Poifnlna paviallrana.
 	f	t	I	■	—Milil	—	'	—*~ '
Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani"
List izhaja 20. vsakega meseca.
Za Slane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20'—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din.
Cena lnseratom: */« strani D 5 - vključno davek.
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18.
> ■■ -> Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od"8.—ure. =
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-i — seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. = ■■■ =
Štev. 1.
V Ljubljani, 20. januarja 1926.
Leto XIII.
Vabilo
Zveze gostilničarskih zadrug = v Ljubljani, --■==
ki se vrši
dne 12. februarja 1926 ob 10 uri v prostorih gospoda Fran Kavčiča v Ljubljani, Privoz 4.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delovanju Zveze.
4. Poročilo o računskem zaključku za 1. 1925.
5. Proračun ža tekoče leto in sklepanje o •kritju proračunanih troškov.
6. Posvetovanje o stališču napram osnovi zakona za pobijanje draginje.
7. Sklepanje o spomenicah na ministrstva in oblasti.
8. Raznoterosti.
Zadruge imajo pravico pošiljati na zvezin občni zbor na vsakih 20 članov po enega delegata.
Skrbite za polnoštevilno udeležbo! Gostil-ničaistvo preživlja težko krizo, treba nam je združene odpornosti.
V Ljubljani, dne 29. januarja 1926.
Fran Kavčič,
predsednik.
Pravilnik
♦ >
za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62.
taksne tarife zakona o taksah,"
ki se glasi:
(Dalje.)
3.) Osebe, ki prodajajo vino in žganje lalstnega pridelka in lastnega zemljišča v selih po 5 in več litrov, v mestih in trgih pa po 10 litrov in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce ne na drobno ne na debelo.
4.) Bakalnice, specerijske obratovalnice, lekarne, drogerije in shranišča pivovarn in drugih tvornic za alkoholne pijače, ki prodajajo alkoholne pijače (vino, konjak^ rum, liker, pivo in žganje) v originalnih zaprtih posodah (sodih ali steklenicah), kakor so jih nabavile ali dobile iz tvornice, ter teh posod ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode niti ne odpirajo steklenic, se ne smatrajo za lokale za točenje ter niso zavezane, plačevati takse iz tar. post. 62. taksne tarife.
Vse lekarne in drogerije, ki izdelujejo v svojih laboratorijih medicinska vina ter jih polnijo v steklenice zaradi prodaje, prav tako niso zavezane, plačevati takse iz tar. post. 62. taksne tarife.
Člen 4. j
Na drobno se smejo točiti pijače v gostilnah (mehana, svratište, gostiona, han), kavarnah, restavracijah (pivnicah), pen-zijonih v primeru točke 3.) člena 4. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah e alkoholnimi pijačami, v sanatorijih v primeru točke 2.) člena 5. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, v častniških domih, zaključenih društve-
' nih lokalih (klubih, kazinah, čitalnicah), kočah in hišah planinskih društev na višinah, v vagonskih restavracijah, na potniških ladjah, v ilidžih (kopališčih ob vodi), na plažah (kopališčih poleg vode), barakah, vrtovih in parkih, okrepčevalnicah, prodajalnicah užiških proizvodov, vinar-sko-likerskih obratovalnicah, žganjarnah, slaščičarnah in tem podobnih obratovalnicah na sejmih, shodih in verskih proslavah pod šatori (pod vejo), in če se spremljajo vojaške edinice na pohodu (marke-tenderji).
Člen 5.
1.) Kdor hoče opravljati točenje na drobno v gostilnah, kavarnah, restavracijah, penzijonih in sanatorijih (če se v sanatorijih ne dajo bolnikom pijače samo in izključno po zdravniškem predpisu), mora vložiti pravilno kolkovano prošnjo pri pristojnem finančnem oblastvu iz člena 1. tega pravilnika.
2.) Prošnji je treba priložiti:
a) osebno pravico o profesionalni sposobnosti za točenje pijač;
b) krajevno gostilniško ali kavarniško pravico za kraj, kjer je postavljena zgradba, v kateri naj bi se točile pijače;
c) potrdilo o plačanem neposrednem davku.
Člen 6.
Kdor hoče voditi eno izmed ostalih obratovalnic iz člena 4. tega pravilnika, mora vložiti pri finančnem oblastvu, pristojnem iz člena 1. tega pravilnika, kolkovano prošnjo, ki ji priloži osebno pra-vioo, dovolilo ali potrdilo pristojnega policijskega (političnega) oblasitva za to obratovanje (členi 41., 42., 43., 71., 77 in
84. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami) in potrdilo o plačanem neposrednem davku.
Clen 7.
