informativni
M) glasilo ravenskih železariev
I l-IAV/MC: I
Leto XXXIX
Ravne na Koroškem, julij-avgust 2002
št. 7-8
STO v postopku prisilne
poravnave
Družba STO je bila žc dlje časa v težkem finančnem položaju, zato je njeno poslovodstvo izdelalo sanacijski program, v skladu z veljavno zakonodajo pa je 13. junija pri pristojnem sodišču vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. O programu sanacije in o pričakovanih rezultatih postopka prisilne poravnave je vodstvo družbe spregovorilo na novinarski konferenci 20. junija.
Večletno poslovanje z izgubo
Glavni direktor Jože Studenčnik je povedal, da podjetje SŽ - Stroji in tehnološka oprema, d. o. o. Ravne (STO) v sedanji organizacijski obliki posluje od leta 1996 (ustanovljeno 28. 12. 1995), ko se mu je v poskusu sanacije pridružilo podjetje Stroji, ki seje po osamosvojitvi Slovenije še posebej izrazito soočalo z izgubo trga, s finančnimi težavami, pomanjkanjem obratnega kapitala ipd. "Po skoraj sedmih letih ugotavljamo, da je bila ta pripojitev za sicer boljšo družbo STO, a vendar družbo, ki sc je tudi morala prilagajati in nadomeščati obratni kapital, ki ga je izgubila ob osamosvojitvi, preveliko breme."
STO, kije eno naj večjih podjetij kovinskopredelovalne industrije in strojegradnje v Sloveniji, z glavnimi dejavnostmi, kot so: proizvodnja metalurške opreme, proizvodnja vojaških izdelkov, proizvodnja stiskalnic, proizvodnja valjev, storitve rezkanja in struženja, storitve toplotne obdelave, storitve brušenja rezilnega orodja in storitve umerjanja strojev ter kontrola izdelkov z
neporušitvenimi metodami, je vsa leta posloval z izgubo. Ugodnejša situacija v poslovanju je bila le leta 1999 in v prvi polovici leta 2000, ko je program Stroji izdeloval kovaško stiskalnico za Metal, in je tekoče posloval pozitivno. Družba naj bi se v tem času prestrukturirala, a se to ni zgodilo, poslovanje se je ponovno močno poslabšalo, tudi zaradi recesije na ameriškem trgu.
Postopek prisilne poravnave
• poslovodstvo predloži pristojnemu sodišču predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave na podlagi ugotovljenega ekonomsko-finančnega stanja podjetja (osnova so določila zakona o finančnem poslovanju podjetij)
• sodišče ugotovi, ali je predložena dokumentacija popolna in ali je predlog utemeljen; če je, sprejme sklep o začetku postopka
• sodišče imenuje prisilnega upravitelja, konstituira upniški odbor in imenuje poravnalni senat
• podjetje izdela načrt finančne reorganizacije podjetja
• upniki priglasijo svoje terjatve, o katerili se dolžnik in prisilni upravitelj izjasnita
• sodišče določi narok za glasovanje upnikov o predlogu prisilne poravnave
• po pravnomočnosti izglasovanja naroka o prisilni poravnavi nastopijo posledice, ki izhajajo iz načrta o finančni reorganizaciji podjetja (prenehanje delovnih razmerij, poplačilo upnikov, dezinvesticije, privatizacija ipd.)
Bilanca uspeha v prvem letošnjem kvartalu kaže, daje skupna izguba podjetja, ki je konec letošnjega maja zaposlovalo 709 delavcev, znašala dobrih 74 milijonov SIT, samo v Strojih pa 236 milijonov SIT (negativno so poslovali tudi v Individualni proizvodnji, kjer so imeli okoli 10 milijonov SIT izgube). To pa pomeni, da so drugi programi (Namenski program - Težki strojni deli, Valji, Toro in DML) poslovali toliko bolje in omogočali preživetje slabšima.
Pomoč STO
Nadzorni svet Slovenskih železarn je 18. junija potrdil sklepe uprave SZ o pomoči pri prestrukturiranju STO. Člani so soglašali s prevzemom obveznosti za najeta posojila, za katera so SZ, d. d., že dale poroštvo, strinjali so se s konverzijo terjatev holdinga v lastniški delež, SŽ, d. d. pa bodo financirale tudi stroške za odpravnine presežnim delavcem, ki prehajajo v invalidsko podjetje. Skupna vrednost teh ukrepov je okoli 1,3 milijarde SIT.
"Analize kažejo, da so se denarna sredstva pretakala iz boljših obratov v slabše - okrog 2,7 milijarde SIT v program Stroji in 270 milijonov SIT v obrat Individualna proizvodnja. Takšna situacija je onemogočala boljšim obratom, da bi investirali in se razvijali v koraku s konkurenco. Slabšim obratom je bilo nudeno finančno okolje, ki jim je zagotavljalo pokrivanje stroškov, dolgoročno pa je takšna situacija slabila podjetje in privedla do krize, v kateri sc nahajamo danes."
Poleg prelivanja sredstev znotraj podjetja pa je za sanacijo podjetja prispeval tudi koncern Slovenske železarne, d. d., in sicer 2,8 milijarde SIT v obdobju od leta 1995 do 2001.
Novo vodstvo podjetja je razmere poskušalo urediti z različnimi pristopi, od intenzivnih ukrepov za preprečitev poglabljanja krize, sprejetih v lanskem juliju, do rebalansa plana za drugo polletje leta 2001 in sanacijskega programa za leto 2002. Medtem ko le-ta kaže, da bo projekt prestrukturiranja poslovanja Individualne proizvodnje v pričakovanih okvirih uresničen, pa se razmere v Strojih še slabšajo. Likvidnostne težave so se še poglabljale, saj Stroji niso imeli virov za pokrivanje fiksnih stroškov.
Glavni direktor Jože Studenčnik je zaključil: "Ukrepati je bilo treba, če želimo zaščititi zdrava programska jedra, nakopičeno znanje in ohraniti največje možno število delovnih mest," in dodal, da so iskali najboljše rešitve, a drugega izhoda, kot je prisilna poravnava, niso videli.
Prisilna poravnava kot edini izhod
Ko so v STO analizirali dosedanje sanacije, so ugotovili, daje žarišče krize program Stroji, v manjši meri
pa tudi obrat Individualna proizvodnja. Obe, predvsem pa večje, ogrožata poslovanje ostalih enot. Le-te pa Strojem in Individualni proizvodnji zaradi visoke zadolženosti ne morejo več nuditi finančnega okolja. Takojšnje ukrepanje terjajo tudi zakoni (o finančnem poslovanju, o gospodarskih družbah). Ker je bilo reševanje krizne situacije po programu sanacije prepočasno, je nujen ukrep prisilne poravnave, kar bo pripomoglo k zaščiti zdravih programov, zagotovilo kooperativnost dobaviteljev in lastnika, to pa je ključno za ohranitev delovnih mest. (V STO je bilo letošnjega maja naslednje število delovnih mest: v Strojih 216, v Valjih 71, v DML 21, v Skupnih službah 59, v programu TORO 54 in v obratih Namenskega programa: TSD 209 ter v Individualni proizvodnji 79.)
