svoje programe dela in cena izvajanja tega programa mora biti odvisna od ustvarjenega dohodka TOZD. Če bi te stvari regulirali tako, verjetno problemov okrog sprejetja gospodarskega načrta za leto 1976 ne bi bilo. Dmžbeno politične organizacije ZP Iskra in med njimi tudi sindikat eno»ob koncu leta 1974 podprh predlog poslovodnih organov, da se Iskra organizira po branžnem konceptu. Ta predlog smo podprh, ne da bi imeh zato anahze ekonomske uteme- smo se kar nasproti letu 1974 pomeni le 51,1 %. Največje izgube izkazuje delovna organizacija Telekomunikacije, Kranj, kjer samo TOZD ATC izkazuje nad 70,000.000 dinarjev izgube in je v približno enakem znesku načrtuje tudi v ah manj bazirala na horizontalnem principu, kjer niso bile upoštevane dohodkovne povezave med TOZD, ampak je izhajala iz zatečenega stanja. Povezava TOZD v delovno organizacijo je bila nedovoljno definirana, o čemer nam pričajo dokaj različni samoupravni sporazumi o združevanju v branžne organizacije, nekaterih primerih so se bivše delovne organizacije okhcale za TOZD pa je svoje poslovanje zaključilo na meji rentabilnosti, ali Ijenosti. Menili smo namreč, da nam bo nova organizacija s 6 celo z izgubo. Tudi za poslovanje v letu 1975 lahko podamo^ delovnimi organizacijami omogočila rentabrlnejše poslovanje-podobno oceno. Morda je rezultat poslovanja zaradi zaostalih pogojev gospodarjenja, ali drugih vzrokov celo slabši. Lansko leto smo po podatkih, posredovanih skupščini ZP Iskra fizični obseg proizvodnje nasproti letu 1974 povečah za 15 %, medtem ko je produktivnost narasla za 8 %. Zaskrbljujoč pa je podatek o izgubah, ki so lani znašale 196,607.000 dinarjev in je dobiček po pokritju izgub znašal 125,074.000 dinarjev. . UC1UV1111111 uigaiiiz,av*jaiin r--------j Poleg tega so pa tudi proizvodne organiaacije terjale reorganr-zacijo tržnih ter razvojno-raziskovalnih dejavnosti. To reorganizacijo smo izvedli v relativno kratkem roku, če upoštevamo, da o tem pogovarjah že nekaj let. Ta reorganizacija je vec TOZD in zadržale vse svoje funkcije poslovanja. Ustvarili smo v INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ NOVI Odbori Prvo zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta Na svojem prvem zasedanju je novoizvoljeni DS Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v mandatni dobi 1976/78 za svojega predsednika ponovno izvolil Jožeta Zaletela, dipl. ing. str., vodjo Proizvodnje v TOZD Električno ročno orodje. Za namestnico predsednika DS je bila izvoljena Silvana Sirk, ekonomski tehnik v finančno-raču-novodskem področju, za zapisnikarico Francka Tronkar ter za overovate-Ija zapisnikov Jože Fende in Vinko Zupan. Kot dmgo je DS potrdil poročilo volilne komisije o izidu volitev v samoupravne organe za mandatno dobo 1976/78 ter poslušal poročilo Predsednika DS o delu slednjega v pretekli mandatni dobi. Z javnim glasovanjem je nato izvolil kolegijske izvršilne organe. V Poslovni odbor so bili izvoljeni: Štancer Franc — TEN, Šifkovič Marjan — Skupne službe, Franc Levovnik — Števci, Hvala Tine — TEA, Bajželj Franc - ATC, Smuk Peter - Stikala, Bavec Milan — Orodjarna, Podlipnik Edo — Skupna proizvodnja, Torkar Srečko — Montažno-servisna organizacija, Konc Jože — Instrumenti ter Planišček Ljubo — Inštitut za prenos-no tehniko. Predsednik poslovnega odbora bo izvoljen na prvi seji poslov-nega. odbora. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE: Mezek Hinko, predsednik, Števci; Peternelj Franc, namest. predsedn.. Mehanizmi; Vidic Angel,'član, TEA; Dolar Davorin, član, Skupne službe; Eulle Milan, član, TEL; Pajnič Andrej, član, Elektronika; Bobnar Franc, član, TEN. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV O ZDRUŽENEM DELU: Kristan Franc, predsednik, Instrumenti; Zupan Milan, namest. pred-^dn., Števci; Anžič Anton, član, TEA; Trajanovsky Milena, član, ATC; Eiščanec Tatjana, član, TEL; Obradovič Radoslav, član, Vega; Lenardič “emard, član, TEN. namestnika: Žerovec Janez, Orodjarna; Bregar Ana, Skupna proizvodnja. ODBOR ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV: Štraus Stane, predsednik, TEA; Kopina Vili, namest. predsedn., ERO; Forkar Franc, član, ATC; Bogdanovič Dušan, član, Merilne naprave; Jenko Milan, član, Skupne službe; Kalan Mihela, član, Mehanizmi; Truhačev jNko, član, Instrumenti. ■tifiTeštnika: Lavtar Slavko, Števci; Vračko Maijan, Elektronika. ODBOR za DRUŽBENO SAMOZAŠČITO: Oman Silva, predsednik, TEA; Gašperin Milan, namest. predsed., TEL; "likovnik Kristina, član, Števci; Kramar Brane, član, Skupna proizvodnja; jpZovč Janko, član, ATC; Jereb Anton, član, Vega; Novljan Anton, član, namestnika: Čuk Anton, Merilne naprave; Vončina Silvo, MSO. odbor za družbeni standard in varstvo pri delu: Marolt Vinko, predsednik, Stikala; Zagožen Ana, namest. predsed., Restavracija; Hegler Ciril, član, ERO; Ljubičič Ljubica, član, Števci; "tenkuš Anton, član, Vzdrževanje; Golc Franc, član, Elektronika; Kalčič Mario, član, Elektrooptika. namestnika: Mali Jože,TEA; Bugarski Vojislav, Skupne službe. odbor za splošni ljudski odpor: Mihev Aleksander, predsednik, Skupne službe; Tronkar Avrelij, namest. predsed., TEA; Seražin Silvo, član, ATC; Porenta Zdravko, član, zdrževanje; Cvar Ivan, član, Skupne službe; Grandovec Feliks, član, ^*S0; Klešnik Roman, član, IPT. namestnika: Rostan Drago, Vega; Albinini Miro, Instrumenti. Delavski svet je obravnaval in potrdil poslovno poročilo Iskrine finne ' R- E. T., S.p.a. - Industria Radio Elektrica Telecomunicazioni, Trst, za P°slovno leto 1975. DS je bil seznanjen s težavami v IRET-u in obveščen, .a bo na eni od prihodnjih zasedanj DS obravnavan sanacijski program za Zboljšanje trenutnega stanja. ppL^Hvski svet je obravnaval in potrdil poslovno poročilo Iskrine firme ERLES AG — Pieterlen, Švica, za leto 1975. Delavski svet je bil sezna-^Jen s problematiko firme ter je za izboljšanje stanja potrdil predloženi Celjski program. (dalje na 4. strani) Živel 1. maj, praznik dela! TOZD TOVARNA ŽARNIC Nov polet pod novo streho Minilo je leto dni odkar se je TOZD Tovarna žarnic iz tesnih in že davno ne več ustreznih delovnih prostorov v Kotnikovi ulici v Ljubljani preselila v novo tovarno na Stegnah. Hkrati s tem je tudi prešla iz Industrije elementov za elektroniko v Industrijo avtoelektričnih izdelkov. Za leto 1975 si je delovni kolektiv TOZD Tovarna žarnic naložil dokaj velike obveznosti, še večje pa so le-te bile zaradi tega, ker je bilo v prvih mesecih leta treba iz starih v nove delovne prostore preseliti celotno proizvodnjo, seveda kar se da hitro in z najmanjšimi izgubami dragocenega delovnega časa. To so dejansko tudi uspešno izvedli, hkrati pa tudi zelo solidno uresni-čili načrtovane obveznosti. Načrtovanega obsega proizvodnje sicer niso izpolnili v celoti, pač pa le 86 %, kar je kljub temu bilo za 18 % več od tega, kar so izdelali v letu 1974. Pri tem so dosegli 98 % načrtovanega celotnega dohodka, za 6 % presegli načrtovani dohodek in za 12 % tudi ostanek dohodka. V primerjavi z letom 1974 so dosegh za 97 % večji dohodek in celo za 704 % večji ostanek dohodka. Vse to so dosegli z za 4 % večjim številom zaposlenih, ki seje tako povzpelo na 271 članov delovnega kolektiva. Tudi na izvoznem področju so se lani dokaj dobro odrezali, saj so načrtovani obseg izvoza presegli za 8 %, kar pa nasproti letu 1974 pomeni povečanje za 39 %. Takšni poslovni dosežki so bili osnova za dokaj optimistično načrtovanje za letošnje leto. Letos se je delovni kolektiv prvič pognal v boj za izpolnitev 100 milijonske vrednosti proizvodnje, kar je z dmgo besedo povedano 45 % večji obseg proizvodnje od lanske proizvodne realizacije. čneje pa v aprilu se je domača prodaja ustavila, najbrž zato, ker se potencialni kupci glede na nove, strožje plačilne pogoje, ki so jih uveljavili z aprilom, nočejo zalagati z žarnicami. Glede materiala, najsi bo uvoznega, ah domačega v tej temeljni organizaciji nimajo bistvenih problemov. Bolj jih tare še vedno nrecejšnje pomanjkanje Posnetek z lanske slavnostne otvoritve nove tovarne žarnic na Stegnah. Pri načrtovanju izvoza so segli še više in ga letos nameravajo povečati celo za 52 %, pri čemer je pretežni del njihovih izdelkov usmerjen v Francijo. Tako načrtovani izvoz bo predstavljal v TOZD Tovarna žarnic le malo manj kot četrtino celotne proizvodnje, razveseljivo pri tem pa je, da bodo s svojim izvozom skoraj v celoti pokrili uvoz določenih reprodukcijskih materialov, katere *v tej tovarni uvažajo« V prvem letošnjem trimesečju so proizvodni načrt za to obdobje izpolnili po vrednosti z 90 %, po fizičnem obsegu pa z 88 %, pač pa so v celoti izpolnili načrtovani izvoz. Prodajo na domačem trgu so v tem času izpolnili 95 %, a že za konec trimesečja, še mo- Med zasedanjem sindikalne konference ZP Iskra. ustreznih strokovnih sodelavcev tehnologov, kvalificiranih proizvodnih delavcev, itd.). Kljub temu pa je v zadnjem času prišlo do razveseljive umiritve fluktuacije, ki je bila v preteklosti ena izmed stalnih in velikih težav pri poslovanju tovarne. Zdaj je fluktu-acija v normalnih mejah. Še vedno pa imajo veliko bolezenskih izostankov, 10—12% razpoložljivega delovnega časa, kar se nedvomno negativno odraža na skupnem proizvodnem učinku. Prav zaradi tega so za letos