1.) Kdor hoče opravljati točenje pijač na debelo, mora vložiti pri pristojnem finančnem oblastvu iz člena 1. tega pravilnika pravilno koikovano prošnjo ter ji nriložiti:
a) prepis protokolacije firme;
b) potrdilo občinskega oblastva o polnoletnosti, vedenju in dosedanjem poklicu, o državljanstvu, neoporečnosti in zanesljivosti;
c) dokaz, da vodi predpisane trgovske knjige, iz katerih je razvidno nabavljanje in prodajanje pijač, in sicer pro- * dajanje poedinim osebam;
č) dokaz, da more dajati na leto v promet najmanj 200 hektolitrov alkoholnih pijač;
d) maloletne in pravne osebe morajo navesti osebo, ki bo zanje vršila točenje na debelo; ta oseba mora izpolnjevati vse pogoje iz točke 1.) pod b) tega člena; *
e) maloletne osebe morajo priložiti dovolilo skrbstvenega sodnika za opravljanje tega obrta;
f) potrdilo o plačanem neposrednem' davku.
2.) Finančna oblastva iz člena 1. tega pravilnika pošljejo prošnjo s prilogami vred 'generalni direkciji posrednih davkov in šele, ko dobe predhodno pooblastilo, podele pravico za točenje pijač na debelo.
3.) Tvornice, privatna trošarinska shranišča, izdelovalci alkoholnih pijač izključno za trgovino kakor tudi tvornice za liker, konjak in rum smejo prodajati svoje proizvode ali količine alkoholnih pijač, spravljene v shranišče, na debelo brez posebnega dovolila; toda voditi morajo predpisane trošarinske knjige, pa tudi trgovske knjige kakor ostali veliki prodajalci alkoholnih pijač.
4.) Trgovskim posrednikom, ki kupujejo, ali prodajajo alkoholne pijače na debelo na račun drugega prav tako ni treba imeti posebnega dovolila za ta posel; tudi niso zavezani plačevati takse iz tar. post. 62. taksne tarife.
Člen 8.
Finančno oblastvo iz člena 1. tega pravilnika mora, ko prejme prošnjo z vsemi potrebnimi prilogami, podeliti prosilcu pravico za točenje na drobno še isti dan, ko mu prej začasno odmeri in pobere od njega približno takso iz tar. post. 62. taksne tarife; ta taksa se pozneje, ko se sestane komisija za razvrščanje, naknadno odmeri in določi.
Člen 9.
Državnim uradnikom- in njih zakonitim ženam in maloletnim otrokom se ne sme podeliti pravica za točenje pijač na drobno ali na debelo, če so ti uradniki v kakršnemkoli pogledu nadzorstveni organi za taks obratovalnice.	h
Člen 10.
1.) Pravica za točenje pijač na drobno in na debelo je vezana na osebo, ki ji je podeljena, ter se ne more prenesti na drugega in tudi ne dati v najem.
2.) Poleg točenja pijač v izvestnem lokalu sine točiti koncesionar tudi na sejmih, ob cerkvenih slavnostih in drugih svečanostih, toda samo v okolišu svoje občine.
Člen 11.
1.) Oblastva iz člena 1. tega pravilnika podele koncesionarju pismeno pravi- * co. V tej pravici je treba točno označiti koncesionarjevo ime in njega priimek, na-dalje tudi, če ima poslovodjo, poslovod-jevo ime in njega priimek, ulico in številko zgradbe, kjer je točenje pijač dovoljeno, število poslovnih prostorov in njih površino, vrsto točenja pijač, sejme in cerkvene slavnosti, kjer sme koncesionar točiti pijače izven svojih prostorov, in za koliko časa velja dovolilo.
2.) Koncesionar mora imeti to dovolilo v svojem lokalu izobešeno na vidnem kraju, odnosno ga vedno nositi s seboj, če se točenje ne vrši v lokalu.
3.) Oblastva, ki podeljujejo pravico, pa tudi pristojni uradi finančne kontrole, morajo voditi evidenco o vseh podeljenih dovolilih za točenje pijač na drobno in na debelo.
Člen 12.
1.) Kdor’ima pravico, točiti pijače na drobno in na debelo, sme točiti v odrejenem lokalu ali, v šatoru (pod vejo), na vrtu ali v baraki vse alkoholne pijače v neomejenih količinah.
2.) Dobljena pravica se ne more prenesti na drugega in se tudi ne more dati v najem.
3.) Če se hoče koncesionar odpovedati pravici za točenje pijač, mora to pismeno prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu iz člena 1. tega pravilnika. Ta odpoved se lahko prijavi tudi pristojnemu sreskemu upravniku finančne kontrole ali oddelku finančne kontrole ; ta pa morata to takoj priobčiti pristojnemu finančnemu oblastvu, ki vpiše odpoved, ko prejme tako prijavo, takoj v seznamek podeljenih dovolil za točenje pijač, dovolilo prečrta, podeljeno dovolilo pa odvzame koncesionarju ter ga priloži prijavi. Za te prijave je treba plačati talkso iz tar. post. 1 taksne tarife zakona o taksah.
4.) Če hoče koncesionar prenesti svoj obrt v drugo zgradbo, mora dobiti predhodno za to dovolilo pristojnega finančnega oblastva.
5.) Postopanje za prenos obrta je glede zgradlbe in drugih pogojev, vezanih na zgradbo, isto kakor če se zahteva novo dovolilo.
6.) Če je novi lokal, v katerega se prenaša obrt, na boljšem- kraju in večji, zaradi česar ima za posledico večjo takso iz tar. post. 62. taksne tarife, ali obratno, če je manjši, se sme pobrati ta večja taksa šele za prihodnje poluletje ali pa na zahtevo prizadete osebe znižati za pri-ije poluletje.