Med vzroki, ki so narekovali nujnost uvedbe postopka prisilne poravnave, je glavni direktor STO izpostavil: visoko zadolženost podjetja (okoli 5 milijard SIT), visoke akumulirane izgube, težave pri zagotavljanju sredstev za tekočo likvidnost, poslovanje na robu kapitalske ustreznosti, nesposobnost za zagotavljanje sredstev za investicije za posodobitev proizvodnje, nezmožnost zdravih programskih jeder, da ob visoki zadolženosti financirajo program Stroji in obrat Individualna proizvodnja.
S sanacijo v okviru prisilne poravnave naj bi v STO dosegli naslednje osnovne cilje: poslovanje v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zaščito zdravih programskih jeder in možnost njihovega razvoja ter novega zaposlovanja, sanacijo kriznih žarišč, finančno sanacijo podjetja, kadrovsko prestrukturiranje, tržno prestrukturiranje, oblikovanje novih podjetij iz zdravih programskih jeder ter pozitivno poslovanje in privatizacijo.
O STO tudi ravenski občinski svet
Razmere v STO so spodbudile tudi SKEI družb ravenskih železarskih družb, daje 18. junija pred občinsko stavbo pripravil protestno zborovanje. Položaj v	ravenski	železarni	po
desetletni sanaciji je isti dan obravnaval tudi občinski svet ter med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi	predvidenega števila
presežnih delavcev. Zahteval je, da se preveri upravičenost predloga za prisilno poravnavo nad družbo STO in se sprejme za delavce najustreznejši način	sanacije	družbe	ob
podpori države. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo lokalna skupnost	deležna	podpore	pri
reševanju socialnih problemov.
V prihodnje dve ali tri družbe
V vodstvu STO predvidevajo dve rešitvi, ki sta odvisni od uspešnosti sanacije v programu Stroji. Prva pomeni ustanovitev treh novih podjetij iz zdravih programskih
Tiskovna konferenca o razmerah v STO:
Glavni direktor Jože Studenčnik, članica uprave Bojana Epšek in Igor Umek, predsednik skupščine STO.
jeder, na katere se v najkrajšem možnem času prenese dejavnost, druga pa predvideva, da dejavnost zaživi le v dveh od treh novoustanovlj enih podjetij.
Sanacija po prvi varianti zagotavlja zaposlitev približno 542 delavcem v novih podjetjih (v Sistemski tehniki 327, v Strojih 141 in Valjih 74), po dmgi inačici pa približno 441 delavcem (Sistemska tehnika z delnim prevzemom Strojev bi štela 367 zaposlenih, Valji 74).
Če naj bi bilo število zaposlenih v Strojih po sanaciji okoli 140 (prva varianta), bi bilo treba pridobiti strateškega partnerja, ki naj bi povečal obseg poslovanja in zagotovil finančne vire ob zagonu poslovanja.
STO brez elektrike
Energetika Ravne je STO v dneh od 11. do
13.	junija omejila dobavo elektrike in plina, za kar se je njeno vodstvo odločilo zaradi 85 milijonov SIT dolga.
Direktorica Mojca Kert Kos je povedala, da so se za ta skrajni ukrep, ki ga nalagajo tudi zakoni, o njem pa govorijo tudi medsebojne pogodbe, odločili, da bi zagotovili zanesljivo energetsko oskrbo vseh ostalih porabnikov na omrežju gospodarsko zaokroženega območja železarne.
V zvezi z omejitvami dobav energije družbi STO je izjavo za javnost objavila tudi uprava Slovenskih železarn. V njej je pojasnila, daje vodstvo Energetike že dalj časa opozarjalo na možnost omejitev dobav energentov in da ta zaustavitev nima neposredne povezave s Programom prodaje odvisnih družb oziroma privatizacijo Slovenskih železarn. "Težave ene družbe namreč ne smejo ogrožati zdravih jeder slovenskega jeklarstva in potencialno ogrožati delovnih mest, kar se je dogajalo v preteklosti."
Če se to ne bo zgodilo, postane aktualen drugi izhod. To pa pomeni, da del programa Stroji z
minimalnim strokovnim kadrom prevzame podjetje Sistemska tehnika (današnji Namenski program). Tako bi zagotovili nadaljnjo proizvodnjo stiskalnic s polovično angažiranostjo prostorov in sedanje opreme Strojev ter zadržali okoli 40 delovnih mest tega programa.
V ostalih dveh programih so predvidene le manjše spremembe oziroma oblikovanje poslovnih funkcij, ki jih zdaj še nimata. Skupnih služb ne bo več, njihova dejavnost bo v ustreznem deležu prenešena v nova podjetja.
V UDC Koroške je že bilo premeščenih 56 delavcev, ki vsi sodijo v t. i. zaščitene kategorije.
V vodstvu STO poudarjajo: "Rešitev za program Stroji ni v denarju ali v nadaljnjem pokrivanju njegovih izgub. Rešitev je v prestrukturiranju in v sodelovanju s strateškim partnerjem, ki bo zagotovil investicije, trge in razširjen proizvodni program. Dejstvo je, da so vsi poskusi sanacije in vlaganje lastnika ter drugih delov STO bili neuspešni. Zadnje analize poslovanja pa dokazujejo, da je skrajni čas, da sc program Stroji sanira in s tem omogoči razvoj in prihodnost večine delovnih mest v STO."
Igor Umek, predsednik skupščine STO, je zaključil, da je STO eden najtežjih sanacijskih problemov v Slovenskih železarnah. "Če v STO ne bi ukrepali, bi lahko sledil samo stečaj, kar pa bi za regijo pomenilo katastrofo." Izrazil je tudi upanje, da bodo pri sanaciji konstruktivno sodelovali tudi poslovni partnerji, sindikati in lokalna skupnost.
A. Č.
STO je z ministrstvom za obrambo podpisal še eno pomembno pogodbo
ŠE 16
VALUKOV
ZA
SLOVENSKO
VOJSKO
6.	junija letos so predstavniki podjetja STO in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS) v Ljubljani podpisali pogodbo o dobavi 16 lahkih kolesnih oklepnikov valuk. Dan pozneje je bila na Ravnah tiskovna konferenca, na kateri sta obe strani pojasnili vsebino in pomen pogodbe. MORS so predstavljali: mag. Edvard Kraševec, državni podsekretar in vodja Sektorja za opremljanje, brigadir Peter Zupan, vodja Služ.be za temeljne razvojne programe, ter podpolkovnik Rajko
Velikonja iz generalštaba Slovenske vojske.
