->»     256     Kr-
Ob koncu drugega leta.
V kratki dobi svojega obstanka — v dobi dveh let —¦ se je ^Zvonček«. slovenski mladini toliko priljubil, da ji je danes list, ki bi ga ne mogla več pogrešati. Nam so mnoga priznanja, ki nam dohajajo, v veliko veselje; ali v še večje veselje nam je to, da ugaja »Zvontkovim* bralcem naš list tako, da ze komaj pričakujejo vsake nove številke, da ga prav marljivo prebirajo, se ob njega sestavkih zabavajo in likajo ter si ob njega podobah plemenitijo oko in okus. Čisto nič nam ni žal, da smo ustanovili »ZvonČek«; obratno: prav od srca smo veseli, da ga imamo, saf smo docela prepricani, da je bil potreben, zakaj naša dobra mladina si je dolgo želela lista, ki naj bi bil pisan samo za ttjo in zaradi nje.
Naši mladi bralci in naročniki naj bodo preverjeni, da smo storili doslej za tZvonček«. vse, kolikor nam je bilo mogoce. Potrudili smo se, da smo mu pridobili dobrih sotrudnic in sotnidnikov, ki so ga napohiili z lepimi pes-mimi, s pripovednimi, zabavnimi in poučnimi spisi, z uglasbenimi pesemcami, s slikami i. t. d. Danes, ko imamo pred seboj dva letnika »ZvonČka« ter nekaj čeških, hrvaških, srbskih, bolgarskih in nemških mladinskih listov, rečenio lahko brez samohvcile, da se dd »Zvonček« primerjati z vsemi temi listi, dajih celo mnogo izmed njih prekaša tako po zunanji opravi, kakor po vsebini. Naša slovenska mladina je torej lahko zadovoljna, da irna svoj »Zvonček«!
Satni pa čutimo najbolj, da je »Zvončht« še dokaj treba do popolnosti. Pred vsem iskreno želhno, da bi se pomnožilo število njegovih sotrudni%ov, ki ga bodo iz Ijubezni do slovenske mladine zalagali s plodovi svojih peres. Vsakemu slovensk^mu umeinil^u bodi pred vsem v mislih blaginja slo-venske -mladins! 2anjo pesniti, janjo pisati, ^anjo sUl^ati bodi vsct%taremu veselje in dolšnost! Čim popolnejša, raznovrstnejša iti bogatejša bo *Zvončku« vsebina, tetn bolj bo mogel naš list izvrševati svojo nalogo: v^gajaii slovens^i mladini duha in srce!
Hočemo zbujati v slovenski mladini Ijnbezen do domovine, Ijubezen do slovenske govorice, narodni ponos, spoštovanje do resnice in pravice, veselje do dela in vstrajnost pri izvrševanju dolžnosti. Nad vsem pa, kar zamisli in za-počne mladina, plavaj Ijubezen do Vecnega, ki daje delu človeških rok Svoj blagoslov!
In mislimo, da je nas »ZvonZek« dovolj glasno pozvanjal k molitvi, pa bo takisto tudi v bodoče!
Ali pa veste, kdo je *Zvoncku*. in njega razvitku glavni pogojV Že vas čujemo —- da! /faročnil^i! —¦ Da bi mu ostali sussfi vsi, ^oli/^or jih je imel doslej, pa da bi mu ti pridobili jfe enf^rat tolifo novih — io je naša jfelja in prošnja.
S^ to željo in prošnjo se obračcLmo do vseh »Zvončkovih« prijateljev, kličoč jim: ^irite naš List! Kdor se meni nanj naročiti, naj nam to naznani jre iekom iega meseca po dopisnici, da bomo mogli natisniti zadostno število prve številke prihodnjega letnika.
Narocnino in reklamacije je pošiljati ttidi v bodoče na naslov: Lu\a J-elenc, učitelj v J.jubljani, jLimsk.a cssta šisv. 7. — Rokopise, v oceno poslane knjige in liste pa prejema Sngelbert Gangl, Dunaj (Wien), VIII., J-osefstadterstrasse Mo. 14, II., 11/49. Prosimo, naj pazi vsak natančno na naslov I
Uredmštvo in upravmštvo.
,,Zvončeh" izhaja 1. dne vsakega meseca eer stoji vse leto 5 K, pol leta S K 60 b, četrt leta 1 K 25 h. — Izdajatelj, upravnik in odgovjrui urednik je Ijukit Jelenc, uVitelj v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. — Rokopise je poSiljati na naslov:  Engrelbert Gangrl*  OtmSTTVfenl  VIII., Josefstadterstrasse Nr. 14, II.,  II./49.
Last in založba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učij^UttMrt1 d^ft&te^^r^Tiska »Narodna tiskama« v Ljubljani,
Ite    I* ¦ -i \$    s«r)J
ip l- '¦• ¦A **)] '