7.) Če pristojno finančno oblastvo koncesionarju iz kakršnegakoli razloga ne dovoli, prenesti pravice v drugo zgradbo, je dopustna v 15 dneh pritožba na generalno direkcijo posrednih davkov, katere odločba je izvršna.
8.) Prav tako morajo koncesionarji, ki ne izvršujejo točenja osebno, nego po svojem'poslovodji, če hočejo izpremeniti poslovodjo, dobiti za to dovolilo po predpisu točke 3.) člena 44. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.
9.) Če izpretnene poslovodjo, morajo to naznaniti pristojnemu finančnemu oblastvu.
10.) Natakarjev, ki točijo pijače na drobno na koncesionarjev račun, ni treba prijavljati finančnemu oblastvu.
11.) Vse izpremembe glede prenosa obrta iz ene zgradbe v drugo ali izpremembe glede poslovodje se morajo omeniti v podeljeni pravici in označiti v se-znamku podeljenih dovolil za točenje pijač, katerega vodi pristojno oblastvo, ki podeljuje dovolila.
Člen 13.
Točilci pijač na drobno, ki jim je točenje pijač edini ali glavni poklic, se ne smejo baviti s prodajanjem denaturirane-ga špirita, vendar pa se sme v bakalni-cah in kramarnicah, kjer se dajo poleg ostalega blaga pijače na čašice, prodajati denaturirani špirit tako, kakor je to predpisano s pravilnikom za prodajanje špirita, denaturiranega z občim sredstvom.
Člen 14.
1.) Prodajalci pijač na debelo morajo , voditi knjigo o prejemu in oddaji pijač.
Te knjige si nabavljajo sami.
2.) Ko vpisujejo prejem pijač v knjigo, morajo postaviti v ustrezne razpredel-ke količino in vrsto prejete pijače, nadalje jakost v hektolitrskih stopnjah; tovorni list ali sprevodnico pa morajo priložiti knjigi o prejemu.
3.) Ko zapisujejo oddajo pijač, morajo vpisati v ustrezne razpredelke kupčevo ime, njega priimek, poklic in stanova-lišče, vrsto in količino prodane in oddane pijače in jakost v hektolitrskih stopnjah; kupčevo poročilo o prejemu ali tovorno listino (če se odpremlja pijača po železnici, po pošti ali po drugem javnei;i komunikacijskem podjetju) pa morajo priložiti knjigi o oddaji.
4.) Knjiga o prejemu in oddaji se zaključuje mesečno; lahko pa se zaključi tudi prej, če se vrši kontrola veleprodaje. Te knjigi se morata hraniti pet let.
5.) Knjigo o prejemu in oddaji vodijo tudi tvornice za špirit in liker, rum in konjak, izdelovalci alkoholnih pijač izključno za trgovino kakor tudi svobodna shranišča, ki se bavijo s prodajanjem alkoholnih pijač. Izdelovalci žganja za trgovino morajo imeti za vsako prodajo žganja kupčevo potrdilo ali pa tovorno listino (če so odpravili žganje po železnici, po pošti ali po komunikacijskem podjet-
ju), ki jo morajo izročiti na zahtevo finančnemu organu. Ta potrdila niso zavezana taksi.
Clen 15.
1.) Prodajalci alkoholnih pijač na drobno in na debelo so glede plačevanja takse in uporabljanja predpisov tega pravilnika pod nadzorstvom finančnega obla-stva. V ta namen so finančni organi upravičeni, pregledovati poslovne prostore vedno in ob vsakem času.
2.) Finančnim organom se mora na zahtevo dovoliti pregled vseh knjig, ki jih vodijo prodajalci alkoholnih pijač.
3.) Privatna stanovanja točilcev pijač smejo preiskati finančni organi samo, če upravičeno sumijo, da so tam skrite tihotapske količine pijač ali drugih trošarin-skih, monopolnih ali carini zavezanih predmetov. Preiskava privatnih stanovanj se vrši po občem predpisu o preiskovanju stanovanj.
Člen 16.
1.) Finančna oblastva iz člena 1. tega pravilnika podeljujejo pravico za točenje pijač na drobno na sejmih, selskih zavetinah, cerkvenih slavnostih, zborih, shodih itd., za spremljanje vojaških edi-nic na pohodih samo onim osebam, ki se bavijo poleg tega s prodajanjem jedi in ostalih življenjskih potrebščin. Vendar pa smejo vršiti te osebe točenje samo v okolišu svojega in enega sosednjega sreza (okraja, kotarja), izvzemši spremljevalce vojaških edinic na pohodu.
2.) Pristojna finančna oblastva vodijo evidefico o dovolilih, podeljenih po predhodni točki tega člena, koncesionarju pa izdado dovolilo, v katerem se mora označiti, na katerih sejmih ali shodih sme koncesionar točiti pijače na drobno, in do kdaj velja dovolilo, ali katero vojaško edinico spremlja na pohodu.