Iz STO so bili na tiskovni konferenci prisotni: glavni direktor Jož.e Studenčnik, Stanko Golob, namestnik direktorja Namenske proizvodnje, ter Maks Večko, svetovalec za področje namenske proizvodnje in t. i. skrbnik omenjene pogodbe.
Dobra ocena za valuka
MORS je v STO naročil izdelavo 16 valukov. V osem bodo vgradili mitraljez 12,7 mm, v preostale pa avtomatski bombomet 40 mm. Večino valukov (12 vozil) mora podjetje Slovenski vojski dobaviti v letu 2003, preostale pa do februarja 2004. Cena enega oklepnika se giblje okoli 180 milijonov SIT. Posel zagotavlja delo okoli 50 zaposlenim.
Glavni direktor Jože Studenčnik je dejal, daje podpis pogodbe zelo pomemben za STO. Pomeni tudi odraz zaupanja v podjetje, ki ima znanje, a je trenutno v težavah. Izrazil je tudi upanje, da bo tej pogodbi sledila še kakšna, saj je bilo leta 1997 govora o potrebi po 60 valukih.
Državni podsekretar Edvard Kraševec je poudaril, da bodo z naročenimi valuki opremili 10. motorizirani bataljon Slovenske vojske, hkrati pa pogodba »pomeni tudi nadaljevanje vključevanja ključnih podjetij domače industrije v projekte opremljanja Slovenske vojske«. Izpostavil je dejstvo, da tudi za ta pogodbeni odnos veljajo običajni pravni in ekonomski okviri: MORS kot kupec izhaja iz načela gospodarnosti in išče konkurenčen, učinkovit in kakovosten izdelek.
Brigadir Peter Zupan je povedal, da je Slovenska vojska pred nekaj dnevi prevzela že 19. valuka, zadnji, 20., iz doslej naročenih količin pa je še v izdelavi. Po njegovem mnenju so valuki povsem primerljivi s podobnimi bojnimi sredstvi. Pozitivno oceno valuku je dal tudi podpolkovnik Rajko Velikonja. Ocenil ga je kot kakovostno vozilo, ki zagotavlja dovolj velik manever in dobro možnost preživetja.
Tiskovna konferenca: podpolkovnik Rajko Velikonja, brigadir Peter Zupan, mag. Edvard Kraševec, glavni direktor STO Jože Studenčnik, svetovalec Maks Večko in Stanko Golob, namestnik direktorja Namenske proizvodnje.
Možnosti za nadaljnje sodelovanje
Licenčno pogodbo za izdelavo valuka je Železarna Ravne leta 1993 kupila od Steyrja, jo leta 1998 obnovila, njena veljavnost pa poteče leta 2008, a jo je možno podaljšati. V STO si prizadevajo, da bi jo čim bolj »izkoristili«.
Kot je bilo slišati na tiskovni konferenci, lahko v STO računajo še na nadaljnja naročila valukov za Slovensko vojsko. Po Kraševčevih besedah gre za dobavo 20 valukov v letu 2004 in za 15 v letu 2005. Po Zupančevem predvidevanju bodo pogajanja o naslednji pogodbi za izdelavo valukov stekla v naslednjih mesecih, pričakuje pa se še podpis pogodbe o nakupu sanitetnega oziroma
ambulantnega vozila.
Čeprav so v Slovenski vojski želeli čim prej opremiti 10. motorizirani bataljon s predvidenimi 36 valuki, so morali upoštevati tudi zmogljivosti proizvodnje le-teh na Ravnah. Kot je razložil Stanko Golob iz Namenske proizvodnje, so v podjetju ugotovili, da bi ob povečani proizvodnji 25 valukov na leto potrebovali tudi večje varilno-montažne pripomočke, skratka treba bi bilo investirati v proizvodnjo. Naložba pa seveda ni rentabilna, če bi šlo le za enkratno povečanje količine naročenih valukov. Ob tem pa je
namestnik direktorja Namenske proizvodnje poudaril, da poleg domačih kupcev računajo tudi na naročila z zunanjih trgov, kjer že tečejo marketinške aktivnosti.
Po pričakovanjih naj bi se tudi to sodelovanje s Slovensko vojsko, podobno kot že v preteklosti, ko so postali dobavitelj podvozja za havbice 155 mm tudi za tuje naročnike, »preslikalo« na zunanji trg.
Predstavniki MORS so med drugim omenili še, da
Eden od že dobavljenih 19 valukov je zdaj na Ravnah na servisu.
L.l 1.1 u riinlHIMMu-
Drugi model valuka, ki je bil postavljen pred upravno zgradbo na ogled novinarjem, je imel montirano oborožitev.
se mora STO prilagajati razvoju tudi na področju lahkih oklepnikov, kjer si proizvajalci prizadevajo, da bi vozilo imelo še večjo zmogljivost in bi zagotavljalo še več možnosti preživetja. Takšen naj bi bil oklepnik s še dodatno osjo, 8x8. Kot je pojasnil Maks Večko, je licenčni partner takšno prototipno vozilo že izdelal in ga bo v jeseni predstavil tudi v Sloveniji.
O perspektivi nadaljnjega sodelovanja med MORS in STO je govoril brigadir Zupan. Menil je, daje treba počakati, da se reorganizacija vojske zaključi, sledilo pa bo njeno opremljanje. Železarna Ravne je s
Slovensko vojsko začela sodelovanje že leta 1991 in izpeljala več projektov, posebej pa je izpostavil enega zadnjih - »paket logistične oskrbe valukov« oziroma njihov servis, vreden okoli 350 milijonov SIT. Omeniti je treba tudi šolanje voznikov.
Sicer pa lahko STO računa na podporo MORS, saj ta, po Kraševčevih besedah, gospodarskim družbam z namenskim programom pomaga tudi pri sofinanciranju razvoja izdelkov in pri njihovi promociji.
A. Č.
OBVLADOVANJE OPREME VSE BOLJ POMEMBNO
Metal Ravne je vključen v pilotni projekt TPM (Total Product Maintenance - Celovito obvladovanje opreme), ki ga koordinira svetovalec Matjaž Kutin, v njeni pa sodelujejo še podjetja Danfoss Ljubljana, Iskra Bovec ter Delo Ljubljana. Namen projekta je osvojiti načela in metode TPM. S spremljanjem faktorjev skupne učinkovitosti (to so faktorji razpoložljivosti strojev, njihove zmogljivosti in kakovosti) bodo tudi v Metalu - in sicer na primeru faze luščenja v kovačnici - spoznali sprejemljivost te metode
za podjetje in se na podlagi izkušenj odločili za njeno razširitev še na druga področja.
Vodja Metalovega tima je Jože Apat, njegovi člani pa so še Miran Kadiš, Drago Klančnik ter Alojz Klančnik, sodelujejo pa tudi strokovnjaki iz Šerpe.