tudi načr-tovali 9 % povečanje števila zaposlenih, da bi tako laže izpolnili načrtovani obseg proizvodnje. Nova tovarna v Stegnah je nedvomno bistveno vplivala na boljše proizvodne možnosti, zlasti še ko je bila slednjič aktivirana vsa, v investicijskih načrtih zajeta nova strojna oprema. Tudi delavke in delavci zdaj delajo v veliko boljših pogojih, razen, da je v novih prostorih, najbrž zaradi pomanjkljive toplotne izolacije, precejšnja tem peratura. Le-ta nastaja že pri sami proizvodnji in tako vsaj pri tem z novimi prostori niso prav nič na boljšem. Tare pa jih hkrati še druga nevšečnost. Kadar namreč dežuje^ malo huje pušča streha, kar se prav gotovo ne bi smelo zgoditi ob sorazmerno visokih gradbenih stroških. Pomembna pridobitev za delovni kolektiv TOZD Tovarna žarnic pa je delitev toplega obroka v lastni menzi, katerega vsakodnevno vozijo iz Litostroja; čeprav bi veijetno bilo laže in ceneje, če bi ga lahko kuhali v lastni kuhinji, je s tem bilo za delavce rešeno pomembno vprašanje. _j c _ tem primeru še eno nadgradnjo, ki smo ji dali naziv branžna organizacija brez posebnega vpliva na TOZD, ker so le iste v bistvu DO. Dmga skrajnost pa so delovne organizacije, v sklopu katerih so TOZD brez ustreznih strokovnih kadrov, kjer v TOZD-u nimajo tekočega pregleda nad poslovanjem (stroški, pregled nad dotokom sredstev, obračanje sredstev, najemanje in odplačevanje kreditov, razpolaganje z dohodkom itd.). V mnogih primerih pride do izraza, da TOZD nima vpliva na finančne (okove v okviru DO. Slepo je prepuščeno vodenje in gospodarjenje strokovnim službam v okviru DO. Skozi naslov solidarne odgovornosti med TOZD se pokrivajo izgube ne glede na dohodkovno povezanost in višino pokrivanja. Tudi nagrajevanje delavcev ni odvisno od poslovnega uspeha TOZD. Menim, da moramo podati kritično oceno z ozirom na organiziranost v hkri. Izgleda, da nismo dojeli ali hoteli dojeti priporočila najvišjih predstavnikov republiškega vodstva SRS, ki so se v lanskem letu ukvarjali z nami, nam tolmačili ustavno organizira-nost, dohodkovne odnose in pravice delavcev v združenem delu. Tudi sprejeti akcijski program ZK, kateri je bil sprejet v vseh OOZK se ni uresničil, niti ni izvršena kontrola izvrševanja istega. Ne moremo biti zadovoljni s procesom in načinom sprejemanja samoupravnih sporazumov na ravni ZP. Kot družbenopolitična organizacija se moramo čutiti odgovorne zakaj obravnave, /sklajevanje ter sprejemanje raznih sporazumov traja 6 mesecev in več. Vse te probleme moramo odpraviti. Od nas bo to terjalo Polno angažiranost, katera sovpada z obravnavo osnutka zakona o združenem delu. V vseh sredinah bomo morali preanalizirati obstoječe stanje zakona o združenem delu. SREDNJEROČNO PLANIRANJE Nahajamo se v obdobju snovanja, obravnave ter sprejemanja srednjeročnih programov za obdobje 1976 — 1980. Področje za{ organizacijo ZP Iskra je že v marcu izdelalo plan ter rokovno opredelilo vse akcije v zvezi s sprejemanjem. Žal pa ugotavla-nio, da v nekaterih naših TOZD temu vprašanju ne posvečajo Potrebnih pozornosti. Izgleda, da niso dojeli ali pa jim je vse-erio. kakšno bo njihovo življenje in rast v prihodnjih petih letih. Kritično se moramo obrniti vase in priznati, da tudi mi kot predstavniki sindikata po tem vprašanju se svojih obvez nismo lotili dovolj odgovorno. Menim, daje ravno danes priložnost, da sklenemo dogovor in pričnemo širšo politično akcijo za čim realnejše planiranje, kjer naj sleherna TOZD najde ustrezno mesto v svojem razvoju. Naši načrti pa morajo izhajati v okviru možnosti in potreb ter morajo biti medsebojno vsklajeni. Programi našega razvoja morajo vsebovati naslednja izhodišča: — proizvodne možnosti in prodajno tržna predvidevanja, — sociološko-družbeni aspekt — interese delavca in njegov osebni ter družbeni standard, upoštevajoč sklepe srečanja žensk n TOZD Iskre ob letošnjem prazniku žena, — razvojno-tehnološki aspekt (predvidevanja in možnosti tehnološkega razvoja). Torej, potrebno je, da upoštevamo potrebe in možnosti naše družbe in stopnjo razvoja proizvajalnih sil. Dosedanja proizvodnja se je često razvijala stihijsko, pa je zato prišlo do nevsklaje-nih proizvodnih kapacitet že za izdelavo enega končnega izdelka, po drugi .strani pa proizvajamo Uidi po več izdelkov za opravljanje iste funkcije, pa jih trg ne more sprejeti. V obeh takih primerih se družbena lastnina oz. minulo delo (izraženo v proizvodnih strojih, zgradbah, predmetih dela) neracionalno izkorišča. To pa bistveno zmanjšuje osebni in družbeni standard vseh občanov. Zato je potrebno srednjeročni načrt našega razvoja postaviti tako: — da bodo