3.) Vendar pa veljajo v vseh selih in trgih do 5000 prebivalcev v Srbiji še nadalje predpisi §§ 29. in 30. dodatka k uredbi o mehanah in glede točarinske pravice iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah. Predpisi iz prednjih dveh točk tega člena se ne smejo uporabljati v primerih iz zgoraj, omenjenih dveh paragrafov.
Clen 17.
1.) Podeljena pravica za točenje pijač na drobno ali na debelo ali mine ali pa se odvzame z odločbo.
2.) Pravica za točenje mine:
a) če se koncesionar odpove dovolilu;
b) če koncesionar umre; .
c) če ne začne koncesionar obratovati v treh mesecih od dne, ko se mu je podelila pravica, ali če ima obratovalnico neprestano mesec dni zaprto;
č) če prenese pravico za točenje iz enega lokala v drugega brez predhodne odobritve pristojnega finančnega oblastva;
d) Če koncesionar, ki sme točiti na drobno, izgubi osebno pravico ali če izgubi kraj in zgradba, kjer se opravlja točenje, krajevno gostilniško ali kavarniško pravico.
3.) Pravica za točenje pijač se odvzame z odločbo:
a) če se odkrijejo take okolnosti, zaradi katerih se pravica po členu 8. tega pravilnika ne bi bila mogla podeliti, toda se je podelila, ker te okolnosti niso bile znane;
b) če ne izpolni koncesionar po prvem opominu dolžnosti, vezanih na pravico;
c) če daje koncesionar v promet pijače, škodljive za zdravje;
č) če da koncesionar dobljeno pravico v najem.
Člen 18.
1.) Za pravico, točiti pijače na drobno in na debelo, se plačuje kot taksa:
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Subotici in v vseh kopaliških krajih za vsako polovico leta 1500, 1000, 750, 500 dinarjev;
b) v krajih z več nego 2000 prebivalci za vsako polovico leta 1000, 750, 500, 300 dinarjev;
c) v krajih do 2000 prebivalcev za vsako polovicp leta 750, 500, 300 in 200 dinarjev.
2.) Za osnovo ocenitvi, kateri kraji v kraljevini spadajo v kategorijo b) in c), se jemlje poslednji popis prebivalstva.
3.) Za kopališke kraje se morajo smatrati oni kraji v državi, ki imajo zdravilne vode in kopeli in kamor prihajajo ljudje v prvi vrsti radi zdravljenja, pa tudi zaradi razvedrila. Za kopališke kraje sc ne morejo smatrati primorski kraji, kamor prihajajo ljudje na letovišče ter se kopljejo v morju.
4.) V vsaki teh treh kategorij a), b) in c) so po štiri taksne skupine.
5.) Ko se uvrščajo točilci pijač na drobno v te štiri taksne skupine, je treba j vpoštevati mesto in ležo dotičnega kraja, kjer se točenje izvršuje; promet, ki ga ima dotičui točilec na leto; vrsto in razsežnost prostorov; število miz in stolov; vrsto in količino pijač, ki jih daje v promet; ali je točilcu dovoljeno, točiti pijače na semjih in selskih zavetinah, shodih in ob cerkvenih slavnostih, kakor tudi vse druge okolnosti, ki vplivajo na promet dotičnega točilca.
6.) Taksa se odmeri vsako tretje leto. V ta namen se morajo pozvati vsako tretje leto z javnim razglasom v času od dne 1. do dne 15!. septembra vsi točilci pijač na drobno in na debelo kakor tudi to-' čilci pijač po sejmih itd., naj predlože najkasneje do dne 1. oktobra pristojni sre-ski upravi finančne kontrole prijavo s temi podatki: ime in priimek; kraj, kjer točijo pijače; kakšne vrste pijač točijo; količina poedinih vrst pijač, ki jih iztočijo v enem letu; kakšni so njih prostori (njih površina in višina), način razsvetljave : število miz iu stolov (kjer jih smejo ime- . ti) in število strežništva. Kdor ne predloži prijave do tega roka, temu se odmeri taksa uradoma in zoper to odmero nima pravice pritožbe.
7.) Ko sreski upravnik finančne kontrole prejme te prijave, jih mora preiz-
kusiti po starejšim oddelka finančne kontrole ter tako preizkušene priobčiti okrožni finančni upravi ali beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji naj-kesneje do dne 1. decembra istega leta.
8.) Za ocenjanje, kateri točilci naj se v vsakem kraju uvrste v eno ali drugo taksno skupino, je ustanoviti posebno komisijo, ki ji morajo pripadati: šef okrožne finančne uprave ali beograjskega davčnega oddelka ali direktor finančne direkcije kot predsednik, za dotični kraj pristojni šef sreske uprave finančne kontrole; kot treji član komisije: če se razvrščajo gostilničarji ali kavarnarji, en izvoljen predstavnik krajevnega odbora gostilničarske združbe na sedežu okrožne finančne direkcije, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direkcije; če se razvrščajo točilci pijač na debelo, en točilec na debelo na sedežu okrožne finančne uprave, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direkcije; če pa se razvrščajo točilci iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife, eden izmed teh točilcev, ki ga izvoli združba, če pa združbe ni, en točilec iz 4. pripombe k tar. post. 62., ki ga izvolijo ostali točilci iz 4. pripombe k tar. post. 62. v območju okrožne finančne uprave, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direkcije. Točilec, odrejen za člana komisije, mora imeti overovljeno pooblastilo.