Pilotni projekt TPM se je začel letošnjega maja, zaključil pa naj bi se do začetka oktobra.
A. Č.
Drugi sestanek članov pilotnega projekta TPM je bil
22.	maja na Ravnah.
ABB ob peti obletnici
Oglašam se v zvezi z odgovorom na članek Ruševine industrijske politike dr. Marka Kosa v Sobotni prilogi Dela (16. 2. 2002), ki gaje napisal in poslal v objavo dr. Franc Vodopivec (Informativni fužinar, št. 6/2002).
V odgovoru so obsežno in korektno navedene razmere na področju jeklarstva v svetu in v Sloveniji, kakor tudi s stališča stroke izkrivljen način finančne sanacije Slovenskih železarn, saj je očitno potekala tako, daje velika večina od 635 mio EUR sanacijskih sredstev davkoplačevalcev odtekla nazaj v banke. Sistem Slovenskih železarn je s preostankom sredstev uspel izvesti nekaj naložb, ki so nato v najbolj konjunkturnih letih na svetovnem trgu nekaterim podjetjem v Slovenskih železarnah omogočale tudi ustvariti dobiček.
Kot je poznano, je bil dr. Franc Vodopivec skupaj s še nekaterimi politiki in managerji iz Slovenskih železarn eden od najbolj aktivnih pri kreaciji sheme za sanacijo sistema. V svojem odgovoru ne pojasni, zakaj so se pustili vsi ti managerji tako zapeljati, da naj bi s sanacijo zaslužile le banke. Zaradi davkoplačevalcev ni lepo, da tvorci sanacije, ki je napihnila davke za 635 mio EUR, sedaj kažejo drug na drugega in se posamezniki od bivših skupnih odločitev želijo distancirati.
V prispevku je večkrat omenjena sanacija Litostroja v povezavi s podjetjem ABB.
Projekt Litostroj ABB je vključeval le glavni strojniški del Holdinga Litostroj. Ta del je v letu 1997, ko je bil podan predlog povezave z ABB, s približno 800 zaposlenimi ustvaril le za približno 30 mio DEM prometa in za dve tretjini tega zneska tekoče izgube. Glavni problem so bili trgi, tehnologija in pomanjkanje kapitala, ABB pa je poleg kupnine zagotavljal ravno rešitev teh težav. Ni znano, zakaj je bil potreben v zvezi s sanacijo Litostroja sklic javnih posvetov, in to celo v prostorih Državnega zbora, saj se kaj takega za megalomanski projekt Slovenskih železarn ni zgodilo. Na te javne posvete vodstvo Litostroja ni bilo vabljeno, ve pa se, da so dogodki potekali v režiji takratnega podpredsednika vlade in njegovih svetovalcev. Uspelo jim je zminirati projekt, ki bi bil lahko v celoti zgled za Slovenijo, pa tudi za katerokoli družbo Slovenskih železarn. Šušljalo se je, da naj bi s prihodom ABB v Litostroj preveč izgubili Metalna, TVT, STO Ravne, da so bili vlaki obljubljeni Siemensu itd.
ABB, danes ALSTOM, korektno izpolnjuje program protidobav za dve plinski turbini v Brestanici. Kje pa so protidobave za uparjalnike v Nuklearni elektrarni Krško, radarje, helikopterje, itd.? Metalna je šla kljub temu v stečaj, TVT je bil prodan, STO Ravne pa je v sanaciji. Litostroj
(strojniški del) so po sicer dobri "domači" sanaciji skušali prodati tujcem, del je še vedno naprodaj pri Litostroj Holdingu v stečaju skupaj za manj denarja, kot bi lahko za enako, vendar zastarelo celoto iztržili leta 1997. Kje so danes vsevedni razumniki, ki so modrovali leta 1997 proti tujcem, ki so za začetek obljubljali 300 delovnih mest, letni promet do leta 2001 vsaj 160 mio DEM in več kot 30 mio DEM investicij? Še danes hranim del načrtov Podobnikovih svetovalcev, ki so želeli litostrojsko industrijsko področje pozidati s stanovanji in z objekti za državno upravo. Čudim se, da ta motiv diskvalifikacije projekta Litostroj ABB javnosti ni bil zaupan. Pozidave (še) ni bilo, Litostroj Holding pa je šel v stečaj.
Dr. Vodopivec je sicer znan polemik, vendar je insinuacija o tem, da branijo projekt Litostroj ABB tisti, ki bi od tega imeli zasebne koristi, povsem deplasirana. Dobro bi bilo, če bi se v Sloveniji že enkrat sprijaznili s tem, da so podjetja in kapital pač v večini privatni in se posel dela zaradi koristi ne le pri "privatnikih", ampak tudi v podjetjih, ki so ohranila stara "socialistična" imena, se olastninila in zaposlujejo večino Slovencev. Projekt Litostroj ABB je bil pripravljen s pomočjo vladnih uslužbencev in parafiran s strani ministra Metoda Dragonje, kar samo po sebi govori o boniteti projekta.
Sam branim propadli projekt Litostroj ABB zato, ker bi z njim slovenska industrija ogromno pridobila, dobaviteljem in ostalim podjetjem Litostroja, ki ne bi bila del ABB, pa bi to prineslo veliko naročil in tudi zagotovilo razvoj in delovna mesta. Dr. Vodopivec morda ni pomislil, da se vodilni v slovenski industriji zavzemamo tudi za take koristi.
V projekt Litostroj ABB sem bil vključen kot predstavnik malih delničarjev Litostroj Holdinga, ki bi z njim vsaj nekaj dobili, tako pa so nam delnice propadle. Še danes hranim tudi draft pogodbe o partnerstvu z ABB. Vedeti je treba, da je ABB bil pripravljen vstopiti v takorekoč bankrotirani in tehnološko zastareli Litostroj.
Slovenske železarne danes prodajajo tudi družbe, ki uspešno poslujejo in so bile sanirane, vendar pod pogoji, ki so neprimerno slabši. Stvari gredo celo tako daleč, da so že začeli pripravljati javnost na to, da bo jeseniški ACRONI, ki ima pri približno 1.400 zaposlenih več kot 160 mio EUR prometa in nekatere konkurenčne programe, možno prodati le za okoli 20 mio EUR. To je znesek, ki dejansko pomeni razprodajo. Slovenska podjetja tudi izgubljajo denar skozi prisilne poravnave (SŽ STO d. o. o.). Pa smo verjeli, da se bo 635 mio EUR povrnilo, nazadnje ko je bil sprejet Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn in ko smo brali poročilo o uspešni sanaciji.
Mag. Miroslav Gnamuš, dipl. inž. direktor podjetja LITOSTROJ ULITKI d. o. o.