proizvodne kapacitete čim bolj vsklajene, — da bo minulo delo (izraženo v strojih, zgradbah, predmetih dela, proizvodih in znanju) čim bolj racionalno izkoriščeno, — da bodo proizvodni TOZD proizvajali res tiste izdelke, ki so naši dmžbi potrebni in take za izvoz, ki omogočajo uveljavitev naših komplementarnih prednosti, — da bomo uvajali v proizvodnjo take proizvode, v katere smo vložili lastno znanje in ki bode nadomeščali uvožene, — da bomo proizvajali take polizdelke in elemente, za katere bo zainteresiranih več TOZD. Bo tudi osnova za združevanje i dela in sredstev več TOZD. Tako programiranje našega razvoja bo omogočilo vsebinsko povezovanje in združevanje TOZD, s čimer bomo zares krepili združeno delo. Rast dohodka TOZD ni edino merilo združevanja. Pomembno je uresničevanje ciljev za skupno porast produktivnosti dela in krepitev medsebojnega sodelovanja. Težnja po maksimiranju dohodka pa nas lahko pripelje do podjetniške logike in borbe za dobiček na račun drugega. S tem pa se ne moremo strinjati, kajti le-to rahlja našo enotnost - enotnost združenega dela. Letos 1. marca je predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra organiziralo srečanje žensk vseh TOZD ZP Iskra, kjer smo v delovnem razgovoru sprejeli stališča, ki neposredno sovpadajo v program našega srednjeročnega načrtovanja. Predlagam, da Sindikalna konferenca ZP Iskra ta stališča sprejme za svoja ter da se zavzemamo, da so ta stališča vključena v srednjeročne programe vseh naših TOZD. Stališča so naslednja: V TEMELJNIH NAČELIH USTAVE JE MED OSTALIM ZAPISANO: „Temelj odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj materialni in m oralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvaijalne sposobnosti." To pomeni, da tudi reševanje problemov kot so: stanovanja, dmžbena prehrana, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, delovni pogoji, izobraževanje in podobno, lahko uresničujemo le skozi odgovorno skupno planiranje v TOZD in KS. Na ta način bomo ustvarili tesnejšo in trajnejšo povezavo med TOZD v DO in SOZD, kakor tudi uvrščanje TOZD v KS in DPS (občino). Z razreševanjem problemov v medsebojni ekonomski soodvisnosti pa krepimo družbeno ekonomski položaj delavca in gradimo združeno delo na ustavnih temeljih. Ključ za to je gotovo srednjeročni načrt, ki temelji na realni osnovi. (Nadaljevanje s 3. strani) Delavski svet je v zvezi s tem tudi odobril, da se kratkoročni kredit za obratna sredstva v višini 2 milijona SFr. ki gaje bil delavski svet Elektro-mehanike odobril firmi Perles na 6. zasedanju dne 26. 12. 1975, spremeni v stalni kapitalni vložek ISKRE v firmi PERLES. Delavski svet je obravnaval poročilo o poslovanju Iskrine fimne IS-KRAEMEC, Quito. Ekvador in se tako seznanil s potekom izgradnje tovarne in z akcijami, ki so bile izvedene na področju prodaje električnih ročnih orodij v državah andskega pakta oziroma v Ekvadorju. DS na poročilo ISKRAEMEC ni imel pripomb. Delavski svet zadolžuje direktoije Iskrinih zunanjilt fimt, da kvartalno obveščajo delavski svet Elektromehanike o poslovanju firm; direktorja firm Perles in Iret pa še posebej o izvajanju sanacijskih programov. Delavski svet je imenoval Petra Miheliča, strojnega inženirja, direktoija tehnološkega področja, s 1. 4. 1976, za direktorja Iskrine firme IRET Trst za dobo štirih let. S prevzemom novih delovnih dolžnosti je Peter Mihelič razrešen delovnih dolžnosti kot direktor tehnološkega področja v Elektromehaniki. Kot vršilca dolžnosti na omenjenem delovnem mestu je nato imenoval Danila Dolgana, dipl. ing.,, dokler ne bo izveden razpis za to delovno mesto. Hkrati je tov. Dolgana razrešil delovnih dolžnosti na delovnem mestu svetovalca glavnega direktorja. Zatem je DS odobril investicijsko naložbo v gradnjo novih prostorov za proizvodnjo in razvoj izdelkov Elektrooptike v industrijski coni Iskre v Stegnah in naložbo v novo opremo v okviru te investicije. ZADOLŽITVE PRI IZDELAVI SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA DO Glede na zakon o temeljih sistema dmžbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, kije izšel v Uradnem listu SFRJ (št. 6 z dne 13. 2. 1976), je DS sklenil naslednje: za pripravo plana je odgovorna planska služba DO kot vodilni organ, pri čemer pa morajo sodelovati še; finančno računovodsko, kadrovsko in investicijsko področje. Ta organ ima naslednje naloge določi delovni programpripravljanja plana, organizira in usmerja delo organov pri pripravi, zagotavlja samoupravno sporazumevanje o njegovih osnovah, določa, kdo pri tem sodeluje in v zvezi s tem konkretno delo, odgovoren je za pravočasno predložitev plana ter koordinira in usmetja delo na področju planiranja TOZD. Delavski svet je nato zadolžil samoupravne organe v TOZD, da tudi ti imenujejo organ, ki bo pripravil srednjeročni plan. Predlog mora biti izdelan do 30. 