Če izvoljeni predstavnik-točilec iz kakršnihkoli razlogov na odrejeni dan ne pride na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrstitev tudi brez njega. Točilci, izvoljeni za člane komisije za razvrščanje ostalih točilcev morajo pred začetkom poslovanja pred predsednikom komisije priseči po predpisih civilnega sodnega postopanja.
9.) Ta komisija se mota sestati na sedežu pristojne okrožne finančne uprave, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direkcije najkesneje do dne 1. decembra vsakega leta ter izvršiti klasifikacijo za taksno skupino do dne 15. decembra.
10.) Ko se razvrščajo točilci pijač na drobno, mora obračati ta komisija posebno pozornost na zgoraj navedene podatke ter vse točilce v enem kraju uvrstiti po kategorijah v štiri ali v tri skupine. V prvo skupino spadajo oni točilci pijač na drobno, ki imajo najlepše, pa tudi najprostornejše lokale, na prometnih krajih in ki imajo največji promet v dotičnem kraju. V drugo skopino spadajo one gostilne —točilnice — ki imajo manjši promet in ki so na manj živahnih krajih itd.
11.) Ko se razvrščajo točilci pijač na debelo, mora obračati komisija pozornost na promet, učinjen v minulem letu. Točilci pijač na debelo se jemljejo in razvrščajo nezavisno od točilcev pijač na drobno, tvorijo posebno kategorijo točilcev po učinjenem prometu in številu prebivalcev dotičnega kraja.
12.) To uvrstitev mora izvršiti komisija tako, da ima vsaka izmed treh kategorij dotičnega kraja točilnice, ki spadajo x
prvo taksno skupino; oni točilec pijač na drobno ali na debelo, ki posluje v dotič-nem kraju najbolje, pa služi za osnovo uvrstitvi ostalih točilcev pijač na drobno ali na debelo. N. pr. selo z 2500 prebivalci ima pet točilcev pijač na drobno. Tedaj se mora postaviti izmed teh petih točilcev oni, ki ima največji promet v dotičnem kraju, v kategorijo b) v prvo skupino ter mora plačati 1000 dinarjev takse za polovico leta. Po tem točilcu pijač se uvrste ostali štirje točilci v ostale tri taksne skupine.
Možje na krov, branit čast in poštenje!
V zadnji številki Gostilničarja smo opozarjali, da je ministrstvo socijalne politike izdelalo načrt zakona za pobijanje draginje. Trgovska zbornica nam je poslala načrt v presojo in izjavo.
Načrt zakona razlikuje med življen-skimi potrebščinami v širšem zmislu in najpotrebnejšimi življensklmi potrebščinami. Medtem ko prišteva k najpotrebnejšim življenskim potrebščinam najpotrebnejše predmete za človeško prehrano in prostore za prenočišča potnikov v hotelih i. d., je v zmislu načrta razumeti pod življenskimi potrebščinami v širšem zmislu besede vse predmete, ki služijo za človeško in živalsko prehrano, za obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo. Zakonski načrt prepoveduje umetno zvišanje ali umetno vzdrževanje že obstoječih visokih cen za vse življenjske potrebščine, za najpotrebnejše pa določa maksimiranje cen. Maksimalne cene določajo občinski odbori. Za primer, da bi se hotelo radi maksimiranja cen ustaviti obratovanje, predvideva zakonski načrt rekvizicijo obratov. Tudi je po zakonskem načrtu predvideno, da je pri prodaji življenskih potrebščin izstaviti cene na vidnem mestu. Načrt določa zaporne kazni do 2 let in globo do 150.000 Din.
Gostilničarstvo v Sloveniji se tudi tega bavbava nič ne boji. Pri nas so cene v jedi in pijači splošno itak tako znižane, da se medsebojna konkurenca prav pošteno čuti, in če bo hotel minister cene maksimirati, prav gotovo ne more iti drugam po informacije, kakor v Slovenijo. Časnikarska poročila sama ugotavljajo, da velja v Ljubljani porcija pečenke Din
12.—, v Banatu pa Din 20.—, kruh v Ljubljani Din 0.50, v Banatu, kjer je naša žitnica, pa Din 1.— po gostilnah. Dobički v gostilniških obratih v Sloveniji so tako stisnjeni, da gostilničar po deželi, bodisi v mestih, trgih ali vaseh od obrti same nikakor ne more živeti. Sleherni se mora baviti še s postranskimi zaslužki, bodi si s kupčijo z lesom ali živino ali karkoli si bodi, aa mu je preživitek in plačevanje ogromnih davščin omogočeno, in smo prepričani, da bi marsikateri rad pustil re-kvirirati svoj gostilniški obrat proti primerni odškodnini, 'kot pa sam se trudil skoro edinole za davke in režije. Ker pa
načrt sam na sebi na predrzen način posega v obrtne pravice gostilničarstva, bodo sklicale organizacije v Zagrbu, Ljubljani in Celju konferenco zastopnikov gostilničarstva Hrvaške in Slovenije na dan 18. februarja na Zidani most v veliko dvorano kolodvorske restavracije, na kar se danes opozarjate, da po možnosti kolikor mogoče številno pošljete svoje delegate na to konferenco, tozadevni razglas ali p,oziv bode izšel tudi še v dnevnih časopisih. Zadeva je za gostilničarski stan velikega pomena.