SPOROČILO UREDNIŠTVA
S tem besedilom zaključujemo polemiko o članku dr. Marka Kosa in odgovora dr. Franca Vodopivca nanj.
Oskrba z energijo v maju
V maju je bila distribucija električne energije 10.266 MWh in je bila za dobrih 9,8 % nižja kot aprila. V primerjavi z distribucijo v maju 2001 je bila le-ta letos nižja za 14,8 %.
Pregled distribucije hladilne vode za leto 2000, 2001 in 2002
600.000
500.000
400.000 g 300.000
200.000
100.000
Distribucija zemeljskega plina je bila v maju (2.665.728 ms3) za 4,5 % nižja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na maj lanskega leta pa kaže na 0,3 % nižjo distribucijo v letošnjem maju.
Proizvodnja pare (690 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 15,7 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem maju je nižja za tretjino. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v maju 5.501 m3 in je bila po količinskem obsegu večja kot v aprilu (za dobre 4 %), glede na maj lani pa je prav tako večja, in sicer za 38,1 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (323.070 m3) je v primerjavi z aprilom nižja za 12,9 %, glede na maj lani pa je bila višja za 6,6 %.
Distribucija pitne vode je bila v maju (55.735 m3) nižja za 11,7 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v maju lani pa je bila nižja za 11,2%.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je v maju znašala 4.059.785 mN3. V tem mesecu je dosegla najnižjo količino v zadnjih petih letih. Glede na prejšnji mesec je bila nižja za 12,4 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z majem 2001 pa kaže na znižanje v tem mesecu za 20,8 %.
Distribucija kisika je bila maja (184.982 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 15,8 %. V primerjavi z majem 2001 pa je bila prav tako nižja, in sicer za 13,1 %.
1
4-Li
0 - L
|an 200(har maj jul »ep r
Ti'hi
1
trt- ' n j t
teb apr jun avg okt dejan 200tiar maj jul »ep nov maj jul sep nov feb apr jun avg okt dec
Proizvodnja komprimiranega zraka pregled za leto 1999, 2000, 01 in 02
l.OOO.OOO
7.000.000
6.000.000
5.000.000 -
■4.000.000 -
2 2 000.000 ■
1.000.000 ■
mesec
Distribucija dušika (28.987 kg) je v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 15,6 %, glede na distribucijo v maju lani pa je bila nižja za 14,2 %.
Distribucija argona je v maju znašala 13.250 kg. Glede na prejšnji mesec je nižja za 19,6 %. Primerjava distribucije tega energenta z majem 2001 pa kaže na 8,2-%-no znižanje v petem mesecu letošnjega leta.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JUNIJU
29. 6. 2002 je ob 3.38 zagorelo nad pečjo na Bloomingu v Valjarni. Poklicni gasilci so požar pogasili z ročnimi gasilnimi aparati in peč ohladili.
Za družbe sta bila opravljena dva prevoza, in sicer dveh obolelih delavcev.
Drugod so poklicni gasilci posredovali:
7.	6. 2002 pri prometni nesreči na Dobrijah,
11. 6. 2002 pri požaru v zapuščenem bunkerju na Javorniku,
18. 6. 2002 pri prometni nesreči v Slovenj Gradcu,
21. 6. 2002 je enota dobila poziv za gašenje požara v naselju Javornik, ki pa se je izkazal za lažnega.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
AMERIŠKI VELEPOSLANIK NA OBISKU V ŽELEZARNI
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Johny Young je 20. junija obiskal železarno. Predsednik uprave koncema dr. Matic Tasič mu je predstavil sistem Slovenske železarne, pri čemer je podrobneje spregovoril o ravenskih podjetjih, ter proces njihove privatizacije. V pogovoru so gostitelji izpostavili problematiko carin in zaščitnih ukrepov na področju jeklarstva, ki sojih uvedle ZDA, zatem pa seje zanje odločila še EU. Ameriški veleposlanik si je potem ogledal še nekatere družbe (Nože, Kovačnico v Metalu ter TSD in Stroje v STO), za kar je porabil več časa, kot gaje predvidel protokol.
Ameriški veleposlanik je železarno obiskal v sklopu enodnevnega spoznavanja Koroške. Sprejel ga je tudi slovenjgraški župan Janez Komljanec, obiskal je slovenjgraški Prevent, kjer seje pogovarjal s poslovodstvi koroških podjetij, ki izvažajo v ZDA. Območna gospodarska zbornica pa je na koncu veleposlanikovega obiska pripravila še sprejem na Bellevueju v Slovenj Gradcu.
Ameriškemu veleposlaniku Johnyju Youngu je dobrodošlico na Ravnah izrekel predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič.
izkazalo, da se le-ti "pokrivajo" z veliko stopnjo ujemanja, so bili vsi zadovoljni.
Prihodnje leto bodo gostitelji med laboratorijske primerjave, ki pripomore h kakovosti in k zanesljivosti meritev v laboratorijih, Italijani; k sodelovanju v že šestem zaporednem srečanju pa Predstavniki LFSB (Laboratorija Fakultete za bodo skušali pritegniti tudi nizozemske strokovnjake, strojništvo in ladjedelništvo) iz Zagreba, LMT
(Laboratorija za tehnološke meritve pri Strojni	A-	C-
fakulteti) iz
Maribora ter italijanskih laboratorijev Cermet iz Bolognie in MG iz Brescie so
14.	junija prišli na Ravne in skupaj s kolegi iz akreditiranega kalibracijskega laboratorija za dolžinska in mehanska merila, ki deluje v sklopu DMLiz STO, primerjali rezultate meritev. Ker seje
DML je gostil
medlaboratorijsko
primerjavo
Srečanje sošolcev iz MIŠ
Nekdanji sošolci iz MIŠ se srečujejo vsakih pet let, letošnjega maja se jih je zbralo 14. Sedijo: Jože Meško, Edvard Pogorevc, Franjo Haramija, Rudi Hudej, Maks Vreznik. Stojijo: Miha Kugovnič, Ivan Jeromel, Vinko Lečnik, Erik Ginter, Alojz Jehart, Jože Kotnik, Ivan Blatnik, Janko Trstenjak in Alojz Kelemina.
(Foto: Fotostudio Ocepek)
Leta I949 seje v Metalurško industrijsko šolo Guštanj vpisala tretja generacija dijakov. Razporejeni so bili v dva razreda; eni so postali strojniki, drugi so se izučili metalurških poklicev. Šolanje so zaključili leta 1952 - letos torej mineva 50 let, odkar se je 37 fantov podalo na poklicno pot. Večina, kar 23, jli je ostala na Ravnah - največ se jih je zaposlilo v železarni -, drugi so se raztepli po svetu.
24. maja letos so se nekdanji sošolci srečali pri Dulerju in obujali spomine na šolske dni.