6. 1976. DS je nato pooblastil glavnega direktoija delovne organizacije, da določi delovno skupino za pripravljanje samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja DO za obdobje 1976 — 80. V nadaljevanju zasedanja je DS sprejel predlog oz. pripombo delegacije TOZD TEA v zvezi z velikim številom nadur, opravljenih letos. V tej zvezi je DS zadolžil vodstva TOZD in skupnih služb, da pri odobravanju nadur upoštevajo omejitve in sklepe, ki so bili prehodno sprejeti v zvezi s teni. Delavski svet bo v prihodnje nadzoroval na svojih zasedanjih število nadur po TOZD. V ta namen bodo delegati hkrati z gradivom za zasedanje dobivali tudi poročila o porabi nadur za zadnji mesec. Za dostavo poročil o tem je zadolžena ustrezna služba. DS je prejel pismena vprašanja TOZD TEN, ki se nanašajo na problematiko finančne in komercialne dejavnosti. Vprašanja bodo posredovana ustreznim službam, ki so dolžne do prihodnjega zasedanja DS dati nanje ustrezne odgovore. Na predlog odbora za dmžbeni standard je delavski svet ob koncu sprejel naslednjo dopolnitev 5. sklepa 8. zasedanja DS z dne 11.3. 1976 in 10. sklepa 4. zasedanja DS z dne 12.9. 1975: A. Sklep 5., 8. zasedanja DS v zvezi z nakupom najemniških stanovanj se praviloma glasi: 1. Odobren je nakup 58 stanovanj, od teh: 47 v Kranju na Planini, 2 na Jesenicah, 1 v Radovljici in 8 v Ljubljani. Skupna vrednost 27,946.380,00 din. 2. Za nakup 58 stanovanj bo najet kredit pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj v znesku 25,150.000,00 din. Vse obveznosti do najetih kreditov prevzame Iskra Elektromehanika Kranj. 3. Iskra Elektromehanika garantira predpisano udeležbo za nakup 58 stanovanj, in to v višini 10% od zaprošenega posojila iz združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj (kar bo pokrito iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo, s katerimi TOZD prosto razpolagajo), kar znaša 2,794.638,00 din. Skupaj sredstva pod tč. 2 in 3 znašajo 27,946.380,00 din. B. Sklep 10. s 4. zasedanja DS z dne 12. 9. 1975 je bil dopolnjen z naslednjim: Nakup 6 stanovanj v Kropi oziroma sofinanciranje gradnje stanovanjskega stolpiča v Kropi v skupni vrednosti din 1,877.367,00 se financira iz sredstev za stanovanjsko gradnjo, s katerimi delovna organizacija sama razpolaga v višini 1,077.367,00 din, in iz kredita iz združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj v znesku din 800.000,00, za kar je na osnovi soglasja izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj dala garancijo Ljubljanska banka - podružnica Kranj. K 13. zasedanju skupščine ZP Fred nedavnim smo v našem tedniku poročali o 13. zasedanju skupščine ZP Iskra minulega mandatnega obdobja. Kot je znano, so delegati takrat poslušali tudi poročilo Odbora za samoupravni nadzor in Odbora za kadrovsko socialne zadeve o sistemu nagrajevanja in delitvi osebnih dohodkov vodilnih delavcev ZP Iskra. Prav v zapisu s tega dela seje sc nam je, žal, vrinila neljuba pomota, ko smo nevede zamenjali izvlečke iz govorov predsednikov obeh odborov Boža Tribušona in Živka Koklja. Ta napaka morda še ne bi bila tako huda, če se ne bi stališča obeh odborov o omenjeni problematiki nekoliko razlikovala. To razhajanje je bilo piscu članka „z napako" povsem nerazumljivo in je verjetno tudi zaradi tega „naprtil" govor tovariša Koklja tovarišu Tribušonu. Stališče odbora za samoupravni nadzor o sistemu nagrajevanja vodilnih delavcev ZP Iskra je vsekakor mnogo bolj konkretno in otipljivo, kar pa ni čudno: odbor je o tem razpravljal ure in ure, medtem koso člani odbora za kadrovsko-socialne zadeve namenili temu vprašanju le malo časa. Karkoli že, napaka je tu in jo je treba popraviti; če že zaradi drugega ne, zato, ker mora biti delo vseh skupščinskih delovnih teles in seveda s tem tudi odbora za samoupravni nadzor javno, ta javnost pa je tudi osnovno vodilo in predpogoj delovanja v samoupravni socialistični družbi. V zvezi z namernimi ali nenamernimi sumnjičenji, da sc mi je napaka ..namerno" ali nenamerno vrinila v članek, naj poudarim, da sem družbenopolitično odgovoren, da Iskrinim delavcem posredujem pravilno informacijo o vsakršni stvari ter seveda tako tudi sklepe samoupravnih organov, v tem primeru delegatov skupščine ZP Iskra. Odbor za samoupravni nadzor je namenil nagrajevanju vodilnih delavcev v Iskri dva delavnika. Na prvi seji 2. marca — to srečanje je bilo le bolj