Zadružne zadeve.
Občni zbor zadruge gostilničarjev v Laškem se je vršil dne 7. januarja 1926 ob 14. uri v prostorih gospoda Gradta. Bil je to že 40. redni občni zbor te zadruge. Navzočih je bilo 52 zadružnikov.
Zadružni načelnik gospod Karol Gradt otvori zborovanje ob določeni uri, pozdravi navzoče ter pozove tajnika gospoda Ivana Haasa, da prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Nato poroča tajhik o delovanju zadruge v prošli poslovni dobi.
Zadruga šteje 88 članov, 7 vajencev in 35 pomočnikov, novih oprostitev je bilo dvoje. O tekočih zadevah je zadružno načelstvo sklepalo v treh odborovih sejah, sklicalo en izvanredni občni zbor, ki se je vršil dne 28. aprila 1925 ob deveti uri v hotelu Henke v Laškem radi karteli- . ranih pivovaren in podraženja piva. Zadruga se je tudi udeležila po svojih delegatih pri Zvezi v Celju na štirih načel-stvenih sejah in enem izvanrednem občnem zboru. Poročilo se odobri.
Nadalje poroča zadružni tajnik o računskem zaključku za leto 1925. Prejemki so bili na inkorporacijskih pristojbinah 1900 Din, na zadružni dokladi 3210 Din, vpisnina vajencev Din 30, oprostnina 100 Din, skupaj dohodkov 5240 Din.
Izdatki pa so bili sledeči: Pisarniške potrebščine Din 250, poštnine in dostavnice Din 50, tiskovine Din 204.50, potni stroški Din 360, zvezni prispevek Din 1800, honorarji za tajniško poslovanje Din 1300 in razni izdatki Din 49.55, poravnani primanjkljaj iz prejšnjega leta Din 229.51, skupaj izdatkov Din 4243.56, prebitka koncem leta Din 996.4. Gospod Josip Hofbauer, ki je skupno z Josipom Fretze pregledal račune, poroča, da sta
našla vse v redu in predlaga načelstvu
odvezo, čemur zborovalci pritrdijo.
Proračun za tekoče leto izkazuje Din 4200 potrebščin, za katerih- kritje se sklene pobirati za 1. 1926 zadružno naklado in sicer od na občnem zboru navzočih po Din 30, od neupravičeno izostalih Din 60, enako za koncesijortarje kakor zakupnike. Nato se preide k volitvam. Zborovalci so za ustmeno volitev ter so bili per aklamacijonem izvoljeni gospodje: Emil Perdih, gostilničar in mesar v Laškem kot načelnik in Ciril Majcen, restavrater na kolodvoru v Zidanem mostu, kot načelnika namestnik. Kot odborniki pa: gg. Gnidica Ignacij, Majcen Alojzij, Sket Ivan, Tadina Ivan iz Laškega, Videčnik Matija iz Rečice, Pušnik Gregor iz Sv. Marjete, Zupančič Alojz iz Loke in Železnik Alojzij iz Loke. Namestniki pa: gg. Gračner Josip iz Sv. Lenarta nad Laškim, Knez Anton iz Lahomnega, Kocman Fran iz Št. Ruperta, Šramel Terezija iz Jurkloštra. Računska pregledovalca gg. Hofbauer Josip iz Sv. Jurja, Josip Fretze iz Laškega. Delegati za Zvezin občni zbor: Majcen Ciril iz Zidanega mosta, Haas Ivan iz Laškega, Keruh Franc iz Rimskih Toplic, Kozole Peter iz Sv. Krištofa in Hofbauer Jožef iz Sv. Jurja.
K raznoterostim se na tajnikovo poročilo, da se je dosedanja Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v. Ljubljani preosnovala za okoliš ljubljanske oblasti ter ima preiti vsled tega tudi gostilničarska zadruga v Laškem avtomatično k ljubljanski Zvezi, se na predlog gospoda podnačelnika Majcna po kratki debati soglasno sklene izstop iz Zveze gostilničarskih zadrug za Slovensko Štajersko v Celju ter pristop k Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Gospod Majcen predlaga urgirati, da se pravočasno odobri občinski proračun, da ne bode potem naenkrat pobiranje občinske doklade za več mesecev nazaj. Gospa Somer iz Laškega predlaga, da naj se zadruga zavzame pri Delniški pivovarni v Laškem za to, da se bodo pivne steklenice mašile na kak ugodnejši način za lažje odpiranje, ker se sedaj tako zabijajo, da ni možno z nobenim aparatom dostojno odpreti steklenic, ako pa se zamaške zbije v steklenico, je nehigijensko in tudi nevarno, ker se lahko steklenica razbije in človek obreže. — Dosedanjemu načelniku gospodu Gradtu se izreče za njego-
„JULLIENOVO“ čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina.
Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže. Vporaba je enostavna.--Preprodajalci zahtevajte špedjelne ponudbe 1 — Glavna zaloga: DROGERIJA
„SANITflS“ Celje in Ljubljana.
TlITITrm M M K. AAAAllS^
H
■
■
H
H
Ml
m
vo dosedanje vsestransko marljivo delovanje v korist zadružnih članov zahvala in priznanje. Gospod načelnik zahvali zborovalce na tako številnem obisku, kar je znak zavednosti za strokovno organizacijo', ter zaključi zborovanje ob 18. uri.
Zvezine objave.
Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je podala Zveza sledečo vlogo:
Od vseh strani okoliša podpisane organizacije prihajajo od zadrug in posameznikov pritožbe, da finančno kontrolni organi niso pristopni predstavkom in prošnjam, da bi se pobirala državna trošarina in občinske doklade sproti le od tistih množin, ki se nastavijo za nadrobno točenje, marveč se v vsakem ukletenju zahteva takoj za vso množino trošarina, kakor tudi občinske doklade, kar znaša mnogokrat tako visoke svote, da jih prizadeti niti ne zmore in se tudi mnogokrat zgodi, da si mora obrtnik zato še denarje izposoj evati.
Občinska predstojništva pristanejo povsod nato, a finančni organi to kratko-malO odbijajo. Naprošeni smo tedaj izposlovati od slavne delegacije v tem pogledu popustljivejšega načina, zato nujno prosimo, naj se izda finančno kontrolnim organom dovoljenje, da smejo v tem pogledu tolerantneje postopati in pobirati državno trošarino, kakor tudi na to nanašajoče se avtonomne doklade, sukcesivno le od tistih množin pijač, katere stranka odkaže, da jih nastavi v svrho na drobno točenja .nikakor pa ne od vseh množin, ki se zajedno ukletijo na zalogo.
Visoka delegacija ministrstva financ naj blagovoli vpoštevati dandanašnjo pič-lost denarnih sredstev in kako stvar manj premožnega obrtnika hudo zadene, ako mora naenkrat toliko in toliko tisočev založiti, ki mu na to po pol leta ali še več mrtvi ležijo, ako pa je bil prisiljen v to še iskati posojila proti visokim obrestim, mu leži na vratu dvojnato breme, ki ga gospodarstveno uničujoče ujeda.
Zato prosimo v tem pogledu uvidevnosti in uvedbe tolerantnejšega postopa-
nja, kar ne bo povzročilo držav! nobene
škode, prizadetim pa znatno olajšalo nositi te vrste državljanska bremena.
O storjenih sklepih iprosiimo (blagohotnega sporočila.
Velikemu županu ljubljanske oblasti pa je podala Zveza tudi sledečo pritožbo:
Člen 57 pravilnika o gostilnah ima v točki 3 določbo, da v selih pod 8000 prebivalcev ne sme biti ženskega strežništva v obratovalnicah, kjer se točijo alkoholne pijače. Ko smo prvič čitali ta člen, smo bili mnenja, da mora biti tu tiskovna pomota, da je morda zakonodajalec hotel reči v selih nad 8000 prebivalci, nikakor pa si nismo mogli domišljati, da bi ta določba mogla veljati za podeželske kraje, male mesta, trge in vasi.
Zadnji čas pa prihajajo naši organizaciji poročila in pritožbe, da je žandarme-rija, gotovo na pobudo srezkih poglavar-stev, pričela po gostilniških obratih na ta določila opozarjati ter staviti zahtevke, da se mora gostilničarstvo k temu prilagoditi, odstraniti žensko postrežno osobje ter nastaviti natakarje. K temu dejstvu nam bodi dovoljena pripomba, da je ta določba popolni nonsens in kratkomalo neizvedljiva. Moškega postrežništva t. j. natakarjev nastavljati po deželi je naravnost nemogoče, ker natakar za tako minimalno plačo, kakor se v podeželskih gostilnicah plačevati zamore, absolutno nobeden dobiti ne bo. V splošnem pa tega osobja tudi ni v tolikem številu na razpolago, pa magari če bi se pobralo ves še tako sikvarjen pofel te panoge.
Ženska postrežna uslužbenka mora v takih obratih delati vse, snažiti vso gostilniško opravo, ribati tila, pomagati pri pranju tel tudi pri šivanju in popravljanju gostilničarskega perila in drugo. Ali naj podeželski gostilničar za take opravke najemlje moško osobje? V mnogih podeželskih gostilnicah ni čez dan najmanjšega posla in v takih prilikah opravljajo ženske druge temu pripadajoče posle, da bi si pa gostilničar za tisti čas, ko je treba postrežbe gostom, držal natakarja, ki bi mu drugače celi dan pohajkoval z rokami v žepu, tega si slavna gospoda ne sme do-mišljevati.
3f=ir==ir=ir=
3E1E
Kot zastopnica vsega gostilničarstva ljubljanske oblasti si vsled tega dovoljuje podpisana Zveza Velikega župana nujno prositi, da blagovoli izdati podrejeqjrnj>o-litičnim oblastvom primerna pojasnila, da je želja člena 57, točka 3 pravilnika o gostilnah in kavarnah absolutno neizvedljiva, ker zahteva stvari, katere je iz obratno tehniškega, kakor tudi iz gospodar-stvenega ozira gostilničarske obrti nemogoče izpeljati in naj se ta določba molče prezre.