Kot je povedal Jože Kotnik, so dijaki takrat stanovali v internatu na Rimskem vrelcu in peš hodili v šolo v Guštanj. Čeprav je bilo življenje težko, imajo, danes že gospodje v zrelih letih, na mladostna leta lepe spomine. Franjo Haramija je poudaril, da so takrat veliko zgradili tudi z
udarniškim delom in z odpovedovanjem delu plače, zato jim ni vseeno, kaj se s temi objekti danes dogaja. Prav tako so razočarani, ker se velik del študirajočih Korošcev ne vrne v domače kraje.
Prepletanje spominov in klepet o sedanjosti so jubilantom popestrile tudi pevke ŽPZ Karantanija. Slavljenci pa se za podporo zahvaljujejo tudi Metalu Ravne.
A. Č.
POPRAVEK
V prejšnji številki je računalniški škrat na strani 2 pomešal imena. 40-Ietni jubilant dela je seveda Jožef Jesenek (in ne Franc). Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Herman, Alojz Lipovnik, Ivan Gradišek, sedanji je Srečko Kovačič), orkester pa seje razvijal in postajal vse boljši. Leta 1978 je prvič nastopil na osmem svetovnem
železarjev Ravne" (izšel je tudi lep almanah z opisom dosedanjega razvoja orkestra, ki ga spremlja veliko barvnih fotografij) v prostorih Koroškega muzeja in koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Ravne na Koroškem pred Glasbenim domom.
Slavnostni koncert (program: ljudska Hotuljska polka, Schonherrjeva Slovenska uvertura, suita iz Bizetove opere Carmen s solistom Gregorjem Kovačičem, 1. stavek suite Peer Gynt Morgenstemming E. Griega, Arutiunianov Koncert za trobento in orkester s solistom Stankom Arnoldom, Šoštakovičeva Svečana uvertura, Čajkovskega Marche Slave, Fučikov Florentinski marš in Swinging Glenn Miller) je bil 28. junija v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca. Občinstvo je bilo nad koncertiranjem navdušeno in je izprosilo "dodatke". Županja se je godbenikom zahvalila za "sanje", ker "so za dušo"; Vladimir Brlck z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je orkestru podelil jubilejno priznanje; razglasili so dobitnike Vorančevih
spominkov in Gallusovih značk; Ervin Hartman, predsednik Zveze slovenskih godb, je orkestru izročil spominski trak za prapor ter podelil Srečku Kovačiču listino Bojana Adamiča za izjemne dosežke. Bronasto medaljo Bojana Adamiča je dobil Alojz Buhvald, srebrno pa Zdravko Plešivčnik in Branko Sirnik. Devetim godbenikom je izročil priznanja Mednarodne glasbene zveze (vsi prejemniki priznanj so objavljeni v almanahu).
Praznovanje jubileja se je sklenilo v soboto, 29. junija, na štadionu, ko so se v paradi poleg slavljenca predstavili še Pihalni orkester Prevalje, Gasilska godba Vuzenica, Pihalni orkester Slovenj Gradec, Godba na pihala Ojstrica in Pihalni orkester Muta.
A. Č.
STO LET
PIHALNEGA
ORKESTRA
ŽELEZARJEV
RAVNE
Na lepo nedeljo, 1. septembra 1902, so guštanjski muzikantje prvič javno nastopili; ta dogodek velja za rojstvo Pihalnega orkestra železarjev Ravne.
V sto letih seje v orkestru zamenjalo veliko sodelujočih ter dirigentov (od leta 1945 Jožko
prvenstvu v .nizozemskem Kerkradeju in osvojil zlato medaljo v prvi težavnostni
stopnji. Leta 1989 je s svetovnega prvenstva prinesel zlati medalji s koncertnega in paradnega tekmovanja. Leta 1997 so si godbeniki poleg zlate medalje za koncertni program priigrali še posebno pohvalo, kar je najvišje možno priznanje na svetovnem prvenstvu. Lani je orkester z nastopom v koncertni skupini, rezervirani le ža izbrane svetovne orkestre, dosegel 90 odst. točk - dokazal je, da sodi v svetovni vrh pihalnih orkestrov.
Prireditve ob stoletnici orkestra so se začele že 31. maja, ko so godbeniki nastopili v Veliki dvorani v SNG v Mariboru. Jubilejni koncert so odigrali tudi v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, kjer so nastopili 26. junija. 27. junija sta se zvrstila dva dogodka: otvoritev razstave "Pleh in simfonija - sto let Pihalnega orkestra
KULTURNA KRONIKA V JUNIJU
■ Do 17. junija je bila v Likovnem salonu na ravenskem gradu na ogled razstava Ustvarjalnost dveh generacij ob 110-letnici rojstva muzikologa Luke Kramolca in ob 80-letnici rojstva slikarja Božidarja-Teda Kramolca. Pripravili so jo v Koroški osrednji knjižnici v sodelovanju z Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
■ Pred Vaškim centrom v Kotljah odslej stoji skulptura Deček s solzicami avtorja Stojana Batiča. Odkrili sojo 14. junija.
■ ŽPZ Karantanija se je konec junija na Bledu predstavil članom Združenja evropskih senatov. Srečanje je organiziral DS RS, prevaljska dekleta pa so evropskim senatorjem zapela nekaj slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.
■ Koroški muzej je 28. maja v Ljubljani sodeloval na II. Strokovni predstavitvi slovenskih konservatorskih in restavratorskih delavnic. Predstavil se je s plakatom Oživljena preteklost predmetov iz kašče.
■ V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu so 21. junija odprli razstavo Reformacija in protireformacija na Koroškem - Ob štiristoletnici cerkve na Uršlji gori (1602-2002). Razstava "osvetljuje zanimivo epizodo protestantizma, ki je skozi celotno 16. stoletje zaznamovalo življenje v koroških mestih in trgih", obsega pa dokumentarno gradivo in muzejske predmete. Zanimiva je tudi predstavitev gradnje cerkve na Uršlji gori, ki so jo sami začeli okoliški kmetje "v slavo vere dedov in čast božjo, v poduk potomcem", dokončali pa s pomočjo škofa Hrena, kije 18. avgusta 1602 lastnoročno posvetil vse tri oltarje. Razstavo si lahko ogledate do konca septembra, kupite pa lahko tudi spremno publikacijo.
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP
ZA JULIJ
OVEN: Upoštevati boste morali, da ste tudi vi zmotljivi. Ko boste sami s seboj, si začrtajte novo smer. Delovno vzdušje bo prevladovalo.
BIK: Velika pričakovanja vas lahko zaustavijo, zato se poskušajte brzdati. Poslovni uspehi bodo dobri, pripravljate se lahko na dopust.
DVOJČKA: Zelo vas bodo privlačile nepojasnjene stvari, več časa boste posvetili tudi družini. Čaka vas pomembna poslovna odločitev.