informativno — je sprejel le nekaj sklepov o svojem nadaljnjem delu. Naslednjič se je odbor sestal 11. marca. Na osnovi poročil in razprave je sprejel več stališč in sklepov ter jih posredoval delegatom skupščine minulega mandata. Odbor je ugotovil nekaj odstopanj, zlasti glede tega, da Skupščina ZP Iskra ni nikoli potrdila nobenih splošnih aktov Skupnih služb, kljub določilom samoupravnega sporazuma ZP Iskra. Delegati minulega mandata so na osnovi poročil in razprave zadolžili novo ustanovljeni odbor za kadrovsko-socialne zadeve, da ugotovi skladnost posameznih določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov skupnih služb ZP s sprejetim družbenim dogovorom elektrokovin-ske industrije ter sprejeto sindikalno listo ter ga do konca meseca maja uskladi z njegovimi določili. Skupščina ZP Iskra je na zasedanju koncem lanskega leta spejela sklep, ki določa osnove za izračun osebnih dohodkov vodilnih delavcev ZP Iskra, in sicer kot osnova poprečni osebni dohodek delavcev v Združenem podjetju in faktorji za posamezna vodilna delovna mesta. Ti faktorji so od 3,1 do 4,1. Tako določene osnove in na osnovi njih izračunani osebni dohodki, so bili s sklepom skupščine podani kot akontativni, s tem, da jih pozneje dokončno določi ustrezni samoupravni sporazum. Sklep skupščine je bil pogojen z dejstvom, da so vodilni delavci v ZP Iskra prišli na ta delovna mesta iz drugih delovnih organizacij, saj njihovi osebni dohodki nišo bili z ničemer urejeni, delovna skupnost V proizvodnem programu TOZD Orodja na Stegnah v okviru Industrije za avtomatiko so tudi orodja, kakršno vidimo na sliki. To je kombinirano orodje za postopni rez, ki so ga tu izdelali za zahtevnega tujega kupca. Seveda pa lahko izdelujejo še druga, zamotana in zahtevna, saj imajo za to solidno strojno opremo in vešče orodjarje, ki med drugim radi ustrežejo tudi z raznimi orodji za bakelit in druge plastične snovi, za brizgani liv, vse vrste rezilnih orodij in kombiniranih orodij, ki lahko zadovoljijo najzahtevnejšega naročnika. Na sliki: orodjar Marjan Nartnik preizkuša izgotovljeno kombinirano orodje za postopni rez, na kakršna tuji naročnik že nestrpno čaka. ' skupnih služb pa je šele nastajala in še ni imela samoupravnih splošnih aktov. Osebni dohodki so se jim kot akontacije obračunavali na osnovi tega sklepa vse do lanskega maja. ko je bil sprejet samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovnih skupnostih ZP Iskra -skupne službe. Ta samoupravni sporazum je akontativne osebne dohodke vodilnih delavcev po sklepu skupščine povzel nespremenjene, in sicer kot analitično oceno vodilnih delovnih mest. Skladno z družbenim dogovorom in sindikalno listo je ta samoupravni sporazum poleg tako določene analitične ocene dodal še dve osnovi za izračun osebnih dohodkov in sicer: kriterij minulega dela v razponu glede na delovno dobo od 0 do 12 % na analitično oceno delovnega mesta ter osebno oceno delavca, ki je bila določena za vsa delovna mesta vodilnih delavcev v višini 4 %, prav tako na analitično oceno delovnega mesta. Kot že rečeno so samoupravni sporazum sprejeli meseca maja lani na zbom delavcev ter začeli obračunavati osebne dohodke vodilnih delavcev po določilih tega sporazuma. Ob najvišjem možnem izpolnjevanju zahtev po kriteriju minulega dela in osebni oceni (12 % in 4%) je lahko tako obračunani osebni dohodek za 16 % višji od same akontativne osnove, ki jo določa Skupščina. Odbor za samoupravni nadzor ugotavlja, da so do meseca maja obračunavali in izplačevali osebne dohodke vodilnim delavcem na osnovi kriterijev, ki jih je akontativne določil sklep skupščine, od maja naprej pa so jih obračunavali in izplačevali na osnovi kriterijev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovni skupnosti Skupnih služb. Odbor za samoupravni nadzor meni, da bi morale biti o predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah o tem samoupravnem sporazumu Skupnosti Skupnih služb obveščena Skup; ščina ZP Iskra in da bi morala nanj dati soglasje. Ta samoupravno sporazum z minulim delom in osebno oceno namreč dopolnjuje sklep Skupščine o osebnih dohodkih vodilnih delaV; cev, sprejet koncem leta 1974. Člani odbora za samoupravni nadzor menijo, daje kriterij osebne ocene vodilnih delavcev zajet v faktorju za p osa; mezno vodilno delovno mesto, zaradi česar je po njihovem mnenju prišlo do dvakratnega ocenjevanja po istem kriteriju. Odfcior za samoupravni nadzor j6 predlagal Skupščini, da zavzame stališče do določil omenjenega samoupravnega sporazuma Skupnih služb ter stališče do kriterija minulega dela i11 osebne ocene. Odbor je Skupščini tudi predlagal, naj na osnovi sprejetega stališča določi osnove za obračun osebnih dohodkov vodilnih delavcev ter hkrati določi način za uredite) osebnih dohodkov po akontacijah1 osnovi in sprejetimi merili za obliko-vanje osebnih dohodkov vodilnih de- lavcev. Lado Drobeč r Zavedajoč se pomembnosti planiranja in svoje vloge pri oblikovanju planov bo sindikat v ZP Iskra (od TOZD do SOZD) vgradil te sklepe v svoje programe in vstrajal, da bodo ti postali sestavni del srednjeročnih načrtov. Zavzemali se bomo predvsem: 1. Da ne bo v Iskri srednjeročnega programa v katerem ne bi vzporedno z naložbo v stroje in tehnologijo predvideli tudi sredstva za družbeni standard in izobraževanje. 2. Da bo program kadrov za vse vrste in stopnje izobrazbe izdelan in usklajen s proizvodnimi in drugimi načrti. Ugotovljeno je bilo, da na odgovornih mestih žensk skoraj ni. zato v kadrovski politiki morajo biti bolj prisotne enake možnosti za ženske in moške. 3. Da bo izobraževanje bolj načrtovano, usmeijeno, ter prilagojeno potrebam zdmženega dela. a) to pomeni, da štipendiranje za razne vrste šol in stopnje izobrazbe mora biti skrbno izvajano in vsklajeno s trenutnim in perspektivnim potrebam TOZD. Zato je nujno pristopiti k usmerjanju štipendistov za posamezna strokovna področja, za časa študija. b) Usmerjeno izobraževanje ob delu mora biti dejansko usmerjeno. Usmeijeno tudi na prekvalifikacijo in pripravo za nove programe kakor tudi na prekvalifikacijo v deficitarne poklice. Pogumno moramo skozi izobraževanje usmerjati davke. Istočasno pa se boriti proti zastarelim nazorom, kot je miselnost, da nekateri poklici niso za žensko, to pa so ponavadi poklici, ki zahtevajo kvalifikacijo (nastavljalci in vzdrževalci strojev, struga-iji, ključavničarji, varilci in podobno). Naš cilj mora biti, da v Iskri ne sme biti delavke ali delavca, ki bi bil upokojen, nekvalificiran ali priučen. Za reševanje teh nalog bi se morali povezovati z delavskimi univerzami in jih usmeijati za naše potrebe. c) Izobraževanje delegatov voljenih v samoupravne organe in delegacije, ter izobraževanje delavcev voljenih za družbenopolitične funkcije mora biti prav tako načrtovano in obravnavano enako kot strokovno izobraževanje. Pomembno vlogo pri tem bi morali odigrati klubi samoupravljavcev, ki so trenutno v fazi ustvarjanja. 4. Da bo posebna skrb posvečena osnovnim življenjskim po- trebam delavcev (kar so poudarili mnogi razpravljala) a) S solidarnostnimi skladi smo dosegli vidni napredek, vendar za reševanje stanovanjske problematike stanovanjska politika še ni tako zastavljena, da bi razreševala večino stanovanjskih problemov. Poglobiti se moramo za smotrno združevanje sredstev za najemniška stanovanja, oz. usmeijeno gradnjo, za gradnjo samskih domov. Samski domovi in stanovanja za mlade družine so posebni problemi večjih industrijskih centrov, kjer so zaposleni tudi delavci iz drugih republik. b) Družbena prehrana je v posameznih TOZD različno urejena. Ugotovljeno je bilo, da je v TOZD v Ljubljani in v Celju slabše urejena kakor v TOZD v ostalih krajih. Reševanju tega problema je potrebno pristopiti boj resno in organizirano. Nujno je, da se izdelajo strokovni programi za gradnjo prostorov družbene prehrane in da se za te namene združujejo sredstva TOZD, ki bi te zadeve lahko skupaj reševala (ista lokacija). (Dati pobudo za industrijsko pripravo obrokov Kolinska, Emona in podobno). c) Otroško varstvo je nujno urejati skupno s krajevno skupnostjo in se vključiti v plane KS za razreševanje teh problemov. Možnosti lastnega vrtca pa ni zanemaijati. Pereč problem pa so otroške jasli, ki jih je premalo oz. ponekod jih sploh ni, kar povzroča nepremostljive težave mladim družinam. /. d) Zdravstvena zaščita splošna, pri delu in zaščita materinstva ni urejena zaradi kadrovskih in prostorskih težav. To povzroča povečanje čakalnih ur in s tem % boleznin. Lastnega zdravnika in ambulanto imajo le nekatere TOZD oz. DO, da o zobozravniku sploh ne govorimo. Problem zdravstvenega kadra je večji izven Ljubljane. Povsod je problem neprimernega delovnega časa v ambulantah. Zato je enako kot za prehrano stremeti po lastni ambulanti in zdravniku, oz. to po možnosti urediti v KS. NARAVNA REPRODUKCIJA - PORODI IN MATERIN STVO ne smeta biti ovira za zasedbo delovnega mesta ustreznega. kvalifikaciji ali celo ovira pri zaposlitvi. Zato je nujno ugotoviti koliko večji % zaposlenosti je potreben v kolektivih, kjer pretežno delajo ženske. V samoupravne akte je nujno posvetiti več pozornosti noseči ženi, predvsem pa njeni zaščiti pred škodljivimi vplivi. NOČNO DELO ŽENSK koliko ga je v Iskri sploh ostalo, je potrebno ponovno analizirati in ugotoviti ali je res nujno. Odpraviti se ga mora z boljšo organizacijo dela. Večjo skrb je posvetiti- delavcem v naših predstavništvih izven Slovenije. 6. Vsi prej omenjeni problemi oz. naloge zahtevajo zelo vzposobljeno kadrovsko službo. Tam mora skrbeti za nenehno načrtovanje in strokovno pripravo materiala za uresničevanje kadrovske politike (izobraževanje, družbenega standarda, pogoji dela in zdravstvene zaščite). Ti načrti pa morajo sloneti na temeljih analiz obstoječega stanja sleherne sredine, za katere so programi predvideni. Zato sleherna DO mora organizirati kadrovsko službo skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. 7. Z vsebino sestanka se seznanijo v OO sindikata vsi delovni ljudje Iskre. Naloga slehernega člana sindikata je, da se zavzema za realizacijo sklepov sestanka. Naslednje leto ob dnevu žena bomo analizirali kaj in kako smo od zastavljenih nalog realizirali. Sindikat v Iskri se mora na vseh ravneh zavzemati, da pri interni delitvi OD, oziroma nagrajevanju delavcev vskladimo osnovna izhodišča za vrednotenje del. Navzdržen je namreč podatek, da letos načrtujemo v eni delovni organizaciji kar za 1.20 večji povprečni OD kot v drugi približno enaki kvalifikacijski strukturi. Vztrajali bomo, da se čimpreje realizira sklep skupščine ZP Iskra in izdela pregled OD po kvalifikacijskih strukturah. Nazadnje bi rad še opozoril na sklep Predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki se nanaša na delovanje sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Z vso resnostjo se moramo vsi predstavniki sindikatov lotiti izvrševanja določenih nalog. Danes se moramo dogovoriti kje,, kdaj in kako bo sindikat na ravni ZP realiziral naloge pod poglavjem VIL tega načrta delovanja ob obravnavi osnutka zakona- ( i i 1 1 < j 2 •r 1 c r i' I I k; st tr va 1< 12 D ja hi za Pe ttt U< nc la Trideset let Iskre v Železnikih KAKO JE NASTAL NIKO Železniki so bili znano železarsko središče nekaj sto let. Srpi, kose in žeblji, ki so jih v svojih „vigenjcih” kovali Železnikarji so sloveli tudi izven kranjskih meja. Sredi prejšnjega stoletja pa je bila konkurenca prehuda in ognjišča so morala ugasniti, v Železnike pa se je naselila beda in stoletna kriza. Prebivalci ozke doline so bili Priložnostni delavci v Jelovici pri spravilu lesa, pri komunalnih delili in pri okoliških kmetih. Ženske so kleklale, toda to je bil boren zaslužek. vajence in leta 1948 jih je bilo že 40 v vseh letnikih. Poleg serijskega programa so izdelovali tudi štedilnike in delali usluge v domači dolini. Delovna organizacija je pridobivala na gospodarski moči in ugledu. Ljudje, ki so se v začetku smejali „štalski” industriji so umolknili, saj je postala nova tovarna močan gospodarski dejavnik, ki je posegal na vsa področja življenja v kraju jn predvsem dajala kruh delavcem. Že leta 1951 so opustili izdelavo štedilnikov in uslužnostno dejavnost in se izključno posvetili fini mehaniki. Leta 1954 je NIKO prenehal biti za- 06 desetletnici pred staro tovarno. Že pred vojno so vplivnejši možje sklenili, da morajo Železniki zaživeti drugače. Možnost je v kovinski industriji, ki ima v Selški dolini že tradicijo ln v lesni industriji, ki ima v zaledju dovolj surovinske baze. Poleg tega pa 1® bilo dovolj rezervne delovne sile. Takoj po vojni se je začela akcija Za obnovitev lesne zadruge in vzpored-n° so pod vodstvom Nika Žumra pripravljali ustanovitev Kovinarske zadruge. Ta se je rodila na občnem zbo-fd -7- 4. 1946. Polno ime je imela . kKO — proizvodna zadruga kovinar-lev- V proizvodni program so vzeli Predvsem pisarniške potrebščine, za ^rizrz in novi delavski svet leta 1959. druga in postal podjetje. Leta 1956 — ob desetletnici podjetja je bilo že 286 zaposlenih in NIKO je postal eno več-jih podjetij v Sloveniji. Isto leto so pripravili elaborat in ostale formalnosti za gradnjo nove tovarne, saj stari prostori niso odgovarjali niti prostorsko, ne funkcionalno ne higiensko. Zasadili so prve lopate in leta 1958 je bila nova tovarna izročena svojemu namenu. Istočasno so razvojna služba in tehnološki oddelek pripravili del novega proizvodnega programa: Aspirator in laboratorijski mešalec. To pa je bilo rojstvo nove veje elektroindustrije. V starih prostorih je ostal le oddelek, ki atere so imeli nekateri člani že nekaj ‘rokovnega znanja, pa tudi raziskava rzišča je pokazala veliko povpraše-auje po teh izdelkih. Prvega maja 46 pa je stekla proizvodnja. '3 ZDRAVIH korenin močno ^EVO . Proizvodni prostori novega podjet-, i so bili kaj skromni — star Egrov /Jev- Opremo in orodje so v glavnem a