O ukrepu se prosi blagohotnega poročila.
Tovarišica, torariš, naroči „Čitanko“ in pomagaj dvigniti ugled našega stann.
ARGUS je naS najbolji domači obaveštajni zavod ARGUS Ima u svima inestima pouzdane poverenike ARGUS daje obaveštenja o svemu, a naročlto o
Imovnom stanju novčanih zavoda, trgo. vaiko-industrijskih > reduzeča i privat. lica
ARGUS ove Informacije uvek su tačne, iscrpne i brze HKUini nalazi u Vuka Karadžiča ul. 11, Beograd fll\VUJ-ov telefon je 6-25, a telegrafska adr. Argus
Z .	Veselja vsi kipč.
V	bolezni pa beže,
v/-	ker stopil je na olan
\ /	zdravilni
*,,* '
V
M v
v
*. f-
v *
v v
•>' v
v v
v •> ^ v v v
r
V
V
V
V
V
s P
M
^ p
V
S *
V
Ediho prava izdelovalnica: Rastlinska destilacija ,*Florian‘
E. Jeras in drug y
Ljubljana — Selo.
DE=1E
iižEEli
VINSKI EPONIT,	Jullien	poudre
in vse druge vinarske in kletarske potrebšine NUDI CENENO specijalna trgovina vinarskih in
kletarskih potrebščin	'
Z. TONEJC v Mariboru,
Aleksandrova cesta št. 35.
Zahtevajte tudi cenike!
)5
g- Uporabna navodila radevolje na razpolago. -Jg=ir===if=
r=ii — ir==ir=
ir=nr=nr
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Slika)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah«
Dob« so tadl tropine in slada© cime, ki so kot živinska krma solo priporočljiva.
I Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
zam£ške
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOM?.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Ne kupite preje nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite
JOSIPA PETELINCA
Na malo! strojev znamke Na veliko!
Gritzner, Adler, Phoniks
ter najboljše švicarske pletilne stroje ..DUBIED” nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme,
pneumatiko, dele za kolesa, olje itd.
Večletna garancija!
Delavnica na razpolago!
Hotno vino čistiti In Mi ter Misli omiliti je zelo enostavno!E
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!
Drogerija ,„S A. N IT A.S“, Celje in Ljubljana. nFlRR^lR^r^l^FiPir^Fli^r^plRRmRnririnj^^^RITlI^priičir-iiripiFirrirriiiiifsrinriirirripi
H. raii v 11» H
Glavna zaloga rudninske vode
in veletrgovina špecerijskega blaga
= 8 V AN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Stye*ia in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec
in razne druge domače in inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbal
tim us« lo ristivraclja
Peter Stepic
Mia Šiška itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svoj0
veliko zalogo zajamčeno naravnjh vin iz dolenjskih, gorišklh, Istrskjh in štajerskih vinskih goric.
Telefon it. 262.
Mali ia a
gostilničarske zadruge v Lluitlian!
Gosposvetska cesta štev 10
posredni« brezplačne m vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din. - -	-	■-
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se M ugodne prilike I
Zaloga stekla, porcelana Id svetilik
Fr.Kollmann
v £jub!jam
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znliane cene.
Dobra vina, Domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
3van Bricelj =
v Stepanji vasi jfa pianirjn.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Bricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne.
Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
srab, kraste, lišaje odstra njuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
- <51
J
I siomsta imam mineralnih tnfla. tnnavlre im
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih sin Iz dolenjskih, hrnatshlhln Štajerskih olnshlh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
V
Jribuna1 <33.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
	7
	m
	K
	n
	H
	K
	
	K
	M
	n
	M E
	w n
	K
	Ki
	M
	K
	n
	K
	1*
	M M
	K Ki
	K
	h
	e
	n B
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„	Styria vrelec,
„	Donati vrelec,
Radlnski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gieichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
X
p
7<e pezobitc, do $te Kupili in tudi 5« doncs K°P‘te nojbelje in nejec-nej« t>$oKcur$tne manufoKturnc blegc, pejcbno priporočljive ženinem in nei/estem v trgeuini
Jnten	Lak°
n
«3
«9
«9
m
«9
g| pekarija, slaščičarna in
*
m «8
kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajuti*k.
m
m
ga
ra
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiran j e vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarskl mojster v Ljubljani, Trno' vo, Kolezijska ulica štev. 18.
■
J
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljnbl]7iia, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Veleprašarna na kavo a alaktrllnlm obratom.
Zaloga mineralnih vod.
I
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
eksportni ležal
temno Porter-
pivo
A. & E. Skabernč
Mestni trg 10. LJUBLJANA Hotni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
r	i	*
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog ih zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
i
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifonl, batisti in ceflrjl za spodnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
1 Velika izbira svilenih In volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza sostllničairskili zadrug v Ljubljani, — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarna: Fr. JczerSek.