Detajl z glavnega oltarja cerkve sv. Uršule (motiv z vabila na otvoritev razstave)
RAK: Prenapeti ste in vsa pričakovanja prenašate v prihodnost, za katero pa potrebujete jasne cilje. Ljubezenski labirint se bo poglobil.
LEV: Pripravljeni bodite na nove izzive, čakalo vas bo ogromno dela in poslovnih srečanj. Pazite na odnose z okolico. Več časa namenite svojemu izgledu.
DEVICA: Ne ustrašite se novih izzivov. Prepustite se vzdušju. Opremite stanovanje po novih zamislih.
TEHTNICA: Obilo bo priložnosti in novih pričakovanj. Odnosi na delovnem mestu se bodo uredili, prejeli boste denar in priznanje. Privoščite si daljši dopust.
ŠKORPIJON: Življenje se vam bo bistveno spremenilo na bolje, tudi finančno si boste opomogli. Na delovnem mestu se boste še naprej dobro počutili.
STRELEC: Skoraj vse vam bo šlo gladko od rok. Nadrejeni vas bodo hvalili, doma boste v središču pozornosti. Denarna situacija se bo izboljšala. Čaka vas prijeten in zanimiv dopust.
KOZOROG: Postavljali boste nova razmerja in odnose v službi in doma. Posvetite se partnerju, čuti se zapostavljenega. Čaka vas novo delovno mesto.
VODNAR: Izpolnilo se vam bo mnogo želja. Nekatere čaka poroka. Delovne vneme vam bo primanjkovalo, sicer pa se boste odpravili na dolg dopust.
RIBI: Čisto po nepotrebnem si otežujete življenje. Umikate se pred prijatelji in življenjem. Zaustavite se, zajemite svež zrak in pogumno naprej. Posvetite se tudi svoji družini.
ZELEZARJI V MATJAŽEVEM KRALJESTVU
Drugega letošnjega pohoda na Peco se je
23.	junija v organizaciji ravenskih odbornikov udeležilo 285 pohodnikov: 119 z Raven, 102 z Jesenic,
53 iz Štor in Celja, 7 iz Ljubljane in 4 iz Krope.
Z gondolo so se iz avstrijske Bistrice pripeljali 1.700 m visoko do Sedmerih koč, od tam pa krenili na mejno Knicpsovo sedlo. Večina se jih je povzpela še na Kordeževo glavo (2.126 m). Cilj pohoda je bila kmetija Kumer, kjer so se pohodniki okrepčali (zahvala sponzorjem!) in odpočili po hoji v lepem, a vročem vremenu. Kot je dejal Franci Telcer, železarji ostajajo zvesti obljubi, ki sojo dali direktorju Gregorju Klančniku pred 34 leti: da se bodo družili in krepili medsebojne odnose na pohodih v slovenske gore. O simbolni povezanosti gora in metalurgije je spregovoril predstavnik Metala Jože Apat, planince pa je pozdravila tudi ravenska županja Ivana Klančnik.
Tretji letošnji pohod pripravljajo Jeseničani, in sicer
21. septembra na Cipernik.
A. Č.
ŠPORT
KEGLJANJE
Na članskem državnem prvenstvu kegljaških dvojic, bilo je 15. junija, sta imeniten uspeh dosegli dvojici koroških klubov. V Trbovljah sta igralca Elektrarne Dravograd Silvo Belaj in Danilo Vovk osvojila 4. mesto. Bojan in Toni Golob iz Korotana Prevalje sta pristala na 15. mestu. Naslov prvaka je obranila dvojica Iskraemeca iz Kranja Boris Benedik in Uroš Štoklas. Prav tako odlično sta na Jesenicah nastopili dvojici slovenjgraškega kluba Gradnje IGEM, saj sta bili Irena Pihlar in Majda Repanšek četrti, Bernarda Žvikart in Nada Korbus pa enajsti. Naslov prvakinj si je prikegljala dvojica celjskega Miroteksa Barbara Fidel in Andreja Razlag.
ATLETIKA
Na junijskem članskem mednarodnem mitingu v Velenju je mladi atlet KAK Ravne Rok Šnajder osvojil 4. mesto v teku na 800 m s časom 1:51,86 ter zaostal le dve stotinki sekunde za državnim rekordom za mlajše mladince. V močni konkurenci je zmagal Etiopijec Alemu s časom 1:46,47. V teku na 400 m se je Zoran Planinšec uvrstil na 2. mesto.
Na finalnem tekmovanju atletskega pokala Slovenije v Novi Gorici sta četrti mesti osvojila Pavel Pori na 5000 m in Peter Harnold na 3000 m ovire. Rok Šnajder je bil šesti na 800 m, štafeta KAK Ravne 4 x 400 m je osvojila 2. mesto za favoriziranimi atleti Portovalda iz Novega mesta.
Mednarodni atletski miting je bil 18. junija tudi v Novem mestu, kjer je Andraž Nabernik osvojil 3. mesto v teku na 800 m med mladinci. V absolutni članski konkurenci je bil Blaž Erjavec četrti v teku na 400 m, Nika Dolar pa je osvojila 7. mesto v skoku v daljino. Najboljša koroška atleta na srednjih progah Pavel Pori in Rok Šnajder sta nastopila v juniju za slovensko izbrano vrsto, in sicer na dveh uglednih tekmovanjih. Prvi je nastopal za člansko ekipo v teku na 3000 m v španski Sevilli in osvojil 8. mesto, drugi pa je konec meseca sodeloval v Kopru v pokalu Alpe-Jadran v teku na 800 m med mlajšimi mladinci ter zmagal.
PLAVANJE
Na mednarodnem mitingu, imenovanem »Zlati medved«, v Zagrebu se je plavalka Fužinarja Tanja Kumprej štirikrat uvrstila v veliki finale. Najboljšo uvrstitev, 3. mesto, si je priplavala v disciplini 200 m delfin. Peta je bila na 200 m mešano, šesta na 100 m delfin in osma na 200 m hrbtno. Suzana Tahiri je enkrat plavala v finalu in osvojila 8. mesto na 200 m delfin.
MALI NOGOMET
Ekipa Mesarije Sedovšek je zmagala na turnirju na Lešah po zmagi v finalni igri nad ekipo SG Hoti s 3 : 0. Tretje mesto je pripadlo ekipi Šport bara s Prevalj. Pokal za najboljšega strelca je osvojil Gorazd Gregelj (Demokrati Ravne), najboljši vratar je bil Dušan Jovan (Leše).
V organizaciji ekipe Demokrati Ravne je bil na igrišču na Javorniku na Ravnah turnir v malem nogometu v počastitev dneva državnosti. Med sedmimi ekipami so bili najboljši Kameleoni Mežica pred KMN Leše in Ravne City. Naj strelec turnirja je bil Uršnik (Leše), naj vratar pa Lukman (Senegalci).
ŠPORTNO PLEZANJE
Katja Planinc je zmagala med kadetinjami na drugi tekmi državnega prvenstva v disciplini težavnostno plezanje na tekmi v Trbovljah. Ciril Vezonik je bil tretji med cicibani. Planinčeva je v juniju sodelovala še na dveh tekmah za mladinsko evropsko prvenstvo. Blizu Innsbrucka v Avstriji in v Arcu ob Gardskem jezeru v Italiji seje prebila v finale in tekmovanje obakrat končala na 7. mestu.
Član AK Ravne Ciril Vezonik seje konec junija v Ravenni na mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju v skupnem seštevku (balvansko, težavnostno, hitrostno plezanje) med 18 cicibani uvrstil na 6. mesto.
Svoje spretnosti športnega plezanja lahko preizkusite tudi na plezalni steni v OŠ Koroški jeklarji.
ŠAH
Na petem turnirju v aktivnem šahu za pokal trgovine Roma, ki velja tudi za koroško prvenstvo, je med 23 igralci presenetljivo zmagal Hubert Ipavec iz Črne. Na naslednja mesta so se uvrstili: Danilo Peruš (Fužinar Hapro), Zdravko Burjak (Črna), Marko Vrečič, Zoran Pšeničnik in Jože Kert (vsi Fužinar Hapro) itd. Po petem turnirju je v vodstvu Peruš pred Pšeničnikom.
Ivo Mlakar
I LISTNICA UREDNIŠTVA	KADROVSKA
Kot že nekaj zadnjih let se tudi letos z julijsko številko poslavljamo za dva meseca. Informativni fužinar bo ponovno izšel septembra, avgusta pa bodo za informiranje skrbele Novice.
Izpadlo avgustovsko številko oziroma njen obseg smo razporedili v 3., 5. in 7.-8. številko glasila.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, orne in praome JOŽICE BRODNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku in kaplanu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem Koroškega kvinteta in pogrebnemu podjetju Primožič.
Svojci
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem elektro delavnice valjarne prisrčno zahvaljujem za prijeten popoldan pri Neži in za darila, ki mi bodo dragocen spomin.
Vsem želim veliko zdravja, obilo delovnih uspehov in dobrega razumevanja.
Erik Ott
GIBANJA v maju
Konec maja je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.394 zaposlenih. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 31.5. 2002 zaposlenih 548 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.046
STO	708
NOŽI	198
OPREMA	145
ENERGETIKA	86
UDC KOROŠKE	148
ZIP CENTER	63
STYRIA VZMETI	120
TRANSKOR	50
T. K. RAVNE	7
VOGARD	86
ŠERPA	127
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	47
LITOSTROJ ULITKI
(OE TEŽKA LIVARNA)	95
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Maja je bilo v železarskih družbah sklenjenih 7 delovnih razmerij, vsa v UDC Koroške. Vzrok je bila razporeditev znotraj koncema.
V drugih dražbah za železamiško ograjo ni bilo nobene sklenitve delovnega razmerja.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
Tel.: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 2.150 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Prekinitve delovnega razmerja
Maja je bilo v železarskih družbah prekinjenih 14 delovnih razmerij: 6 v Energetiki Ravne, 3 v Metalu ter po 2 v ZIP centru in UDC Koroške ter 1 v STO.
Vzroki so bili naslednji: upokojitev (6), razporeditev znotraj koncerna (7) in smrt (1).
Od drugih družb se je število zaposlenih zmanjšalo za enega v podjetju Styria Vzmeti in v OE Težka livarna podjetja Litostroj Ulitki (obakrat je bil vzrok sporazumna prekinitev delovnega razmerja), prav tako pa tudi v Šerpi, kjer je sodelavec odšel v Slovensko vojsko.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. si
Nagradna križanka št. 80 - rešitev vodoravno:
KLADIVO, KRAP, RADENCI, IASI, ODESA, DESKAR, NO, RAIS, AMA, OLAF, PJOTR, GENOVA, SR, AD, RS, NARA, KAJA, AKA, STOL, KAM, FORD, MREŽICA, IV, VIATOR, CS, JAVOR, ANEMIK, ARARA, EBRO.
Žreb je zgoščenki Koroškega okteta namenil: ZLATKI GERDEJ, Odvetniška pisarna Kos in partnerji, in IVANU SLANIČU iz Metala,
kaseto Dečva nabira brančur pa JOŽETU JESENEKU iz Opreme.
Nagradna križanka št. 81: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 7. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	VLADA- NJE TEHNO- KRATOV	SLOVENSKI SKLADATELJ	MISTER- GOSPOD- OKRAJ- ŠAVA	POČASNO V GLASBI	IKO	SLOV. BALERINA MLAKAR	FILIPINSKA REKA	AVT. OZNAKA CELJA	JEZERO V ČADU	OTOŠKA DRŽAVA V AZIJI	OSMI ŽIDOVSKI MESEC	ČRNA OSVE- ŽILNA PIJAČA
TRMA- VOST					TIHI OCEAN		A				1	
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV					ST. IME ZA PIRENEJSKI POLOTOK ANG.IM '.MK CRISTOP- HER		B				J	
9. IN 5. ČRKA			DRŽAVNA BLAGAJNA OL3ROK ODPLAČILA		R		R	NORV. PISATELJ DUUN CENT			A	
NORVEŠKA-IZVIRNO					E	VISOKA IGRALNA KARTA	A		IRSKA REP. ARMADA		R	
						JAKOB			BABICA			
JAJČNIK V ANATOMIJI					1		KANON				SLOVEN- SKI SKLADA- TELJ PAVEL	KISLINA
ENA OD ELEKTROD					D		LEPO VEDENJE OKRAS NA VRHU MINARETA					A
RIBO-NUKLEIN-SKA KISLINA (ORIG.)				ZADNJI CELJSKI GROF	SLOV. NOGOM. TRENER SREČKO RADIJ		A					C
SREBRO			GOROVJE V RUSIJI VEZNIK				L	SLOV. HOKEJIST ŠTEFAN	REKA NA PELEPO-NEZU FRANC. PISATELJ CLAUDE			1
LESENO OBUVALO						GRS. BOGINJA USODE FR. TEROR. ORGANIZ.	E			NEODIM		D
PREBIVALEC IBER. POLOTOKA					OMENITEV		M			JOŽE UDOVIČ		U
					NOBELIJ					NIKELJ		
RDEČE RJAVA PRST							TAJSKA REKA					M
ANDREJ CAPUDER			PTICA PEVKA				NARAVO- SLOVEC					IF
Tokratne nagrade ustrezajo počitniškemu času, ko se radi osvežimo v morju, toplicah ali kar v Ivarčkem jezeru. Trem reševalcem križanke bo žreb namenil temno modro kopalno brisačo. Nagrade poklanja Metal Ravne.
IME IN PRIIMEK:........................................
PODJETJE OZ. NASLOV: